/Primorski št. 221 (15.6595) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi6-Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ rsoo ur PETEK, 4. OKTOBRA 1996 Trst: preprečiti korak nazaj Bojan Brezigar Bliža se cas, ko bodo Jerale stranke predložiti atididature za tržaško Pokrajino in miljsko obci-^ Dejavnost strank je živahna, vrstijo se številni ^Stanki, vendar pa so kandidatov za pred-*Rlnika pokrajine in milj-kega župana sporočili le jfodstavniki Severne lige. Uesiuca bo o svojih kandi-aturah odločala jutri, .enBar je ze dokaj jasno, a o« nastopila strnjeno s kupnim kandidatom ter aaj v Miljah verjetno s kupno listo, ki ji bo baje acelovala bivša poslanka vkuucci Vascon. i kuvosredinski, oziroma nevi tabor pa zaenkrat še sprejel dokončnih skle-Pov. prj oljki sicer govo-‘Jo o nekaterih imenih, p?t sta sindikalistka Adele za Pokrajino in bivši jVvopskj poslanec Giorgio ossetti za miljskega župa-a> vendar zaenkrat še ni ana oblika koalicije, pri ®Uier je menda gotovo sa-k 0 dejstvo, da bo Stranka 0Uxunisticne prenove na-liti .a samostojno s svojo j~t° ui s svojima kandida-ij619. ki bosta Denis Visio-29 Pokrajino in bivši žu-Pku Sergio Milo za miljsko bo n°. Pa pomeni, da „ v obeh primerih levo-uinska koalicija razce-P Jena, medtem ko bo de-ea nastopala enotno. ' to sicer samo po sebi ni bof'* livno, e e bi obstajal Za I ai' manj tih dogovor o držanju v drugem kro-odl .do morali volilci on 0Cil1* suuio med dvema Peijama, od katerih bo v. a. verjetno desna, druga Y j9 ali levosredinska.' jUdar zaenkrat niC ne e, da bi obstajale stvar-Vq Možnosti za tak dogo-fjjT’ Ceprav je treba pouda-a, Jferajsnjo ponovno pesku ° za sreCanje o , Pnih programih in Snih kandidatih. Sit 3 Slovence na Trža-n S bi bil tak dogovor bi i V?nino dobrodošel, saj Pili ° na vobtvah nasto-v b°ju proti Puzahit- )e "te§a i16 ^ Zarl ^-i*1 ' zmagala na Vahni'h Pokrajinskih volit-ua ,111 tudi na nedavnih Ce auientamih volitvah. Ue Pa skupnega nastopa ja . °’ bodo slovenski vo-tonri Ce,Pdi svoje sile in v 9pSlb°jnih Pulemikah sila^TT nast0P proti tistim z S ki potiskbjo Trst na-n;il:S0 it'ko blieral-nado-PrnS"1’ ki je v tem mestu S?cUa 26 toliko škode, tat JS kil namreč rezul-UosSS desnice. Nevar-m,.,, takega rezultata bi w S biti v teh dneh pr- 4cuina Skrbsil’ ki se Ha dpi!1? na napredek in da bn!'ikra<'iJ0'r;e nočejo, ktve vpVu Pokrajinske vo-ve velik korak nazaj. Sodišče in dijaki proti rasizmu TRST - Na sodišču se je včeraj zaCel postopek proti mladima Tržačanoma, ki sta lani v Barkovljah napadla in krvavo pretepla afriškega kramarja. Sodnik je zavrnil predlog obrambe za sodni dogovor, ker napadalca bremeni obtežilna okoliščina rasnega sovraštva. Pred sodnijo je bila večja skupina dijakov, med njimi številni slovenski višješolci, ki se je zbrala na pobudo Združenja proti rasizmu. Na s. stran i I Opozicija FJk proti Cecottiju TRST - V deželni skupščini Furlanije-Julij-ske krajine se je vCeraj začela razprava o reformi države po federalnem zgledu. Po uvodnih poročilih Cruderja in Cecottija so svetovalci leve in desne opozicije potrdili zahtevo, da mora predsednik odbora odstopiti, ker se jeseptem-bra v Benetkah udeležil manifestacije Severne lige za odcepitev tako imenovane Padanije od Italije. Na 3. strani Dva dni brez dnevnika Zaradi sladke grafičnih delavcev podjetja OZP-PRAE Primorski dnevnik jutri in v nedeljo ne bo izšel- Prihodnja številka dnevnika bo tako izšla v torek, 8» oktobra. Bralce prosimo za ra- FINANCNI ZAKON / GOSPODARSKI MINISTER CIAMPI GA JE VCERAJ ORISAL V POSLANSKI ZBORNICI Vlada pripravljena sprejeti spremembe brez popačenj, toda opoziciji to ni dovolj Pol svoboščin predstavil svoj proti-zakon - Davek za Evropo prejel izjemni«blagoslov« MDS RIM - Finančni zakon in manever Prodijeve vlade je še naprej v središču navzkrižnih polemik in komentarjev, zato je gotovo, da se bo usoda številnih postavk, ki ga sestavljajo, v parlamentu korenito spremenila. Zakon je poseg v interesu Italije in njenega mesta v Evropi, zato ne more biti dokument ene same strani, je vCeraj v poslanski zbornici, kjer ga je orisal, izjavil zakladno-proraCunski minister Carlo Azeglio Ciampi in podčrtal veliko pripravljenost vlade, da brez predsodkov sprejme vse ustrezne popravke in amandmaje. Pripravljenost na spremembe je pokazal tudi premier Prodi, ki je dejal, da je zakon mogoCe spremeniti, vendar je v isti sapi dodal, da ne more priti do njegovega »popačenja«. Z drugimi besedami to pomeni, da se lahko posamezna poglavja zakona spremenijo, vendar ni mogoče spreminjati obsega manevra, ki mora ostati tak, kot ga je določila vlada. Povišanje katastrskih vrednosti in z njimi davka ICI je bilo tudi včeraj v ospredju polemike med D’Alemo in Bertinottijem, Ceprav so proti zaostritvi davčnega pritiska na prvo stanovanje prav vsi, tako večina kot opozicija. Ta je vCeraj predstavila svoj napovedani proti-financni zakon, po vsem sodec Tre-montijevo delo, ki ga sestavlja osem temeljnih poglavij, med katerimi je tudi revizija socialne države in popolna privatizacija vseh podjetij v državni lasti. O davku za Evropo pa se je včeraj izrekel Mednarodni denarni sklad in izjemoma odobril enkratni poseg, ki jih sicer načeloma odklanja. To je pač vstopnica za Evropo, ki jo je Italija prisiljena kupiti, a ji bo tudi koristila. Vprašanje je le, dodaja MDS, ali ji bo zadostovala, da v Evropi tudi ostane. Na 2. in 9. strani NOBEL ZA KNJIŽEVNOST Nagrado dobi Szjmborska i Predstavili koncertno sezono GM Drevi Vittorio Gassman v Rossettiju TRST - Abonmajska koncertna sezona Glasbene matice bo v Trstu obsegala sedem, v Gorici pa pet koncertov. Celotni program, v Trstu se bo sezona začela 6. novembra, v Gorici pa že 11. oktobra, so predstavili vCeraj v prostorih inštituta Goethe. Kot so povedali, se osnovna linija koncertne sezone GM oslanja na 200-letnico Schubertovega rojstva in 100-letnico Brahmsove in Brucknerjeve smrti. Drevi pa se z Gassmanovim »slovesom« v gledališču Rossetti začenja letošnja abonmajska sezona Stralnega gledališča FJk. Kot je Vittorio Gassman že večkrat povedal, bo Duša in telo (Anima e cor- Na 4. in 10. strani po) njegova zadnja gledališka predstava. V dvorani Tripcovich pa se prav tako drevi začenja jesenska simfonična sezona gledališča Verdi, ki je letos pretežno zapisana glasbi Roberta Schumanna. Z orkestrom in zborom Verdija bo nastopil pianist Steuerman. STOCKHOLM - Letošnja dobitnica Nobelove nagrade za književnost je 73-letna poljska pesnica VVislavva Szymborska (na sliki). Szymborska, ki je tudi literarna kritičarka in živi v Krakovu, je deveta Zenska in tretji poljski avtor, kateremu bodo podelili prestižno nagrado. Podelitev bo 10. decembra ob 100-letnici smrti Alfreda Nobela. Na 10. strani NOVE MOŠKE IN ZENSKE KOLEKCIJE ZA JESEN IN ZIMO LA MAGLIA TR2IC - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 „ 6. oktober Sgaravatti te«. 040/224177 OHOANIZZAZIONE E IDEAZIONE - TEL 0332,569108 Danes v Primorskem dnevniku Srečanje Prodi - Chirac V Neaplju se je včeraj zaCel italijansko-francoski vrh, ki naj bi napravil konec polemik prejšnjih dni o ko-taciji lire in o pristopu Italije k monetarni uniji. Stran 2 Vodič deželnih dvorcev Deželno podjetje za turistično promocijo in konzorcij zgodovinskih gradov sta včeraj v Trstu predstavila predstavila vodic za ogled dvorcev v deželi. Strane Karabinjerji v občinskem svetu Goriški župan je sinoči poklical karabinjerje, da bi prekinili protest zelenega Fiorellija, ki mu niso dovolili, da bi predložil interpelacijo glede financarske šole. StranS 90 tržaških likovnic Z odprtjem razstav v Študentskem domu in Tržaški knjigami se bo jutri začel prikaz ženske likovne ustvarjalnosti na Tržaškem Zenski sistemi. Stran 10 Predstavitev zamejskega športa Na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije v Ljubljani so vCeraj predstavniki ZSSDI slovenskim medijem predstavili zamejski šport. FINANČNI ZAKON / ZAKLADNI MINISTER CIAMPI V POSLANSKI ZBORNICI Nujna, vendar tudi donosna vstopnica za Evropo Italija bo lahko vnovčila najvišje dividende za sodelovanje v EMU Minister Ciampi včeraj v poslanski zbornici (teiefoto AP) NOVICE Prodi o desetletnem obveznem šolanju FIRENCE - Predsednik vlade Romano Prodi je napovedal, da bo njegova vlada v kratkem predložila zakonski osnutek o Šolski reformi. Med novostmi, ki naj bi jih vseboval, velja predvsem omeniti podaljšanje obveznega šolanja od sedanjih osem na deset let, o vstopu otrok v Soh pa bo odločal parlament. V Italiji vstopajo otroci v šolo s šestim letom, mnogi pa si prizadevajo, da bi začeh učenci svojo šolsko pot že v petem letu starosti. Prodi je iznesel dvoje predloge na zasedanju z naslovom Kakšna prihodnost čaka italijansko šolstvo?, ki se ga je udeležil tudi minister za šolstvo Luigi Berlinguer. Konferenca o zaposlovanju RIM - Predsedstvo vlade je sporočilo, da bo vsedržavna konferenca o zaposlovanju 21. in 22. novembra v Neaplju. Izvesti bi jo morah že konec septembra, a so jo preložili zaradi preložitve sporazuma o zaposlovanju med vlado