Zborovanje goriškega uči- ;va. teljsti O tein zborovanju smo prejeli dvoje poročil. Na zahtevo dopisnikov priobčujemo prvo in drugo. Prvo se glasi: Dne 4. decembra t. 1. je priredilo Goriško učiteljsko društvo shod v Gorici pri »Zlatetn Jelenu«, h kateremu je bilo vabljeno vse slovensko učiteljstvo goriške dežele. Shoda se je udeležilo mnogo učiteljev in učiteljic. Prav v častnem številu so bili zastopani tovariši iz sežanskega okraja. Iz Tolminskega bili so samo 4 (reci štirje)! Res žalostno, da se ti tovariši tako -malo zanimajo za svoje in stanovske interese. Zdaj pač ni izgovora, da so preoddaljeni od rnesta. Nekateri so pri železniških postajah, drugi se pa lahko poslužujejo avtomobilov. Irnajo lepše zveze nego tovariši iz gornjega Krasa ali pa tovariši iz banjške planote. Res, da je pri današnji učiteljski mizeriji težko prihajati v mesto, toda če bomo spali doma, ne bomo tudi dosegli ničesar. Vse učiteljstvo mora na krov posebno sedaj, ko se borimo za pravice, ki so nam že davno po zakonu zajamčene, a nam jih nočejo priznati, toda z vztrajnim delovanjem in zahtevanjem si pridobimo tudi te pravice in potem upamo, da zasije končno tudi nam lepša bodočnost. Zato je treba edinosti, solidarnosti in skupnega delovanja, ker drugače bi biii vsi upi brezuspešni. Predsednik tov. Ign. Križman pozdravlja v lepih besedah vse navzoče tovariše. Pojasnil je, zakaj se je sklical ta shod. Med drugim je tudi omenil, da je nastala po raznih časopisih polemika zaradi znane spomenice, ki jo je vložil odbor Deželnega učiteljskega društva na de- želni odbor, češ, da se je s tem kršila solidarnost tovarišev drugih kronovin. Korak, ki ga je napravil odbor Dež. učiteljskega društva, je bil storjen s sporazuniom deželnih poslancev, bil je nekak dogovor, koliko bi utegnili dati v sedanjih kritičnih razmerah. Ni se pa odstopilo niti za korak od prvotnih zahtev. S takim pisarjenjem po časopisih se ne doseže ničesar; treba računati, daimamo opraviti z rahločutnimi ljudmi, ne pa s trdokostnimi politiki. V prvi vrsti pa, če hočemo kaj doseči, moraino solidarno postopati. Na to prečita predsednik resolucijo Sežan.skega ueiteljskega društva, sprejeta na učiteljskern zborovanju v Štanjelu, in sporoča tudi sklep furlanskih tovarišev, ki je bil sprejet na shodu v Gorici dne 30. novembra t. 1. (Sprejeti postulati so bili navedeni v zadnji številki »Učit. Tovariša«.) Slioda so se bili udeležili tudi italijanski napredni poslanci in poslanec Piccinini, kot zastopnik klerikalnega laškega kluba, v deželnem zboru. Italijanski napredni poslanci so obljubili, da bodo vsi delovali že pri prihodnjem zasedanju na to, da se urede učiteljske plače. V imenu laške klerikalne stranke je govoril poslanec Piccinini. Jako se je čudil na shodu, da se ni dobilo v tolikih letih denarja, da bi dežela izboljšala gmotni položaj učiteljstva v deželi, medtem ko je deželni odbor vsem deželnim uslužbencem zvišal plače. Saj so učitelji deželni uradniki. ObIjubil je, da bo italijanska klerikalna stranka podpirala stremljenje učiteljstva. Dalje so sklenili italijanski tovariši, da skličejo tik pred otvoritvijo deželnega zbora zopet velik shod v Gorici, na katerega povabijo vse učitelje iz Gorice in Furlanije. Glavna točka shoda slovenskega učiteljstva goriške dežele je bila tudi gtnotno stanje. Vnela se je bila živahna debata, v katero so posegli razni tovariši iz sežanskega, toltninskega in goriškega okraja ter je bila