MIRKO VAUDA: K novemu projektu novega šolskega zakona. (Opombe k poglavju o smotru in učni obveznosti.) Pri količkaj izčrpnerh proučevanju osnovnošolskega zakona bi morali razpola* gati z drugimi zakoni, n. pr. z zakonora o učiteljski izobrazbi in učiteljiščih, o višji pedagoški šoli, o meščanskih in strokovnih šolah, o srednjih in visokih šolah itd., kajti vse te prosvetne naprave je žal novi projekt šolskega zakona kljub mnogim klicem, zas htevam in potrebam po enotnosti vsega šole stva v državi zopet gluho prezrl. Nimamo niti zakona o ureditvi in pod* ročju Glavnega Prosvetnega Saveta, ki na* stopa kot predlagalni činitelj napram vladi oziroma prosvetnemu ministrstvu, in sicer z neverjetno in docela neumestno naglico, koje rezultati so seveda tej naglici primer= . ni ter razočarajo zlasti nas Slovence nes prijetno in koje končni uspeh je, kakor nam kaže usoda vseh sličnih projektov, za= ostajanje takih osnutkov v ministrskih pre* dalih. Pri razmotrivanju načrta šolskega za« kona nam je lahko na razpolago le: ustava, uradniški zakon, zakon o ustrojstvu voj* ske in mornarice ter pravilnik o pomožnih šolah, šolah za slepo in ^luhonemo deco. Naše kardinalne zahteve glede šplske* ga zakona sploh poskusim izraziti kratko v sledečih treh točkah: Kaj zahtevamo od šolskega zakona? 1. Oblikovno bodi šolski zakon široko« okviren, prožen in vendar jasen, nikakor utesnjen, prepodroben in dvoumen. Le v tem slučaju je upati, da se isti realizira v vseh pokrajinah naše države ter tako pri« pušča iznešenje dopolnilnih podrobnih na* redb po različnih krajevnih in prosvetnih razmerah in potrebah ter s svojo precize nostjo izključuje dvoumno razlaganje posa= meznih določb, kar bi enotnost šolstva le razdvojevalo ter oviralo razvoj izobrazbe. 2. Idejno zahtevamo glede vsega šols stva centralizacijo, upravno pa čim najširšo decentralizacijo, seveda s popolno ločitvijo šolske uprave od politične. 3. Naloga šolske zakonodaje je, »ožis votvoriti organizacijo in gojitev kulture na podlagi ideje etične kulturne skupnosti.« Res se naj posamezne vrste šol opredelijo v relativno samostojne sisteme, ki v svo» jem področju lahko delujejo brez vsakih ovir, vendar istočasno stoje v tesni medse« bojni skupni zveznosti. Bila bi naj to torej nekaka enotna šolska ustava, en velik si* stem manjših sistemov, torej prav imenos vani: kulturni sistem. Določila zakona v njegovcm okvirju naj podrobno in razmeram prilagodeno ure» de naknadno stopnjema posebnj državno* šolski, oblastnošolski, sreskošolski in mor« da celo krajevnošolski uredbeniki z odloču* jočim sodelovanjem državnih, oblastnih in sreskih učiteljskih zbornic. Prehajam na opombe k I. in II. po glavju projekta šolskega zakona. V svojem poročilu bom na kratko tudi posamezne člene premotril z ozirom na šolsko zakono« dajo v inozemstvu in s stališča potreb in zahtev našega podeželskega šolstva, vendar kot rečeno, nc podrobno, marveč le na kratko, kajti: 1. je zakon namenjen za vse osnovne šole, podeželske in mestne, 2. je treba zato staviti predloge le k onim dolos čilom, ki niso umestna ali dovolj prožna, da se pozneje zamorejo izpopolniti z dopols nilnimr naredbami v korist podeželskega šolstva in učiteljstva. I. Obče odredbe. Člen 1.: Ta tvori prerado sporno kost Ijudem različnega svetovnega, vcrskcga in političnega naziranja ter se izcimi često v pojmovni boj. Prvi člen našega projekta se mi zdi sicer preobširen ter je obširncjši gledc smotra osnovne šole od vseh dosedaj izdanih načrtov šolskega zakona. Ne bo brez zanimanja, če navcdem par citatov glede smotra šole v drugih državah. V Rusiji (statut enotne •— delovne šole v pokrajini Volge z dne 31. maja 1923): »Enotna delovna šola naj otrokom daje pris liko, prilastiti si znanja in spretnosti, ka« tere so •jim za tvorbo njih osebnega, tako tudi njih družabnega življenja potrebnc« V Švici (zakon za primarni pouk v kan= tonu Bcrn z dne 6. maja 1894): »Šola ima namen, podpirati rodbino pri vzgoji otrok.