in družbenimi silami. Mestni redar prisolil globo lastnemu avtomobilu MUSSOMEU (CALTANISETTA) - Ko se je 48-let-ni mestni redar Enzo Costanzo približal nepravilno parkiranemu renaultu 21, ki je tako oviral promet, da se je za njim ustvarila dolga kolona vozil, je, seveda, potegnil iz žepa blok z obrazci za globo, izpolnil obrazec za 54 tisoč lir globe, in odšel... v bližnji poštni urad, kjer je globo takoj plačal. Nepravilno parkirani avtomobil je bil namreč njegova last. Posodil ga je bil 21-letnemu sinu Fabriziu, ki ga je malo kasneje tako nesrečno parkiral. »Seveda, bil sem malce v zadregi, ko sem samemu sebi pisal globo, a pred zakonom smo vsi enaki. Prometni prekršek je bil več kot očiten, zato sem moral ukrepati,« je povedal vestni redar. Sindikalno sporočilo Tiskarski delavci družbe PRAE-DZP, ki izdaja Primorski dnevnik, delajo že tri mesece, ne da bi prejeli ene lire plače. O zagotovitvi prisotnosti časopisa v kioskih, da bi zagotovili slovenski manjšini pravico do informacije, govorijo tisti, ki se ne morajo soočati vsaki dan s problemom vzdrževanja družine, plačevanja najemnin in posojil ter spodobne vzgoje otrok. Kdor svetuje delavcem, naj bodo potrpežljivi in naj se žrtvujejo v zaščito kulture in slovenske identitete ne občuti na lastni koži drame tistih, ki morajo živeti brez plače. V družbi, kjer je že težko najti kakršnokoli zaposhtev, je nedopustno, da morajo tisti, ki so tako srečni, da zaposhtev imajo, delati zastonj! Delavci in sindikat so štorih vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi pomagah PRAE-DZP, sedaj je dolžnost voditeljev podjetja, da si zaslužijo plačo, upravni svet pa mora končno pokazati, če je zmožen upravljati podjetje. Spričo vsega tega in, razen redkih izjem, ob splošni brezbrižnosti in nezanimanju glede usode dnevnika v slovenščini, so tiskarski delavci PRAE -DZP prisiljeni oklicati stavko za petek, 4. in soboto, 5. oktobra 1996. Tajnik sindikata tiskarskih delavcev CGIL Gioigio Vesnaver RIM - Italija je država, ki bo lahko vnovčila najvišje dividende od svoje udeležbe v evropski monetarni uniji, in sicer v obliki znižanja obrestnih stopenj, sredstev za investicije in za zaposlovanje. S tem sporočilom je zak-ladno-proračunski minister Carlo Azeglio Ciampi pospremil svoje poročilo, s katerim je včeraj v poslanski zbornici orisal vsebino finančnega zakona. Minister je priznal, da je bila vlada prisiljena vzeti v vednost, da se je fronta držav, ki hočejo v monetarno unijo od vsega začetka, razširila in da je dobila podporo javnega mnenja. Italija je bila tako praktično prisiljena k močnemu posegu v javno bilanco, po Ciampijevih besedah tudi na osnovi ugodnih perspektiv za izboljšanje gospodarske konjunkture, kar je vlado prepričalo, da se je odločila za pospešitev približevanja maastrichtskim kriterijem. Signal je naletel na takojšen ugoden odmev trgov z vzporednim zniževanjem nominalnih obrestnih stopenj, medtem ko se realne mere ne nižajo, je dejal zakladni minister, za katerega to pomeni, da je sanacija italijanskega gospodarstva še naprej pod opazovanjem finančnih trgov. »Naša dolžnost je, da gradimo zaupanje, saj je to edina pot za znižanje cene denarja, katere višina je izraz tistega, kar je bilo - in delno še obstaja -tveganje Italija,« je dejal Ciampi. »Trgi sicer cenijo naša prizadevanja in namene, a so tudi pripravljeni, da takoj kaz- nujejo vsako najmanjše popuščanje. Zmagali bomo šele tedaj, ko bo gotovo, da do popuščanj ne bo več prihajalo. Takrat bo znižanje nominalnih obrestnih mer končno spremljalo tudi znižanje realnih, kar bo dalo našemu gospodarstvu pospešek, ki je potreben za spodbujanje investicij in zaposlovanja in ki bo bistveno olajšal breme obresti na javni dolg.« Kar zadeva samo vsebino finančnega manevra, je Ciampi izrazil polno pripravljenost vlade za sprejem amandmajev (kar je potrdil tudi premier Prodi, ki pa je hkrati opozoril, da ga ne bo mogoče popačiti): protipred-loge in amandmaje bo vlada ocenila brez predsodkov, kajti finančni zakon ne more biti pristranski dokument. Vlada je pač naredila to, kar je morala v interesu Italije in tudi vse Evrope, je zagotovil zakladni minister in dodal: »Izpiti in preverjanja za vstop v evropsko monetarno unijo bodo zajela vse članice, in to v dogovorjenem trenutku, kot določa maastrichtski dogovor. Italija ne priznava in ne sprejema predsodkov.« S tem je Ciampi prepričljivo ponazoril odločnost vlade, da Italijo popelje v prvo skupino držav, ki bodo uvedle skupni evropski bankovec, kar je podkrepil še z zagotovilom (očitno namenjenim opoziciji), da je vladna večina pripravljena zaščititi neodtujljive interese države za vsako ceno. NEAPELJ / italija-francua}' Kotacija lire ni predmet razprav na srečanju Prodi - Chirac NEAPELJ - S krepkim stiskom rok v razkošnem kraljevem dvorcu Capodimonte v Neaplju sta francoski predsednik Jacques Chirac in italijanski premier Romano Prodi začela srečanje na vrhu, ki se sicer ne rojeva pod srečno zvezdo, tako da ga v rimskih vladnih krogih označujejo kot »odkritega, ampak konstruktivnega«. Včerajšnji del ita-lijansko-francoskega vrha se je sicer omejil skoraj izključno na uradno kosilo, ki ga je francoskim gostom ponudil predsednik republike Oscar Luigi Scal-faro, tako da bodo vsebinski pogovori potekali danes zjutraj, ko se bosta Chiracu pridružila še ministra De Cha-rette in Arthuis, Prodiju pa Dini in Ciampi. Teme pogovorov so znane in se v glavnem pokrivajo z onimi, ki bodo predmet sobotnega evropskega vrha v Dublinu: evropska varnost vloga Evrope v Atlantskem zavezništvu, razširitev Nato pakta na vzhodnoevropske države, pa še Bližnji vzhod. Bilateralnih odprtih problemov ni, je še včeraj trdil zunanji minister Dini. Kaj pa kotacija lire, ki je v prejšnjih dneh tako razburila Chiraca? Vprašanje ni na dnevnem redu, je včeraj pojasnil sam Romano Prodi, ker je stvar kolektivne, ne pa dvostranske razprave. FINANČNI ZAKON / POL SVOBOŽC1N URESNIČIL SVOJO NAPOVE^ Osem poglavij protHinančnega zakona Alternativni javnobilančni poseg sta Berlusconi in Fini predstavila na tiskovni konferenci RIM - Protipredlog oziroma alternativni finančni zakon, ki ga je včeraj po napovedih predstavil opozicijski Pol svoboščin (na posnetku AP Berlusconi in Fini med tiskovno konferenco) , temelji na osmih bistvenih točkah, obdelan pa je v 53 strani dolgem dokumentu, ki ga je pod naslovom Predlog za Evropo, razvoj in delo pripravila »Agencija za opozicijo in dobro vladanje«. Seznam omenjenih osmih točk je naslednji: popolna privatizacija vseh podjetij v državni lasti; obnova zakona Tremonti (o neobdavčenju reinvestiranih podjetniških dobičkov); povrnitev odpravnine v plačilni ovojnici; celovita prenovitev davčnega sistema; odprava brezplačnih rent iz državne bilance; revizija socialne države; določitev zgornje meje števila javnih uslužbencev. rl DSL / VSEDRŽAVNI SVET n Razcepljena levica se mora združiti v eno stranko RIM - Združitev vseh sil demokratične in reformistične levice v eno veliko stranko, ki bo prispevala k uspehu prve levosredinjske vlade in ki bo omogočila z istitucionalnimi reformami uresničitev izmenične demokracije. To je strateški cilj, ki naj bi ga uresničili do upravnih volitev prihodnjega leta in glavna tema resolucije, ki jo bo danes tajnik DSL Massimo D’Alema predstavil na strankinem državnem svetu, na katerem bodo tudi določili datum prihodnjega kongresa. V resoluciji je med drugim navedeno, da je Oljka »strateško in ne volilno in začasno« zavezništvo, da bi bil nevstop Italije v maastrichtsko Evropo »dramatičen poraz«, ki bi povzročil krizo za enotnost države, da je treba reformirati socialno državo in uresničiti »liberalno revolucijo« in da je treba z vidika Fi-sichellovega osnutka razpravljati v dvozbor-nični komisiji o istitu-cionalnih reformah. Uvodoma pa je navedeno, da načrt združitve reformistične levice »obuja prastare želje in sugestije, ki jih osvaja v vladi združena levica«. Glede prenove levice bo D’Alema poudaril, kako so odpravili zadnjo anomalijo v političnem sistemu, ko so uresničili sistem izmenične demokracije. Levica pa je še vedno razcepljena, saj Italijo v Socialistični internacionali zastopajo kar tri levčarske stranke. Predlog o združitvi levice ni samo premostitev preteklih razkolov temveč nuja ob padcu komunizma, posve-tovljenju trgov in »iz-trošenju modela socialne države«. BRESCIA / IZVAJANJA TOŽILCA Zakaj je Dl Pietro odstopil Berlusconijev klan izsiljeval sodnika in nevarnega tekmeca BRESCIA - »Da bi branil svoj imidž sodnika in politika pred javnostjo, je Di Pietro klonil pred izsiljevanjem.