ob sklepu sprejeta sledeča resolucija: Slovensko učiteljstvo goriške dežele, zbrano na svojem shodu v Gorici dne 4. decembra 1913, prisiljeno po žalostnih svojih gmotnih razmerah, opozarja visoki deželni zbor na njegovo dolžnost definitivno urediti prejemke učiteljstva naše dežele po prejemkih zadnjih štirih razredov državnega uradništva in pričakuje, da se gmotno vprašanje učiteljstva naše dežele uredi v tem srnislu že v prvem prihodnjem zasedanju visokega deželnega zbora. Razen tega vprašanja se je razpravljalo na shodu še marsikaj v korist učiteljstva na Goriškem, tako n. pr. o deželnem šolskem zalogu, o dež. slov. učiteljskem društvu v smislu Zavezinih pravil, o politiškem društvu i. dr. Ta shod je tudi pokazal, da bi bilo dobro, da bi se scšlo večkrat v letu vse slovensko učiteljstvo goriške dežele k skupnemu posvetovanju in tako bi si ne bili več tako tuji med seboj in bi izostala marsikatera nepotrebna polemika po raznih časopisih, ki le škoduje učiteljskemu ugledu. Sklenilo se je tudi na shodu, da se skliče v slučaju potrebe pred zasedanjem deželnega zbora enako zborovanje, na katerega se povabi tudi slovenske poslance. Ko prečita predsednik še brzojavko Slov. učiteljskega društva za Istro, v kateri želi shodu, da bi vlada vendar enkrat odprla ušesa in priznala opravičene zahteve stradajočega učiteljstva, se zahvaljuje učiteljstvu za lep obisk ter zaključuje zborovanje. Drugo poročilo se glasi: Ostra polemika med učiteljstvom sežanskega okraja in med Deželnim, oziroma med Goriškim učiteljskim društvom na eni strani, na drugi strani pa naša beda sta rodili prevažno zborovanje, ki ga lahko označimo kot nekak mejnik v razvoju goriškega učiteljstva. Prineslo je v naše vrste nekoliko jasnosti predvsem v vprašanjih: kaj hočemo in kaj srno! Eminenten dogodek pa lahko imenujemo zborovanje predvsem zato, ker se je na tetn zborovanju naše učiteljstvo prvič pokazalo kot popolnoma samostojen faktor, prvie kot stan s svojimi težnjami, s svojimi zahtevami in programom, ne pa kot klečeplazni privesek te ali one stranke in strančice. Najjasneje pokaže to poročilo o zborovanju samem. 2e kmalu po deseti uri dne 4. t. m. se je začela polniti prostorna dvorana pri »Zlatem jelenu« v Gorici. Polagoma se je zbralo do 200 tovarišic in tovarišev. Ob pol 11. otvori shod goriškega učit. društva kot sklicatelja njega predsednik tov. Križman zborovanje. Pozdravi sijajno udeležbo Sežancev (nad 40), pogreša pa udeležbo Tolmincev. Poudarja, da je shod sklican zato, da poravna vsa nesoglasja in naj rodi solidaren nastop vsega goriškega učiteljstva v boju za kruh. Poziva, naj bodo govorniki stvarni, in prečita resolucijo sežanskega učit. društva, ki zahteva regulacijo plač v smislu zahtev vsega avstr. učiteljstva, in prečita še zahteve, ki so jih formulirali italijanski tovariši na svojem zborovanju dne 30. nov. Nazadnje pozove še govornike, naj se prijavijo takoj k besedi. Prvi je tov. Bajt pojasnjeval peticijo Dež. učit. dr. in pripomnil, da jo je odklanjal sam, a kot predsednik društva je moral vršiti svojo dolžnost. Predsednik pozove zastopnike društev, naj izjavijo svoje zahteve. Tov. Ravbar izjavi y imenu Sežanskega učit. dr., da vztrajajo Sežanci neomajno na svoji resoluciji, sprejeti v Stanjelu. (Veliko odobravanje). Tov. Rakovšček izjavi, da Tolminsko učit. dr. vztrajno spi (Klici: To je konstatiral »Brkin« in ste ga napadali!). On kot član društva lahko izjavi, da so Tolminci