« T. j. uvodni stavek, kateremu slede kratke dopolnitve. V Angliji. Tukaj se pušča prosti inici« jativi samoupravnih oblasti dalekoširna pri= lika in svoboda v organiziranju temeljnih misli glede šolstva. Glavni smoter je za* popaden v označbi, ustvariti šolski sistem, ki daje vsem sposobnim priliko izobrazbe, primerne njihovim zmožnostim. Med na= čeli organizacijc narodne izobrazbe so šol= ski reformatorji na prvo mesto postavili stavek: »Glavni smoter vzgoje obstoja v tem, človeka usposobiti za življenje, to se pravi, v civilizirani državi: za njegovo me« sto kot člana te države.« Na Saksonskem: Kratka a jedrnata in popolna se mi zdi tukajšnja definicija smo* tra narodne šole (prehodni zakon za narod* ne šole z dne 22. julija 1919), namreč: »Na* loga narodne šolc je, pospeševati razvoj dece po načrtu s sestavljcnimi vajami te* lcsnih in duševnih sil v smislu nravstvenega življenskega razvitka ter jih vzgajati k vda* nemu izpolnjcvanju dolžnosti v službi skup* nosti.« Iz navedenih primerov posnamemo: I. Smoter narodnc šole je v teh državah po= dan v izredni kratkosti, prožnosti, a vens dar jedrnatosti, ki tako zasigura prosti raz* mah in razvoj šolstva po vseh sodobnih pri= likah. V Nemčiji, kot vidimo iz priniera na Saksonskem, celo posamezne dežele raz* polagajo s svojimi lastnimi šolskimi zakoni, katerim tvori tozadevni temelj ustava z dne II. avgusta 1919, ki vsebuje preccj obširne in številne določbe v šolstvu in prosveti sploh. Za smoter šol pa je merodajcn člcn 148. drž. ustave: »V vseh šolah jc dosegati nravstveno naobrazbo, državljansko zavcst, osebno in poklicno spretnost v duhu nem= ške nacije in sprave narodov.« Za smoter vseh naših šol (da se prav razumemo, ne absolutno ravno za besedilo v osnovnošols skem zakonu!) pa je merodajna in odločil« na »matica« vse zakonodaje, naša sedanja ustava s svojim 16. členom, 4. odstavkom: Vse šole morajo dajati moralno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narod= nega edinstva in verske strpljivosti.« Kaj ne, precej sličnosti z gori navedenim ustav« nim členom v Nemčiji! Povsod pa je: za* kon zrcalna slika, dejana v okvir ustave. Pomudil sem sc malo dalje pri izraža* nju smotra šolc in vzgoje, kajti to' je prvo in najvišje določilo. V njem se precej isti= nito lahko zrcall več ali manj izraziia socis alnost in demokratičnost namena in uredits ve šolstva v raznih državah. Člen I. sedanjega projekta šolskcga za= kona je pač obširen, ne naglasa nravstvene vzgoje na pravem, t. j. na prvem mestu. Po poročilu tov. Stanojeviča se je 1. člen ne= koliko spremenil; morda se je med drugim popravilo tudi to. Členi 2.—7. so skoraj dobesedno enaki z načrtom šolskega zakona iz leta 1925., lc, da se je takrat imenovalo samo osnovno šolo, sedaj pa nastopa ime »narodna šola«, torej v širjem pomcnu, kar bi odobravali radi zbližanja k naši zahtevi po enotnosti vsega šolstva, a bom v prihodnjih izvajanjih dokazal, da tega odobravanja projekt ni zas služil, kajti iz narodnih šol je razen osnov= nih šol izključil vse ostale vrste šol ter nas mesto napačnega imena »Zakon o narodnih šolah« mora pravilno nositi ime »Zakon o osnovni šoli«. (Dalje prih.)