« To je bilo bistvo izvajanj javnega tožilca Fabia Salamoneja na včerajšnjem tretjem zasedanju procesa proti nekdanjemu obrambnemu ministru, pa tudi Berlusconijevemu odvetniku in vidnemu predstavniku Forze Italia Cesareju Previ-tiju, proti Paolu Berlusconiju ter inšpektorjema pravosodnega ministrstva Ugu Dinacciju in Domeni-cu De Biaseju. Sodni zbor je prejšnjo noč zavrnil po petih urah zasedanja vse zahteve zagovornikov obtožencev, ki so predlagali, da bi prekinili sodni postopek in ga premestili v Rim ali pa pred ministrsko sodišče. Proces bo v Brescii, so odločili sodniki, in tako je tožilec Salamone lahko orisal preiskavo, ki ga je pripeljala do obtožnice proti Berlusconijevemu bratu in odvetniku ter pravosodnima funkcionarjema. Začelo se je med preiskavo zaradi korupcije proti generalu finančne straže Cerciellu, ki je namignil na nelegalne dejavnosti Di Pietra. Kolegi milanskega poola »čiste roke« so mu povedali, da so ministrski inšpektorji preverjali delovanje samega Di Pietra, ne pa vsega poola, s pravosodnega ministrstva pa je izvedel, da so inšpekcijo zaključili, ne da bi zaslišali znanega milanskega tožilca in ne da bi pojasnili utemeljenost govoric, češ da je Di Pietro bil vpleten v vrsto izsiljevanj v osebno korist (teh obtožb so ga potem oprostili ravno na sodišču v Brescii). To se je dogajalo novembra in prve dni decembra 1994, 6. decembra pa je Di Pietro na procesu zaradi korupcije v okviru Enija dal ostavko iz sodstva. Salamone je orisal okvir, v katerem se je odvil ^pričakovani in d^j nepojasnjeni Ui *1 i-i odstop. Di Pietro le v preiskavo proti Ber u -iiiju, ki je takrat bil P sednik ministrskega ^ ; in je napovedal koleg da ga bo osebno zaslišal id zastopal tožilstvo nap .g cesu, nenadoma Pa .n odpovedal preiska halmi -zatem odstopi • ZljSKUga iiiu6— cV0' menjala na čelu P°la, d. boščin nekdanji pr y nik republike Cossigaao. ravno Di Pietro. Be ni se je torej bal Dl ^ ;n ne samo kot v® kJ^ca, nreiSNuv DEŽELA Petek, 4. oktobra 1996 TRST / DEŽELNA SKUPŠČINA ZAČELA RAZPRAVO O INSTITUCIONALNIH REFORMAH Cruder za federalno ureditev ob potrditvi državne enotnosti TRST - V deželnem svetu se je ?aCela včeraj popoldne razprava o ^stitucionalnih reformah. Uvedli 80 Jo predsednik skupščine Gian-^arlo Cruder, predsednik odbora ergio Cecotti in predsednica pete Svetovalske komisije Silva Fabris, tladaljevaia pa se bo v torek. plamen razprave je izoblikovati tatišče o reformah, s katerim naj se Urlanija-Julijska krajina predstavi , a konferenci dežel, sicer pa bo od Zl(ta debate odvisna tudi usoda oprave FJk, ki se je znašla v politič-ttt stiski zaradi udeležbe Cecottija a shodu Severne lige ob razglasit-Vl nastanka ”Padanije“. Predsednik skupščine Cruder je °risal predlog za reformo petega Poglavja ustave, ki jo je odobrila onferenca predsednikov deželnih svetov 22. julija letos v Campobas-8u' Reformni načrt, je dejal Cruder, anovo oblikuje celovito strukturo 2aye ter jo razčlenjuje po načelih ^Ubsidiarnosti in avtonomije. Sad ega bo nova republiška ureditev fe-, kalnega tipa, ki jo bodo sestavlja-® občine, pokrajine, dežele in drža-a. v njej bo igralo, kakor rečeno, Pomembno vlogo načelo subsidiar-°sti, ki se mu prilagojujejo posa-je®zne državne in evropska uredi- Federalizem, je dodal Cruder, se T^avlja torej kot nova izbira, ki aia izhodišče v nacionalni enotno-1 kot temeljni in neodpovedljivi j, atanoti in katere cilj je potrditev ,ogov za enotnost preko valori-acije in povzdiga posebnih značil-jvS*;t te ureditve ter s prerazpore-nvijo politične oblasti in odgovor-°sti na raznih institucionalnih ravneh. j ^o tej logiki, je nadaljeval Cru-r> bodo oblastvena področja drža-; lzrecno oštevilčena, opredeljena to .0niejena na tistih nekaj sek-jev, ki velevajo enovito discipli-°’medtem ko bo na vseh drugih skl °-Cj*h zakonodajna oblast -ek-, mzivnega tipa - prenesena na k žele po načelu tako imenovane jj ®Usnieritve sistema za poraz-6Pevanje pristojnosti. Statutarna avtonomija dežel se bo na ta način po Cruderjevi navedbi še dodatno okrepila, saj bo zajela tudi izbiro ene ali druge oblike vladanja in razne vidike volivnega zakona. Deželam se zagotovi tudi realna finančna avtonomija glede prihodkov in odhodkov v prenovljenem okviru davčnega federalizma. Poročevalec je izpostavil pomenljivost inovacij na področju nadzorstva: deželni zakonodajni ukrepi bodo podvrženi samo poznejši preverbi, če so ustavni, nadzor nad upravnimi akti pa bo imelo računsko sodišče kot neodvisno telo z nalogo, da ščiti pravilnost upravljanja. Deželam bo nadalje priznana možnost poseganja na mednarodnem področju, seveda v sklopu zunanjepolitičnih smernic federalne države. Cruder je nazadnje ugotovil, da reformni načrt ohranja nedotaknjeno načelo diferenciranosti dežel; glede tega so dežele s posebnim statutom - in še zlasti Furlanija-Ju-lijska krajina - nastopile z odločno zahtevo po obvarovanju statutov, ki so bili sprejeti z ustavnim zakonom, da bi tako poudarile izjemni značaj teh avtonomij. Zatem je predsednik deželne vlade Cecotti orisal dokument predsednikov deželnih odborov in avtonomnih pokrajin, ki so ga sprejeli 11. oktobra 1995 v Capraroli. Označil ga je kot nekakšen programski političen manifest, ki ne vsebuje dovršenega in organičnega normativnega načrta, temveč načelna, splošno politična zatrdila in napoved kratkoročnih programskih ciljev, ki se nanašajo na kontingent-no politično stanje in so v bistvu namenjeni zdajšnji vladi. Dokument vsebuje nadalje izraze volje in potrdila o operativnih obvezah, ki jih je sprejela sama konferenca dežel, ter nekatere normativne predloge, ki v glavnih obrisih določajo nekatere bistvene izbire glede ustavne reforme. Govornik je navedel načela, ki navdihujejo federalno reformo, in smernice prehodnega programa, ali bolje, postopnega približevanja k pravi federalni reformi države. To naj bi speljali z določitvijo svežnja zakonodajnih in upravnih ukrepov, ki bi jih lahko odobrili in udejanili na državni oziroma deželni ravni v okviru obstoječe ustavne ureditve. Dokument posebej navaja devet vprašanj, od katerih sta dovršeno opredeljeni prvi dve: finančna avtonomija dežel in popolna izvedba postopka za to, da se deželam z rednim statutom pripiše upravna pristojnost nad področji, ki jim jih odmerja člen 117 državne ustave. To niso torej pravno definirane formulacije, je naglasil Cecotti, temveč gre za izpostavljanje vsebinskih izbir glede ključnih vozlov reforme države v federalni smeri. Te izbire zadevajo opredelitev pri-stojnostnih meja države in dežel, zbornico dežel, deželne finance, regionalizacijo periferičnih upravnih struktur, odnos med deželami in lokalnimi avtonomijami, novo sestavo ustavnega sodišča, nadzorni sistem, prisotnost dežel v Evropski uniji, italijanski jug, dežele s posebnim statutom in teritorialne razsežnosti dežel. Zadnji uvodni poseg k razpravi je imela Silvia Fabris (NZ), predsednica pete svetovalske komisije, ki se bavi z ustavnimi in statutarnimi problemi. Prečitala je dokument, ki so ga pristojne komisije dežel Dolina Aosta, Furlanija-Julij-ska krajina in Sardinija ter avtonomnih pokrajin Trento in Bočen odobrile aprila letos v Cagliariju. Listina se zavzema za reformo države v federalni smeri, ki naj jo uresničijo skupaj parlament, deželne skupščine in politične sile, ter poziva, naj bo(do) predlog(i) izraz celovitih deželnih skupnosti. V pričakovanju reforme naj bi definirali skupne norme za posebne avtonomije, oblikovali predlog za revizijo pogodbe iz Maastrichta, da bi tako deželam omogočili udeležbo pri odločitvah EU, ki jih neposredno zadevajo, podprli pravico do posebnosti in začeli do kraja mesniče-vati posebne statute preko izdaje norm o izvajanju, ki naj bodo v skladu s težnjami po federalizmu. Predsednik deželne vlade FJK Sergio Cecotti (levo) in predsednik deželne skupščine Giancarlo Cruder (foto KROMA) Opozicija potrdila zahtevo po Cecottijevem odstopu TRST - Uvodnim poročilom Cru-derja, Cecottija in Fabrisove so sledili posegi petih deželnih svetovalcev. Giancarlo Pedronetto (LAF) je očital Cecottiju, da noče ene, ampak dvojno secesijo, eno v vzhodni in drugo v zahodni Furlaniji. Ferruccio Saro (FI) se je vprašal, ali je zavezništvo s silo, ki se zavzema za secesijo, kompatibilno. Možni odgovori na to so trije scenariji, ki jih je navedel Travanut: sedanji, Oljka-SKP in velika koalicija. Po njegovem je uresničljiv drugi scenarij, tisti z Oljko, toda s protisecesio-nistično preambulo; veliko koalicijo bi se sicer res dalo oblikovati, vendar samo za dosego velikih ciljev. Fausto Monfalcon (SKP) je za obvarovanje državne enotnosti in po- sebnosti dežele FJk predlagal izrinjen} e Severne lige v opozicijo, saj je možna drugačna večina, to je pakt med Oljko in SKP na podlagi političnih jamstev z enakim dostojanstvom in programskega sporazuma, ki naj prekine kontinuiteto. Sergio Dressi (NZ) je bil mnenja, da se bodo muhe Severne lige obrnile proti njenim večinskim zaveznikom, kajti okoliščina, da so se tukajšnji ligaši prepričano udeležili beneške manifestacije, je kljub ublažitvi Bossijevih izjav zelo huda. Alberto Tomat (CDU) pa je očital Cecottiju, da je bilo njegovo poročilo puhlo in da ni razjasnil svojega političnega stališča do secesije, ter zaželel takšen političen korak, ki naj dokončno porazi separatistične težnje. ISlURADA za informacije pri slovenski vladi Obisk Boruta Šukljeta v Trstu p°govarjal se je s predstavniki SKGZ in obiskal Primorski dnevnik ,TRst. aiRer Sef urada za informacije pri vla- v nrpPu!?