solidarni z avstr. učiteljstvom in odklanja peticijo Dež. učit. dr. Tov. Bajt pojasnjuje vlogo peticije in poudarja, da so Šežanci na napačni poti, češ, da se v danih razmerah ne da dru-i gače nastopiti. Tov. Hreščak izjavi, naj se ne obračajo oči vseh na njega, saj on ni referent in tudi poverilo se mu ni nobenih predlogov. Določen je bil pač kot referent za shod, ki naj se skliče v sporazumu z vsemi učiteljskimi društvi, ta shod pa da je skliean brez prave priprave, preko odborov posameznih društev in da so sklicatelji prišli na shod popolnoma nepripravljeni. (Odobravanje.) Tov. Urbančič kritizira sedanjo sestavo Dež. učit. društva in se zavzema za »Zvezo gor. učit. društev«. (Vihar. Klici: »Brkinov« predlog. — To ste pred kratkim obsojali. — Ni na dnevnem redu. — Kruha!) Tov. Štrekelj prosi, naj se preide nazaj k dnevnemu redu, naj se ne krši solidarnosti in sprejme zato zahteve vsega organiziranega učiteljstva. Naslednji razpravi ni bilo mogoče podrobno slediti. Tov. predsednik je dajal na glasovanje predloge, sprejete od Italijanov. Tov. Bait je prosil, naj se upošteva starejše učiteljstvo in poravnajo tudi zaostale krivice. Tov. Kunc je večkrat pojasnjeval osebni status državnih uradnikov. Tov. gdč. Lebanova je prosila v imenu učiteljic, naj se povsod upošteva tudi nje. Vsa neredna razprava je hotela spraviti italijanske zahteve v zvezo z osebnim statusom državnili uradnikov in pridejati še celo kopico specialnih dodatkov. Tov. Hreščak odgovarja tov. Bajtu, češ, da imajo tudi drugje starejše učitelje in niso za nje stavili nobenih posebnih zahtev, torej mora že znani Arriglerjev predlog, ki so ga sprejele vse avstr. organizacije, obsegati prav vse podrobnosti glede starejših učiteljev, glede petletnic itd., torej je popolnoma brezpredmetna vsaka debata. Na draginjskem zborovanju naše Zaveze smo se tudi Goričani izjavili solidarne z Zavezo in z drugimi avstr. učit. organizacijami. Če sprejmete resolucijo Sež. učit. dr., sprejmete zahteve vsega avstr. učiteljstva, saj ona obšega vse. Zakaj torej sedaj tu samo slepomišimo in sami ne vetno, kaj hočemo. (Tov. Hreščaku viharno odobravanje med Sežanci, ki se jim je pridruževalo vedno več tovarišev.) Tov. predsednik: Dam predlog na glasovanje. Tov. Hreščak: Nisem ničesar predIagal. Tovariš predsednik: Smatram to za predlog. — Prečita resolucijo Sež. učit. dr., ki je bila sprejeta z velikansko večino. Tov. gdč. Lebanova: Ali obsegajo te zahteve tudi zahteve učiteljic? Klici: Vsega učiteljstva. Ne poznamo dvojne morale. Tov. Hreščak prosi, naj voditelji čuvajo to, sedaj. sprejeto resolucijo in naj stoje vedno na straži, ko pa pride moment, bo vse učiteljstvo na krovu. (Burno odobravanje.) Tov. Bajt izjavlja, da je nujno potreb^ no, da si priborimo odprte predale pri enem izmed politiških listov, kjer se bomo lahko borili za svoje in za pravice šolstva. Tov. Mermolja konstatira, da se nas zapostavlja povsod. Svobodno besedo nain zatre »Soča«, kakor tudi »Učit. Tovariš«.