^e Slovenije Borut Suklje je bil % m n^1 dneh na kratkem obisku v Tr-predspj s®dežu SKGZ se je pogovarjal s sta^.čr^hom Palčičem in drugimi pred-12vršnega odbora, nato pa je obi- skal še Primorski dnevnik, kjer so mu predstavniki uredništva in podjetja orisah trenutno zelo zaskrbljujoče stanje zamejskega dnevnika. Na sliki (foto KROMA) Borut Suklje med pogovorom v našem uredništvu. HsLOVENSKI CENTER PENh V obrambo slovenskega izobraževanja v Benečiji Slovenski center Pen nam je poslal v objavo sledeče stališče v zvezi z vprašanjem dvojezičnega šolstva v Beneški Sloveniji. Slovenski center PEN izraža svojo zgrozenost zaradi lahkomiselnega odnosa do finančnih stisk, ki tarejo Zavod za slovensko izobraževanje v Spetru v Benečiji. Ob velikem uspehu, ki ga izpričuje rast števila učencev, ob preverjeni kvaliteti pouka in ob vsesplošnih kulturnih učinkih, ki jih delovanje te privatne šole ima na svoje okolje, je moralo osebje te dni stavkati, da bi javnost opozorilo, da že več kot tri mesece ne dobiva plač. Vemo pa, da traja tako neurejeno stanje že vrsto let. Vsaka prekinitev pouka v vzgojno izobraževalnem središču, kjer se starši in otro-. ci prvič v zgodovini tamkajšnjih krajev lahko tudi preko šolske izbire potrjujejo v svoji slovenski identieteti, učinkuje porazno tako na učitelje kakor na učence in na okolje. Bo Slovenija puščala mlado slovenstvo v Benečiji, ki išče svoj prostor na soncu v neprijaznih razmerah, da raste v nenehni podhranjenosti? Kako da se ob vseh odborih in ustanovah, ki so za to poklicane, ob slovenskih krovnih organizacijah v Italiji in ob nedavni resoluciji našega državnega zbora to stanje ne da trajanje spremeniti? Slovenski center PEN BENEČIJA / DANES V SPETRU Združenje Evgen Blankin se bo predstavilo javnosti SPETER - Novoustanovljeno združenje Evgen Blankin, ki želi postati nekakšna krovna katoliška organizacija Slovencev na Videmskem, se bo javnosti predstavilo jutri ob 18. uri v sejni dvorani špetr-skega županstva. Za to priložnost bo pripravilo tudi zanimivo okroglo mizo, na kateri bodo razpravljali o namenih združenja ter o položaju in perspektivah Slovencev v Italiji. Predsednik Giorgio Ban-chig bo povedal, zakaj in s kakšnimi programskimi cilji je nastalo združenje, ki nosi ime po beneškem duhovniku, pionirju socialnega dela v videmski škofiji. Po pozdravih predstavnikov oblasti bo Luciano Chia-budini, publicist in raziskovalec, podrobno orisal delo in življenje Evgena Blankina, ki se je rodil v Bijačah (Občina Speter) leta 1863. Za njim bo Duilio Corgnali, škofov vikar za kulturo in vsedržavni predsednik italijanske zveze kato-liških tednikov spregovoril na temo "Socialno in vzgojno de- lo Evgena Blankina v okviru cerkvenega in političnega življenja v Furlaniji ob začetku 20. stoletja”. Sklepni del špetrskega srečanja pa bo namenjen problematiki manjšin v Italiji in Evropi ter perspektivam slovenske narodnostne skupnosti. O tem bo spregovoril prefekt dr. Antonio Farrace, ravnatelj osrednjega urada za probleme obmejnih področij in narodnih manjšin na notranjem ministrstvu. Rudi Pavšič »Stezice« o SDGZ Nedeljska oddaja Kam vodijo naše stezice bo tokrat posvečena Slovenskemu Deželnemu Gospodarskemu Združenju, ki bo v kratkem slavilo 50-letnico nastanka. Z Martino Kafol se bo pogovarjal Borivoj Svagelj, bivši predsednik sekcije trgovine na drobno, Drago Ota in Marino Pečenik, člana predsedstva SDGZ in Robert Vidoni. Oddaja bo v živo na TV Koper ob 18. uri. Odprti telefon za gledalce je 00386/66-38-433. TRST / PREDSTAVITEV KONCERTNE ABONMAJSKE SEZONE GM VESTI IZ KOROŠKE Sedem koncertov z uglednimi gosli in domačimi izvajalci Sezone v znamenju Schuberta. Brahmsa in Brucknerja Posnetek s predstavitve koncertne abonmajske sezone GM (foto KROMA) TRST - Abonmajska koncertna sezone Glasbene matice 1996/97 bo v Trstu obsegala sedem, v Gorici pa 5 koncertov. Otvoritveni koncert v tržaškem Kulturnem domu bo v torek, 6. novembra, v goriškem Kulturnem domu pa že 11. tega meseca. Celotni program obeh koncertnih sezon so med včerajšnjo dobro obiskano tiskovno konferenco v gostoljubnih prostorih nemškega Goethejevega inštituta na Koronejski ulici predstavili predstavniki upravnega odbora in umetniškega vodstva GM. Po uvodnih besedah odgovorne za koncertno sezono Helene Tram-puževe je v svojem podrobnem prikazu sezone član umetniškega sveta prof. Aleksander Rojc, najprej izrekel priznanje Heleni Trampuževi za njeno zavzetost pri organizacijskem delu za izvedbo sezone kar spričo hudih finančnih stisk ni bilo preprosto, nato pa je poudaril važnost koncertnih sezon GM, še posebej letošnje, jubilejne 25., ki ne predstavljajo samo potrditve življenjskosti slovenske glasbene kulture v Trstu in Gorici, marveč so tudi pomemben prispevek k splošnemu glasbenemu življenju obeh mest. Osnovna linija letošnje koncertne sezone se oslanja na 200-letnico Schubertovega rojstva in 100-letnico Brahmsove m Brucknerjeve smrti, obsegala pa bo tudi skladbe njihovih sodobnikov in drugih iz svetovnega skladateljskega opusa. Med nastopajočimi ansambli iz Slovenije, Hrvaške in Italije, bodo spored obogatili tudi naši domaCi poustvarjalci, pianistki Beatri-ce Zonta in Vesna Zu-pin, v duu za dva klavirja s samostojnim nastopom, kot solista s kvartetom pa pianist prof. Aleksander Rojc in violinist Črtomir Siško-vic. Po besedah prof. Rojca je program zastavljen ambiciozno, izvajalci so vsekakor jamstvo za visoko umetniško sezono. Obžaloval pa je, da zaradi finančnih stisk Glasbena matica ni mogla izpeljati vseh svojih zamisli in morda tudi ne pričakovanj zvestega občinstva. Vsi koncerti v Trstu bodo v Kulturnem domu redno ob torkih z izjemo kocerta prestižnega komornega zbora Ave iz Ljubljane, ki bo zaradi orgel v eni od tržaških cerkva, Ce bo le mogoče in kot običajno v katedrali sv. Justa. Sicer pa je popolen spored abonmajske koncertne sezone GM v Trstu naslednji: 5. november 1996 -Komorni orkester Came-rata labacensis iz Ljubljane (dirigent Nikolaj Aleksejev, Davor BuciC -flavta. Na sporedu dela Goloba, Vivaldija, Sta-mitza in Suka); 3. december 1996 -Godalni kvartet Tartini iz Ljubljane (Črtomir SiškoviC - violina), Romeo Drucker - violina, Aleksander Milošev -viola, Miloš Mlejnik -violončelo. Na sporedu dela Tartinija, Mozarta in Schuberta); 28. januar 1997 - Godalni kvartet Klima iz Zagreba (Josip Klima -violina, Mladen Sedak-BenčiC - violina, Dragan Rucner - viola, Snježana Rucner - violončelo, Mario Ivelja - kontrabas, Aleksander Rojc kot gost - klavir. Na sporedu Schubert); 25. februar 1997 - In-sieme strumentale Italia-no iz Padove, Franco Angeleri - klavir. Na sporedu Mozart, Hay-den, Schubert, Izvajanje na starih inštrumentih); 18. marec 1997 - Dva klavirja - Beatrice Zonta-Vesna Zuppin. Na sporedu dela Brahmsa, Ravela, Milhauda); 8. april 1997 - Komorni zbor Ave iz Aljubljane (dirigent Andraž Hauptman. Na sporedu dela Mendelsohna, Schuberta in Brucknerja); 29. april - Slovenski kvintet trobil iz Ljubljane (Anton Grčar - trobenta, Stanko Arnold -trobenta, Viljem Trampuž - rog, Stanko Vavh -pozavna, Darko Rošker -tuba. Na sporedu skladbe Purcella, Vivaldija, Bacha, Clarka in Brahmsa. Koncert ob 25.letnici kvinteta. V Gorici bo otvoritveni koncert že 11. t.m. z nastopom Noneta Brda iz Nove Gorice, 27. januarja bo nastopil Godalni kvartet Klima iz Zagreba, 22. februraja se bo predstavil harmonikarski virtuoz Corrado Rojac iz Trsta, 21. marca klavirski duo za dva klavirja Zonta-Zuppin iz Trsta in 28. aprila slovenski kvintet trobil iz Ljubljane. Vsi koncerti so v sodelovanju s Kulturnim domom-Gorica. Cene abonmajev se v bistvu ne bodo spremenile upoštevajoč, da bo v sezoni 1996/97 en koncert manj: parter 105.000 lir, balkon 70.000 lir; mladinski 50.000 lir parter, 35.000 lir balkon. Cene posameznih vstopnic za vsak koncert: parter 22.000 lir, balkon 15.000 lir, za mladino parter 11.000 lir, balkon 7.000 lir. Uvedeni so tudi družinski abonmaji z znatnimi popusti. Na vprašanja Časnikarjev in občinstva sta poleg prof. Rojca in Helene Trampuž odgovarjala še predsednik upravnega odbora GM Adrijan Semen in ravnatelj šole GM prof. Bogdan Kralj. jk OBALA / VČERAJ OB POL OSMIH ZJUTRAJ Trije mladi žrtve nesreče pri Izoli Bili so iz Ajdovščine - Avtomobil treščil v odbojno ograjo in še v avtobus IZOLA - Ob pol osmi uri se je na obalni magistralni cesti Koper-Izola tik pred križiščem Jagodje pripetila huda prometna nesreča. V zmečkanem avtomobilu, ki je čelno trCil v avtobus, so življenje izgubili trije mladi Ajdovci, za življenje četrtega potnika pa se še vedno borijo zdravniki izolske bolnišnice. Vzrok za najhujšo letošnjo prometno nesrečo na območju koprske uprave za notranje zadeve je prehitra vožnja in po še nepotrjenih podatkih vožnja pod vplivom alkohola, vendar pa bo slednje potrdil šele izvedenec. V peugeotu 205 goriške registracije so se najbrž na predavanje na Višjo pomorsko in prometno šolo Portorož peljali štirje fantje, trije iz Ajdovščine in Sežančan. Na koncu izolske obvoznice