* Iz izkušnje pa ve, da nas v tetn oziru socialistično časopisje zvesto podpira. (Veliko pritrjevanje pri opoziciji, ki je narasla ^v velikansko večino). Tov. Štrekelj predlaga, naj se osnuje politiški odsek, ki naj ima vse tozadevne stvari v evidenci. O tem predlogu se je razvila kratka debata, ki pa ni rodila ničesar pozitivnega. Tov. Hreščak: Govorimo rajši o dež. šolskem fondu in ne o časopisih. Tov. Rakovšček ostro obsoja izigravanje učiteljstva po poslancih. Konstatira, da se nas omalovažuje povsod, zato je skrajni čas, da pokažemo tudi zobe, in prizadeti bodo videli, da je za nami ljudstvo. Ko bi upoštevala soc. demokracija narodnost, bi bil na njeni strani. (Klici: Ima naroden program.) Tov. predsednik konstatira, da je dnevni red izčrpan in apelira na mlajše kolege, naj podpirajo »Narodno stranko«, katera edina nam bo dala, česar želimo. (Velikanski hrup in ogorčenje pri opoziciji. Klici: To je politiška agitacija! Ne maramo izkoriščevalcev.) Tov. Pahor odločno obsoja in zavrača, da predsednik zlorablja prezidij v politiške svrhe. Konstatira neeksistenco sedanjega deželnega zbora in poudarja, da nas ravno listi te stranke mečejo ven. (Klici: Tako je!) Poudarja, da so še druge stranke, ki so res prijateljice ljudstva, ne pa samo hlinjene. (Velikansko odobravanje.) Tov. Hreščak ostro obsoja nekonsekvenco tovarišev, ki zavzemajo vodilna mesta v naši goriški organizaciji. Dokazuje jim slepomišenje z načeli, sedaj liberalci, drugič agrarci, tretjič narodnjaki itd. Vse te programe rnečejo v en žakelj in to naj bo potern direktiva za vse učiteljstvo. Odločno odklanja »Narodno stranko« in konstatira, da učiteljstvo že izpregleduje in se nagiba tja, kjer je njegovo mesto. (Viharno odobravanje ogromne večine učiteljstva.) Tov. Pahor prinese v ilustracijo sedaj vladajoče stranke zanimivo izjavo nekega deželnega odbornika te stranke, ki je pred kratkim rekel, naj učiteljstvo ne reflektira na nobeno izboljšanje, češ, da je v primeri s sodniki naravnost sijajno plačano. (Silno ogorčenje. Klici: In za te naj agitiramo? Ali so to narodnjaki?) Tov. Štrekelj predlaga konec debate in prehod nazaj k osnutju politiškega odseka. Tov. Hreščak: Ali se sedaj umakne peticija Dež. učit. dr.? Tov. predsednik: To je samo ob sebi umljivo. (Hrup. Klici: To je pa hotel »Brkin« in ste ga napadali.) Tov. Kunc govori o deželnem šolskem fondu in o pravici premeščenja učiteljstva. Ker ni bilo nobenega predloga več, izjavi predsednik, da je dnevni red izčrpan. Tov. Hreščak: Tovariši, vse, kar se je danes sklenilo, prav vse je predlagal že »Brkin« in vi ste vse najprej opsovali, nato pa sprejeli njegove predloge. Domnevali ste, da sem »Brkin« jaz, a izjavljam, * Ta trditev — kolikor se tiče našega Iista — ne odgovarja resnici!  Uredništvo. da to nisem, pač pa tovariš, ki je sicer šele prvo leto učitelj, a zato nič manj pameten in delaven učitelj. (Klici: Kdo je »Brkin«?) Tov. Urbančič: Jaz sem tisti, jaz! (Veliko ogorčenje.) Tedaj skoči pokonci tov. Fr. Erjavec, zavihti klobuk in zakriči: Tu sem, jaz sem »Brkin«. Sramujte se svojega pamfleta! Kje je konsekvenča, kje je logika? Prišli ste na mene s kolom, in vendar so obveIjali danes vsi moji predlogi. Ker se niste upali boja v načelih, ste me zasramovali! (Velikanske ovacije tov. Erjavcu. Klici: Živio »Brkin«.) V splošni razburjenosti je zaključil tov. predsednik ob 1. pop. zborovanje. nakar so se zborovalci počasi razhajali. Čeprav se je izpregovorila marsikatera ostra in odkrita beseda, vendar je odšel vsak z zavestjo, da je bolje, da se pogovorimo med seboj iz oči v oči, nastopimo pa kot nepremagljiva celota, in ob to granitno skalo se zaman zaganjajo vsi udarci sovražnikov. Samo en glas je šel med udeležniki: Današnje zborovanie je začelo novo dobo med goriškim učiteljstvom: dobo obračuna z našimi izigravalci, dobo samozavesti slov. goriškega učiteljstva. — Na tej poti dalje!