je voznik, 22-letni K.D. iz Ajdovščine, nevarno prehiteval, zaradi prevelike hitrosti pa ni uspel več obvladati vozila. Najprej je zadel v odbojno ograjo na levem voznem pasu, nato pa po koncu ovinka čelno trčil v avtobus, ki ga je voznik, ko je videl, kaj se dogaja pred njim, že ustavil. V silovitem trčenju so vsi trije fantje iz Ajdovščine umrli na kraju nesreče, Sežanča-na pa so v kritičnem stanju prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer se kirurgi še vedno borijo za njegovo življenje. Gre za prometno nesrečo z najhujšimi posledicami letos na južnem Primorskem, policisti pa ugotavljajo, da na cesti umirajo predvsem mladi vozniki, ki radi preveč pritisnejo na plin. Primerov, kot je bil včerajšnji, pa ne morejo preprečiti znaki za omejitev hitrosti, neprekinjene črte na cesti ali pa policijske preventivne akcije. To je potrdil tudi inšpektor za cestni promet pri upravi za notranje zadeve Koper Milan Žu-lovec. »Letos smo na koprskem območju zabeležili še petnajst smrtnih nesreč, lani pa jih je bilo v enakem obdobju sedemindvajset. Alkohol je pogosto prisoten med vzroki nesreč, bolj kot alkohol pa uvrščamo med vzroke nesreč z najhujšimi posledicami neprimerno hitrost, nepravilno stran in smer vožnje ter izsiljevanje prednosti. V letošnjih smrtnih prometnih nesrečah je bilo sedem žrtev v starosti od 19 do 25 let, kar nas še posebej zaskrbljuje, saj vemo, da gre za mlade voznike, kjer so tudi temu primerne vozniške izkušnje, med ponesrečenci pa so tudi vozniki motornih koles in koles z motorjem.« PATRONAT INAC SVETUJE Predčasna upokojitev združljiva samo z zaposlitvijo part-time Vprašanje: »Ze lani sem dopolnil 35 let zavarovanja in razmišljam, da bi se predčasno upokojil. Pred nekaj dnevi pa sem slišal po televiziji, da so nekaj spremenili zakon glede možnosti dela. Katere so novosti? Je možno, da po upokojitvi še delam?« F.G. Z objavo v Uradnem listu je 30. septembra stopil v veljavo zakonski odlok, ki uvaja možnost zaposlitve upokojencev z omejenim urnikom part-time. Kdor se predčasno upokoji (pred dopolnitvijo redne upokojitvene starosti), lahko zaprosi delodajalca, da ostane še naprej v delovnem razmerju do največ polovičnega delovnega urnika. Plača je seveda sorazmerno nižja, obenem pa se tudi pokojnina skrči v obratnem sorazmerju z odstotkom omejenega urnika. V nobenem primeru ne more biti seštevek plače in pokojnine višji od polne plače. V kolikor delodajalec sprejme prošnjo, mora zaposliti novo osebje, da zapolni delovne ure, ki so se tako sprostile. Prav v tem je smisel zakonskega določila, da bi ustva-rili nova delovna mesta in tako omejili brezposelnost. Ce ima uživalec predčasne pokojnine tudi delovne dohodke, mu bodo začasno v celoti zamrznih pokojnino. Pri tem so seveda zaščitene pridobljene pravice tistih, ki so se upokojili pred 30. septembrom. Obstajata pa dve izjemi, ko je pokojnina združljiva s plačo: 1) če ima upokojenec več kot 40 let zavarovalne dobe; 2) če je upokojenec na dan 30. septembra že prejemal pokojnino v skladu s pokojninsko reformo, se pravi če je imel vsaj 36 let plačanih prispevkov ali pa je ob 35-letni pokojninski dobi že dopolnil 52 let. (ma) Grozilno pismo koroškemu deželnemu glavarju Zematlu CELOVEC - Koroški deželni glavar Chrostif Zernatto je prejel grozilno pismo, v katerem n111 doslej neznana organizacija »Volsksnahe Einheit Karntens und der Steiermark« (Narodna enotnost Koroške in Štajerske) napoveduje atentat s pisemsko bombo. V pismu Zerantta pozivajo, naj bo »v naslednjih dneh še posebej pozoren pri odpiranju pošte«. Kopijo grozilnega pisma, ki je bilo v sredo oddano na poštnem uradu 9020 v Celovcu, je prejelo tudi uredništvo socialdemokratsko usmerjenega dnevnika »Karntner Tageszeitung«. Grozilno pismo Zernattu je po oceni kriminalistov dejanje nekega posnemalca in nima veze z grozilnim pismom, katerega je začetek tedna prejelo uredništvo dunajskega političnega tednika »profil« in v katerem so napovedani bombni atentati na osem oseb avstrijskega javnega življenja, mdr. tudi na zveznega kanclerja Vra-nitzkega. Bodo Ljubeljski predor odprli že 15. oktobra? CELOVEC - Po informacijah cestne uprave za Koroško bodo cestni predor Ljubelj odprli prej kot je to bilo sprva predvideno. Predor naj bi m enosmerno prevozen že 15. oktobra in ne šel teden navrh. Kot znano, je cestni predor zaprt za ves promet od začetka septembra dalje, ko se je v slovenskem delu odlepil kos betonske oblo ge in zgrmel na slovaški avtomobil. Kljub delne mu odprtju predora se bo izvedla generalna sa nacija predora tako na slovenski kot tudi na av strijski strani in bo predvidoma zaključena se junija leta 1997. Kot smo poročali, že več ko mesec dni trajajočo zaporo predora za ves pr0 met še posebeno močno občutijo trgovci, g0®!1 ci in druge gospodarske veje na obeh Strane meje. Kulturni sporazum med Slovenijo in Avstrijo bi bil v korist manjšine CELOVEC/DUNAJ - Podpis bilateralnega kulturnega sporazuma med republikama Avstnj in Slovenije bi bistveno olajšal kulturne in sj) cialne stike med Slovenijo in slovensko naro nostno skupnost na Koroškem in odpravil teža ve, s katerimi so v zadnjem času soočeni u telji, režiserji, igralci in glasbeniki iz Slovence ob prestopu meje z avstrijski Koroško z ar zaostrenih avstrijskih predpisov. Zato se za t sporazum še posebej prizadevajo slovenske o ^ ganizacije na Korošken in tudi Center aystrp skih narodnih skupnosti (CAN) na Dunaju. ^ sporočilu tiskovne službe »Našega tednika« notranja ministra Slovenije in Avstrije An Ster in Caspar Einem po pogovoru v sred0 VValtersdorfu na Gradiščanskem nakazala mo nost rešitve problema v sklopu bilateralne P godbe in ob tem izjavila, da se bosta za to no prizadevala pri pristojnih ministrih. Kon ten predlog je CAN že posredoval avstrijske ^ zunanjemu ministrstru, za čas do podpisa turnega sporazuma med obema državama P ^ avstrijski notranji minister Einem zatrdil. » moramo in bomo tudi našli rešitve, ki omogočile potrebno kulturno izmenjavo«. Danes popoldne v Sežani srečanj® z avtorjem knjige »Osamosvojit® Slovenije« dr. Jankom Prunkoni ^ Kosovelova knjižnica v Sežani vabi danes °-S0 uri na srečanje z dr. Jankom Prunkom, & knjige Osamosvojitev Slovenije. Sodeloval zgodovinar dr. Jože Pirjevec iz Trsta. nzsta'16 Ob predstavitvi knjige bo tudi otvoritev r Milana Bizovičarja. . ,z frsta: Večer bo pospremil z glasbo pihalni trio1 -n Federico Brumat - flavta, Marko Stoka - kia Aljoša Tavčar-fagot. . Ojtfo- Razstava slik bo v knjižnici na ogled a° bra 1996. Pokrovitelj prireditve je Mitol iz Sežane- a n. TRST Petek, 4. oktobra 1996 5 PRED SODNIJO / NA POBUDO ZDRUŽENJA PROTI RASIZMU NOVICE Manifestacija solidarnosti z afriškim krošnjarjem Pripadniki gibanja avtonomije zasedli opuščeno menzo v Cavani Včeraj se je skupin 9akov, med njimi Stevi ri* slovenski visješolc: 2brala pred sodno palaC |!a pobudo Združenja prc rasizmu, da bi izpriča Sv?) protest proti vsei Pojavom rasnega sovraštv 111 solidarnost z afriskir Priseljencem, ki je lani pc eU bil žrtev brutalneg Napada. , Povod za manifestacij 1® bil proces proti 21-le ?eniu Gianluci Olianas lrt 19-letnemu Marinu Mc opsovala, napadla in ?®pla mladega afrisk t^ošnjarja, 28-letnega 1 stafaja Marmadoussc Po rodu iz Senegala. 1 marcem Čelade. Ter Polti fant je prijavil d ®k in včeraj se je pr obravnava pred sod ^borom, ki mu je pre o predlagali sodni i °r: v bistvu bi fanta , a|a svojo krivdo, za ,1 Trna sodisce naprti ativno milo kazen. ' “ounik Trampuš 2 Predlog in to iz ze ®Bibnega razloga: ^a pretep, ugotavlji , k’ za katerega velje ocene kazni, paC Pretep z obtežilnc Cino rasnega sovi Za ^ar je kazen r ostrejša. Proces proti se bi adaljeval prihodnje Januarja. Po izidu sodneg j opica se je večina : O deklet, zbranih °dno palačo, razsl: Padniki Odbora za z, , ® Pravice, v bisti anja avtonomije, pa odpravili do Trga Cavana, kjer so zasedli zapuščene pritlične prostore nekdanje Lloydove menze. Prostori so last, tako vsaj piše na tabli, ki je izpostavljena nad vhodom, zavarovalnice Sasa, in bi jih morali prenoviti do 7. novembra 1994. Del pa niso nikoli niti pričeli in prostori samevajo že vsaj 3 leta, tako da so jih mladi avtonomisti zasedli, da bi tam vodili vrsto »socialnih dejavnosti«, kot jim pravijo, oz. družabnih srečanj, koncertov in drugih oblik mladinske socializacije, za kar ni v mestu razpoložljivih prostorov. Med drugim zahtevajo, naj občinski svet, po tolikih zasedbah, končno vzame v pretres vprašanje socialnih centrov za mlade. Na Trgu Cavana se je kmalu po zasedbi pojavilo nekaj policistov in karabinjerjev, vendar so vsaj do veCera pustili pri miru mlade avtonomiste. SKP / DANES V UL. TARABOCCHIA Zborovanje o vprašanjih zdravja in varnosti pri delu Deželna svetovalska skupina Stranke komunistične prenove prireja danes ob 16. uri na strankinem sedežu v Ul. Tarabocchia 3 javno soočanje o vprašanjih zdravja in varnosti pri delu. Samo v lanskem letu je namreč v Italiji v nesrečah pri delu izgubilo življenje 1500 oseb, obolelo jih je 40000, 51000 pa je za posledicami nesreč ostalo invalidnih. Uvodno poročilo bo na zasedanju podal načelnik strankine svetovalske skupine v deželnem svetu Roberto Antonaz. S posegi o kulturi preventivnih posegov na delovnih mestih, o izvajanju zakona St. 626 in o politiki zaščite zdravja v tovarnah in na teritoriju pa bodo sodelovati član pokrajinskega tajništva Cgil Riccardo De Vescovi, dr. Lucio Petronio, ki je v Zdravstvenem podjetju odgovoren za preventivne posege, primarij patološke anatomije v tržiški in goriški bolnišnici dr. Claudio Bianchi, pokrajinski tajnik Fillea/Cgil Renato Kneipp ter Marino Calcinari, Id v strankini tržaški federaciji vodi komisijo za gospodarstvo in delo. Na srečanje je stranka povabila zvezne sindikate in tovarniške svete največjih tržaških podjetij, elane enotnih sindikalnih predstavništev ter delegate in pripadnike sindikata. Zasedanje bo zaključil Alfonso Gianni, član strankinega vsedržavnega departmaja za delo in član vodstva. Solidarnost slovenskih dijakov Proces proti desničarskima skrajnežema, ki sta se znesla nad mladim Senegalcem, je odjeknil tudi med tržaško mladino, in med slovensko Se posebej. Pred tržaško sodno palačo in v njej se je ob uri sodne obravnave zbrala večja množica mladih, ki so hoteli s svojo prisotnostjo izpričati solidarnost žrtvi rasističnega napada, obenem pa tudi svoj odločni »Ne« takim izbruhom nasilja. Predstavniki slovenskih dijakov so v jutranjih urah pred šolami seznanili sošolce o procesu in nasilni akciji proti mlademu Afričanu. Dijaki so se nato posamično odločili za sodelovanje na manifestaciji pred sodno palačo. Medtem ko se je solidarnostne manifestacije udeležila velika večina dijakov poklicnega zavoda Jožefa Stefana, zaradi česar na Soli praktično ni bilo pouka, pa je ravnatelj Pedagoškega liceja prepovedal svojim dijakom udeležbo na manifestaciji pred sodno palačo, a je privolil, da se petošolci udeležijo obravnave v sodni dvorani. Poleg slovenskih dijakov so pred sodno palačo manifestirali še italijanski in pripadniki gibanja avtonomistov. Spomnili so se Posl. Albina Škerka Sinoci so 11 nplrri se v Sesljanu občuteno spomni-lijansV anie§a sl°venskega poslanca v ita-sljgo ®m parlamentu in devinsko-nabrežin-dai ^Pnna Albina Skerka ob prvi obletni-'v'6 smrti' V prostorih devinsko-na-v § ?. ustanove za turistično promocijo Svlipn' • u ie uvodoma spregovoril o Pokra-U T? iiku pokojnega Skerka nekdanji Jjnsld tajnik KPI Claudio Tonel. Spo-litic a Vseshansko aktivnega družbenopo-brggŽS delavca so obuditi devinsko-na-SedniP j1 ^nP311 Giorgio Depanger, podpred-ueželnega sveta MiloS Budin, posla- nec Corrado Belci, ki je bil skupaj s Skerkom izvoljen v parlament, senator Paolo Šema in predsednik gorske skupnosti Ivo Sirca. Med Številnim občinstvom so biti prisotni vicekonzul Republike Slovenije Pelikan, tajnik stranke komunistične prenove Giorgio Canciani, poslanec Cuffaro, zgoniška županja Tamara Blažina, devinsko-nabrezin-ska podžupanja Vera Tuta-Ban in predstavniki VZPI-ANPI. V dopoldanskih urah pa je delegacija de-vinsko-nabrežinske DSL položila venec na Škrkov grob v Sempolaju. OKOLJE / V NEDELJO SPREHOD Valorizirati treba Fmed in njegovo lepo okolico Združenja Cammina-trieste, Stella alpina, Arci in Pro Loco Sv. Alojzija prirejajo s sodelovanjem združenja Federcasalin-ghe, rekreatorija Lucchini ter Acli -. Anni verdi vodeni obisk po gozdiču Fr-nedu, ki bo v nedeljo 6. z zbirnim mestom ob 9.30 na Lovcu (Ferdinandeo); udeleženci bodo nato krenili do Bosketa, botaničnega vrta in se ob 12. uri srečali s prebivalstvom Sv. Alojzija; pobuda (v primeru slabega vremena bo 20. t.m.) se bo odvijala pod pokroviteljstvom Tržaške občine ter ob podpori rajonskega sveta za Sv. Ivan, Kjadin in Rocol, nadzorništva za gozdarstvo ter mestnega naravoslovnega muzeja. Njen namen je predvsem pritegniti pozornost prebivalstva na področje, ki se razteza med Frnedom, Lovcem in vilo Revoltella ter ga valorizirati. Nedeljska pobuda, pri kateri bo sodelovala tudi godba Refolo, pa se predvsem uokvirja - kot so prireditelji (s predsednikom Camminatrieste Fiorejem Babudrijem na čelu) podčrtali na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi občinski odbornik za okolje Gianni Pecol Cominotto -predvsem v splošno zahtevo po ovrednotenju tega zelenega mestnega predela, s kakršnim se lahko ponaša le maloka-tero mesto. Občinska uprava je po odbornikovih besedah že zaCela ukrepati za ureditev Potoka, ki teCe po gozdu, veliko pa bo še treba storiti za celovito valorizacijo predela; potrebno bo seveda sodelovanje voluntariata - zaradi česar je nedeljska pobuda nadvse hvalevredna - in civilne družbe. Okolje je namreč treba vrniti prebivalstvu v vsej njegovi lepoti in za njegovo ohranitev seveda vsi skupaj tudi skrbeti. Stranke pripravljajo kandidaure Sinoči so se na sedežu SSk sestali predstavniki strank zavezništva Oljke, da bi dokončno odobriti program in kandidate za skorajšnje pokrajinske in miljske občinske volitve. Kandidata bosta po vsej verjetnosti sindikalistka Uil Adele Pino in nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti. Sestanek se je zavlekel pozno v noč.Vodstvo Skp je medtem sklenilo, da bo še enkrat apeliralo na Oljko za skupni volilni nastop na podlagi sprejemljivega programa. V primeru, da se ne bi dogovoriti, bodo samostojno kandidirali Sergia Mila za miljskega župana in Denisa Visiolija za predsednika pokrajine. Včeraj dopoldne je predstavila svoja kandidata Severna liga, in sicer predsednika združenja gojilcev morskih sadežev Maria Bussanija za pokrajino in nepremičninskega posrednika Edoarda Marchia za miljskega župana. Desno zavezništvo pa bo določilo svoja kandidata v soboto. Oljka in Trst leta 2000 Gibanje Oljke je včeraj predstavilo na' tiskovni konferenci posvet, ki bo prihodnji ponedeljek, 7. oktobra ob 18. uri v dvorani pri cerkvi S. Maria Maggio-re v Ul. Collegio 6. »Leto 2000: bo Trst obrnil stran?« bo tema okrogle mize, na kateri se bodo pomerili sen. Fulvio Camerini, direktor zavoda Isdee Tito Favaretto, fizik Renzo Rosei, nekdanji evropski parlamentarec Giorgio Rossetti in - verjetno, so dejati organizatorji - župan Riccardo Illy. Oljka, je včeraj napovedal glasnik gibanja Tullio VVeber, bo s posvetom zaCela pripravljati celotni načrt za gospodarski razvoj mesta: skrajni Cas je, da družbene in politične komponente mesta in njene ustanove »obrnejo stran«, da opustijo jokavost in Čakanje na prispevke od zunaj, in da izdelajo strategijo za uveljavitev mestnega gospodarstva. DSL o hitrih železnicah Danes ob 17.30 bo v dvorani kongresnega centra na železniški postaji javno srečanje na temo »Kdo se boji visoke hitrosti?«, ki ga prireja tržaška federacija Demokratične stranke levice. Spregovoriti bodo odgovorni za razvoj tovornega prevoza italijanskih železnic v severovzhodni Italiji Edoardo De Visintini, odgovorni za načrtovanje pri železnicah Mario Gobani, deželni odbornik za prevoze Giorgio Mattassi in nekdanji evropski poslanec Giorgio Rossetti. Razpravo bo vodil Miloš Budin. O bazenu pri Sv. Ivanu V hotelu Continental v Ul. S. Nicolo 25 bo v ponedeljek ob 11. uri javno srečanje s tržaškimi parlamentarci in občinskimi upravitelji, na katerem bo govor o že dolgo odprtem vprašanju izgradnje bazena pri Sv. Ivanu. Dvorane v nedeljo odprte V nedeljo dopoldne (od 10. do 13. ure) bodo javnosti odprte reprezentančne dvorane glavnih mestnih javnih palaC; ogledali si jih bodo lahko turisti, pa tudi sami Tržačani; sprehodili se bodo lahko po najlepših dvoranah in sobah mestnega zgodovinskega središča. Obletnic zaščite jam V avditoriju muzeja Revoltella se bo v soboto 12. ob 9.30 začelo zasedanje, na katerem bodo proslaviti 30. obletnico, odkar je Dežela odobrila zakon za zaščito jam, za uvedbo zemljiške knjige jam in za podporo jamarskih dejavnosti. Zasedanje prireja društvo Societa Alpina delle Giulie, na njem pa bodo pisotni poslanec Sergio Coloni, ki je bil predlagatelj zakona, deželna odbornika Roberto De Gioia in Mario Puiatti ter podžupan Roberto Damiani. Proces proti P. Sancinu preložili Tudi včeraj so na tržaškem kazenskem sodišču preložili proces proti Primožu Sancinu, ki je obtožen upiranja in povzročitve telesne poškodbe policistu, ki mu je skuSal preprečiti - kot je zapisano v obtožnici - da bi fotografiral v notranjosti kvesture. Dogodek se je pripetil pred dobrimi tremi leti, 8. marca 1993, ko je Sancin prišel na kvesturo z namenom, da v slovenščini napisano pismo izroči za kve-storja. Sancinu so pozabiti pravočasno vročiti poziv na razpravo, zaradi česar je njegov odvetnik Močnik zahteval preložitev obravnave. Proces proti Primožu Sancinu so že enkrat preložiti, in sicer 4. julija letos. Takrat so pozabiti obvestiti prevajalca in zapisnicarko za slovenski jezik. Požar povzročil veliko škodo V sredo popoldne se je v večnamenski strukturi družbe Essecinque v Ul. Locchi 25 razplamtel požar. Vnel se je papir v enem od košev za smeti, ogenj pa se je kmedu razširil na plastični kabel električne napeljave. Na kraju so posegli gasilci, ki so v kratkem pogasiti požar. Škode je bilo precej, saj naj bi presegala 50 milijonov lir. »Pobegnil« je iz hišnega zapora Settimo Piccolo iz Staroistrske ceste 29 bi moral obvezno prenočiti doma, saj so mu sodniki zaradi nekaterih prekrškov dosoditi hišni pripor. Policijska izvidnica pa ga je v noči na Četrtek izsledila v nekem baru v Ul. Locchi. 36-letnega moškega so, seveda, prijaviti sodstvu, in sicer zaradi pobega iz zapora. 6 Petek, 4. oktobra 1996 TRST NA STADIONU SSG predstavi letošnjo sezono Drevi bo SSG predstavilo repertoar letošnje sezone v prostorih KD S. Škamperle na Stadioni 1. maja. To bo posebna priložnost za vse mestne abonente in simpatizerje, da se podrobneje seznanijo z delovnimi načrti, obenem pa obrazložijo predstavnikom gledališke ustanove svoja pričakovanja, morebitno nezadovoljstvo in s svojimi nasveti spodbudijo nov utrip za bodoče delovanje. Gledališče bo namreč lahko prebrodilo dobršen del težav le ob zavzetem sodelovanju občinstva, brez katerega se nobena, še tako izdelana predstava ne more udeja-niti. Z željo, da bi se vabilu odzvali v čim večjem številu, je k pobudi pristopil tudi svetoivanski Marijin dom. BK TURIZEM / "CASTELLA" Gibčen vodnik za obisk gradov v naši deželi V kratkem bo v prodaji Deželno podjetje za turistično promocijo in konzorcij zgodovinskih gradov iz F-Jk sta včeraj predstavila žepni vodnik »Castella, 102 utrdbi v F-Jk«, ki je posvečen številnim gradovom (zasebnim rezidencam, javnim krajem in »slavnim« razvalinam) v deželi. Prisotna sta bila deželni odbornik za turizem Cristiano Degano in podpredsednik konzorcija Duca Badoglio, vodič pa je predstavil eden od kuratorjev Maurizio Grattoni D’Arcano; slednji je osvetlil predvsem glavne smernice dela: zgodovinsko dobo, v katerih so bili gradovi zgrajeni, njihove arhitektonske tipologije in umetniške aspekte, predvsem pa je vsak dvorec opisal zelo jasno in enostavno. Bralec, ki bo posegel po vodniku (v prodaji bo po 25000 lir na izvod), se bo tako lahko seznanil z izmemim kulturnim bogastvom tega zaklada v naši deželi, ki v vse večji meri lahko postane še dodatna priložnost za pritegnitev turističnih tokov. Turisti namreč - kot je ugotovil odbornik Degano -kažejo vse veCje zanimanje za našo deželo; Miramar-ski grad si je, na primer, v prvih letošnjih devetih mesecih ogledalo kar 181 tisoč turistov, po stezah parka pa se jih je sprehodilo več kot en milijon. Grad sv. Justa je obiskalo skoraj 15 tisoč turistov, Goriški grad pa si bo po predvidevanjih do konca leta ogledalo okrog 50 tisoč oseb, videmski pa 20 tisoC; zasebne graščine pa si je letos doslej ogledalo okrog 6 tisoC turistov. SINDIKAT Premalo sredstev za raziskavo Sindikalne organizacije so protestirale, ker je vlada zmanjšala na 8,8 milijard lir prispevek za Geofizikalno opazovalnico. Organizacije, ki združujejo uslužbence raziskovalnih ustanov, ugotavljajo, da zmanjšanje državne dotacije spravlja v nevarnost sam obstoj te pomembne znanstvene ustanove, obenem pa jemlje verodostojnost zagotovilom predsednika ustanove prof. Nicolicha, ki je pred nekaj dnevi obvestil sindikalne organizacije, da bo Opazovalnica prejela 13 milijard lir prispevkov. Zato sindikati predlagajo, da bi se Cim-prej sestali s predsednikom in se dogovorili za skupne pobude s ciljem, da bi zagotovili Geofizikalni opazovalnici zadostna sredstva za preživetje. OGLED OLJKARSKIH PODJETIJ V UMBRJJJ, Poučni izlet Kmetijske zadmge Izlet z bogatim programom bo 16. in 17. t.m- Kmetijska zadruga v Trstu vključuje v svoje programe tudi poučne izlete z ogledom raznih kmetijskih obratov, ki se odlikujejo po sodobni urejenosti in opremljenosti in zato tudi po kakovostni proizvodnji. Tokrat prireja Kmetijska zadruga v sodelovanju s Kmečko zvezo tak izlet v Umbrijo, namenjen pa je predvsem ogledu nekaterih vodilnih oljkarskih kmetijskih podjetij in oljarn. Izbira Časa za tak izlet je zelo primerna, saj se približuje obiranja oljk in izkušnje, ki jih imajo v vodilnih italijanskih deželah v tem sektorju, so lahko v mnogoCem koristne tudi za naše olj-karje. Program izleta je na- slednji: Prvi avtobus (ta je že zaseden) bo odpeljal z avtobusne postaje v Miljah 16. oktobra ob 5.15, ob 5.30 iz Ul. Travnik (sedež KZ), ob 5.40 pa z vaškega trga v Boljuncu. Med vožnjo proti Perugii je predviden postanek pri Trazi-menskem jezeru, kjer bo tudi kosilo. Popoldne ob 15. uri je na programu obisk kmetijskega obrata Palomban (Monte del Lago), ki goji približno 50 do 60 hektarov oljčnih nasadov in ima tudi lastno oljarno (torklo). Ob 17. uri je v istem kraju predvideno srečanje s Pokrajinsko upravo za pospeševanje kmetijstva v Umbriji (ARU-SIA), ob 19. uri pa bo večerja. Po večerji bo na vrsti še obisk Assisija ali 18le' j 17. aslednjega dne, 1 obra, ob ob 9. ur sd oljarne v Spehu’ 11. uri pa obisk P0^ snega nasada upr je bil dolgo let umetniSk1 vodja tržaškega občinskega gledališča. Tržaško gledališče bo tako predstavilo de Ban fieldove štiri samospeve za sopran in orkester na besedi Pordenonske Dneve piedslavili v Rimu Po prvem nastopu na letošnjem filmskem festivalu v Benetkah so pordenon-ske Dneve nemega filma včeraj predstavili tudi v Rimu. Pordenon se bo letos že petnajstič prelevil v prestolnico nemega filma in bo v tem svojstvu nastopal od 12. do 19. oktobra. Tudi ob tej priložnosti je predsednik pordenonskega festivala Livio Jacob naglasil, da so si Dnevi pridobili velik ugled med strokovnjaki in priljubljenost med gledalci, čemur pa ni sledilo ustrezno priznanje s strani pristojnega ministrstva, ki je letos v okviru splošnega »klestenja,« znižalo tudi finančno podporo pordenonskemu festivalu. Na srečo, so še poudarili organizatorji, pa so zato ob letošnji, 15. izvedbi festivala več posluha pokazale krajevne javne uprave in ustanove. V zvezi s programom so organizatorji navedli glavne tematske sklope, ponovno pa so opozorili na dejstvo, da bodo letos prvič priredili tudi raz-stavno-prodajni sejem knjig in drugega gradiva o filmu. The first Pordenone Film Fair bo nedaleč stran od glavnega prizorišča Dnevov. Stalno gledališče FJk: najprej Gassmanovo slovo S poslovilno predstavo Vittoria Gassmana Duša in telo se drevi v tržaškem Rossettiju začenja letošnja sezona Stalnega gledališča FJk. Kot je znani igralec že večkrat povedal, bo ta »poslovilni talk show« njegova zadnja gledališka predstava, ki pa jo namerava dolgo (tudi leta) ponavljati. Za slovo od gledališča je Vittorio Gas-sman sam napisal tekst oz. sestavil razne odlomke, nato je delo, v katerem bo nosil glavno izvajalsko težo, tudi režiral. Predstava je najprej na sporedu v Trstu, ker je stalno gledališče FJk producent Duše in telesa. Podnaslov predstave je »poslovilni talk show«, ker je Gassman delo zasnoval kot televizijsko oddajo, v kateri bodo nasto- pali tudi gostje in s0S°\ u niki, te like bodo p°^ Luciano Lucignaru, A Cucari, marco A Emanuele Salce m niptta flflnTI pliOllB- . i no in kostume je P°/L za Bruno Buonincontr ^ glasbeno opremo je no Mazzocchetti, na ian0 pa bo igral pater za Mengozzi. Zanirn -g predstavo ie Vel'k°’neka]' v Trstu na voljo le se si mest. V letošnji se 0 bodo lahko Gassl^stavo poslovilno P^^gjcefli ogledali še vrnila^ 3. r.Arcano 1° , LJUDJE IN DOGODKI Petek, 4. oktobra 1996 11 ^ PERU / PO MAGNETOFONSKIH ZAPISIH Okvara kriva letalske nesreče nad oceanom Električni izpad je onesposobil vse naprave LIMA - »Zgubil sem adzorstvo nad inštru-k^ti- Nič ne vidim. V °kpitu je popolna te-Vračam se na leta-lšce, a ne vem, kje je Li-ne uspem se orienti-ati- Kaj se dogaja? Kje ®ern? Pošljite nam letalo, a mu lahko sledimo.« 0 so bile dramatične be-^ede, ki so jih posneli adzorniki poletov kon-rolnega stolpa v Limi, Preden je perujski boeing strmoglavil v Tihi ^cpan. Nesrečo naj bi to-®) zakrivila okvara na ektricnem sistemu. Med reševalci, ki so iz Se0Iia potegnili 13 trupel, Utrjuje prepričanje, da i ®srete ni preživel nihče. VELIKA BRITANIJA V novem življenjepisu zgodovinar Pimlott trdi, da je kraljica neke vrste levičarka LONDON - Zgodovinar Ben Pimlott je v svoji biografiji kraljice Elizabete razvil tezo, da je britanska kraljica uporabila svoj vpliv, da je britanske vlade silila k levičarskim političnim izbiram. »Po svoje je kraljica neke vrste levičarka,« je zapisal Pimlott. Njegovo delo bo v knjigarnah 14. Med mrtvimi je tudi neka j^-letna Italijanka in 44-6uii italijanski podjetnik Arhivski posnetek strmoglavljenega perujskega boeinga 757 (zgornja slika), perujska obalna straža z morja dviguje razbitine in trupla pred obalo severno od Lime (AP) oktobra, napisal pa ga je na podlagi petinosemdesetih intervjujev najožjih elanov kraljevske družine in kraljičinih sodelavcev. Buckinghamska palača mu je obenem dovolila vpogled v kraljevski arhiv, kar se še ni zgodilo, tako da ima ta življenjepis neke vrste kraljičin imprimatur. Njeno »kraljevsko levičarstvo« je prišlo do izraza tudi med dolgim vladanjem konservativne Margaret Thatcher. Kraljica te žene ni marala. Thatcherjeva pa ji je vračala milo za drago, saj je smatrala avdiencije na dvoru kot »dolgočasno tratenje Časa«. Elizabeto je motil predvsem odnos Thatcherjeve do najrevnejših slojev in se je med dolgo stavko britanskih rudarjev leta 1984 bala, da bo to sprožilo dokončen razkol v družbenem tkivu. Prav tako je nasprotovala sklepu »železne Lady«, ki ni hotela podpreti sankcij proti rasistični Južni Afriki. Kraljica pa je imela zelo prisrčne odnose z laburističnimi predsedniki vlad in zelo hladne s konservativnimi. NOVICE Ptičja jata kriva strmoglavljenja belgijskega herculesa 0130 BRUSELJ - Belgijsko-nizozemska preiskovalna komisija je včeraj uradno sporočila, da je hercules C-130 belgijskega vojnega letalstva 15. julija strmoglavil med pristankom na nizozemskem letališču Eindhoven zaradi jate ptic, ki je onesposobila dva od štirih herculesovih motorjev. V nesreči je umrla štiričlanska belgijska posadka in 30 pripadnikov nizozemske vojaške godbe, ki se je vračala s koncerta v Modeni. V Avstraliji »odkupili« več kot 100 tisoč pušk SYDNEY - Avstralska zvezna vlada je v sodelovanju z republiškimi vladami odkupila več kot 100 tisoC polavtomatskih pušk. To pobudo so sprožili po pokolu v tasmanskem Poit Arthurju, kjer je aprila neprisebnež pobil 35 ljudi. Puške bodo od orožarjev odkupovali do 1. novembra, nato pa bodo vso skrb za eno leto posvetili zasebnikom. Novemu zakonu pa odločno nasprotujejo proizvajalci orožja, lovci in kmetje. Odkup bo Avstralijo stal vec kot 14 milijard lir. Motociklistična vojna MALMO (SVEDSKA) - Malmo je bil vCeraj prizorišče bombnega atentata. Peklenski stroj je eksplodiral pred sedežem krajevne tolpe motociklistov »HelTs Angels«. Pri tem so drobci stekla ranili štiri osebe, med katerimi tudi nekega otroka. Preiskovalci domnevajo, da je atentat le nov dogodek v vojni med »HelTs Angelsi« in »Bandidosi«. Miniaturni »veliki pohod« PEKING - Dve kitajski turistični agenciji sta sklenili investicijo 50 milijard lir, s katero bodo za turiste uresničih miniaturni »veliki pohod«, ki se bo nahajal v Hubeiju. Kot je sporočila tiskovna agencija Xinhua, bodo v pomanjšanjem merilu skrbno prikazali 10 tisoC kilometrov dolgo pot, ki jo je Mao Zedon na Čelu 100 tisoC revolucionarjev zaCel v Jiangxiju leta 1934 in jo zaključil v Shaanxiju naslednje leto. »Veliki pohod« je zaključilo le 20 tisoC revolucionarjev, ostali so pomrU v bojih, od mraza in pomanjkanja. Citta della Calzatura Ceste Videm ■ Tricesime REANA del ROJALE ■ VIDEM Odporto torek • pefek [9.00- 12.30 i 15.00 - 19.30 j V soboto NON - STOP PITTARELLG Korze Halle 25 TRST (ex Beltram©} Odprlo torek * petek [ 9.00 - 13.00 115.30 - 19.30 i Ponedeljek 15.00 - 19.30 V sobota NON - STOPf NOVICE Arbourjeva zahteva aretacijo Karadžiča in Mladiča HAAG (STA/dpa) - Louise Arbour, nova glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine, je dva dni po prevzemu nove dolžnosti zahtevala takojšno aretacijo nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana KaradžiCa in poveljnika vojske bosanskih Srbov Ratka Mladiča. »Oba bi bilo treba nemudoma privesti pred sodišče, saj je zanju izdan mednarodni zaporni nalog zaradi genocida in zločinov proti Človeštvu,« je poudarila Arbourjeva. Leto dni po atentatu na Kira Gligorova SKOPJE (STA) - V Makedoniji se natančno eno leto po dogodim še vedno sprašujejo, kdo in v čigavem imenu je izvršil neuspeli atentat na predsednika Kira Gligorova. Vodilni makedonski politiki, so v posebni oddaji TV Skopje poudarjali dejstvo, da atentatorjem nikakor ni uspelo destabilizirati Makedonije, kar naj bi bil njihov temeljni cilj. Vodje opozicijskih strank pa v svojih izjavah opozarjajo, da preiskava o napadu še vedno ni dala rezultatov. Alžirska policija ubila devet skrajnežev AI.7.TR (STA/dpa) - V Alžiriji je bil ubit eden od vodilnih elanov Oborožene islamske skupine (Gia) in osem pripadnikov njegove osebne straže. Aba Mohamed Jaci-ne naj bi bil med drugim odgovoren za bombni napad na hotel England v začetku septembra, ko so bili ubiti trije ljudje. Po navedbah neodvisnega dnevnika Liberte je alžirska policija v sredo v starem delu Al žira odkrila skrivališče skrajnežev in ga obkolila. Po večurnem obleganju so pripadniki policije in vojske stavbo granatirali. Talibanska vladavina terorja LONDON (STA) - Sest dni po padcu Kabula so islamske milice v afganistanski prestolnici vzpostavile vladavino terorja in zaprle skoraj tisoC ljudi, je sporočila organizacija Amnesty International, ki je izrazila posebno zaskrbljenost za usodo afganistanskih žensk. Talibani po trditvah Al slabo ravnanjo z jetniki, svojci padlih žrtev, ki so jih zaprli zaradi domnevne podpore odstavljenemu predsedniku Ra-baniju, med drugim pa so izvedli tudi ogromno hišnih preiskav in uničili vse »ne-islamsko«: magnetofone, kasete, časopise, igrače ... Poleg tega so prepovedale dekletom in ženskam hoditi v Solo in v službo. SREČANJE MILOŠEVIČ - IZETBEGOVIČ Sporazum o medsebojnem priznanju PARIZ (Reuter, STA) -Predsednika Srbije ter Bosne in Hercegovine, Slobodan Miloševič in Alija Izetbegovič, sta včeraj v Parizu dosegla dogovor o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med njunima državama. V sporazumu, ki sta ga voditelja podpisala v Elizejski palači, BiH sprejema kontinuiteto ZR Jugoslavije, ZRJ pa v zameno priznava integriteto Bosne in Hercegovine. »Tu sem zato, da bi utrdil stabilnost na območju, in upam, da bo srečanje uspešno,« je srbski predsednik še pred srečanjem s kolegom iz BiH dejal na novinarski konferenci. Po dve-urnem pogovoru za tesno zaprtimi vrati v pariški palači delegaciji nista izražali optimizma. Ocenili so le, da je bila izmenjava stahšč o prihodnjem gospodarskem sodelovanju med državama, mednarodni arbitraži v Brčkem, vprašanju nasledstva nekdanje Jugo-slavije, francoskem predlogu o dveletnem stabilizacijskem načrtu za BiH, prihodnji vlogi Natovih miro- vnih sil, pa tudi o tožbi BiH proti ZRJ, vloženi pri mednarodnem sodišču v Haagu zaradi agresije in genocida v BiH, »koristna«. Ob koncu pogovora pa je Izetbegoviča in Miloševiča v Elizejski palaCi loCeno sprejel tudi francoski predsednik Jacques Chirac, ki naj bi Izetbegoviču zagotovil, da bo »igral pomembno vlogo pri uspehu sporazuma«, na kosilu pa so se vsi gostje pogovarjali tudi s francoskim zunanjim ministrom Hervom de Charet-tom in Carlom Bildtom, visokim predstavnikom mednarodne skupnosti v BiH, po delovnem kosilu pa so se pogajanja nadaljevala in pripeljala do sporazuma. »Naredili smo pomemben korak k popolni stabilizaciji razmer na območju. Prepričan sem, da bomo uspeh v tem, kar smo si zadah in kar je resnično v interesu prebivalcev Jugoslavije in Bosne,« je izjavil Miloševič, Izetbegovič pa je kratko odvrnil: »Vse je bilo povedano že v dokumentu, ki smo ga podpisali. Zdaj je na vrsti implementacija.« Nekdanja sovražnika sta si segla v roki in obrnila nov list zgodovine (Reuter) RUSIJA / JELCIN SE JE KONČNO SEŽEL Z LEBEDOM Ni razloga za odstopa V Moskvo je dopotoval tudi voditelj čečenskih upornikov Jandarbij&v MOSKVA (Reuter, M.S.) - Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj z zavrnitvijo odstopa varnostnega Sefa Aleksandra Lebeda poslal jasno sporočilo, da kljub težavam s srcem ostaja trdno na oblasti. V posebni Šestminutni radijski poslanici je Jelcin hkrati ostro napadel svoje rivale, ki trdijo, da je država brez vodstva, in predsednika pozivajo k odstopu. »Dobro sem seznanjen s tem, kar se dogaja v državi. Pri tem mi pomaga moCna ekipa profesionalcev,« je Jelcin sporočil iz bolniške postelje. »Že pred volitvami sem povedal in vnovič ponavljam: Ne menjajte še portretov! Država ima predsednika, in to zelo dejavnega.« Jelcin se je včeraj z Lebe- dom sešel prvič po dveh mesecih. Kremeljski viri so sporočili, da je varnostni poglavar Jelcinu zagrozil z odstopom, potem ko ga je parlament v sredo zaradi sporazuma s Čečenskimi uporniku razglasil za izdajalca. »Predsednik je ugotovil, da Lebed nima dovolj argumentov za odhod s svojega položaja. Po- zval ga je, naj nadaljuje s svo jim delom in vloži več nap rov v sodelovanje z vlado,«) sporočil moskovski vir. Sam Jelcin je včeraj pob«'_ lil delo vseh morebitnih. didatov za njegov 'po\oZa}> V sebno priznanje pa je nil za Lebeda. »Moj sveto , lec Lebed je izpolnil moje napotke in končal vojaški o flikt v Čečeniji,« je izjavl1 > cin in dodal, da je v z«2 implementacijo sporazu treba še veliko storiti. V je v Moskvo zato znova dojL toval vodja čečenskih up° kov Zelimhan JandarbijeV’ PO (NE)USPEŠNEM KONCU B L I Ž N J E V Z H O D N E G A MIROVNEGA VRHA V VVASHINGTONU Zakaj zlepa, če gre zgrda? Branko Žnidaršič Zadnja Bližnjevzhodna kriza, do katere je prišlo zaradi odprtja turističnega predora pod Goro templjev, je izbruhnila v najbolj neugodnem času in trem glavnim protagonistom mirovnega procesa prizadejala nemalo sivih las. Za Billa Clintona, glavnega pokrovitelja sprave med Palestinci in Izraelci, je bil zaplet na zunanjepolitičnem področju zadnja stvar, ki jo je potreboval pred bližajočimi se predsedniškimi volitvami. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je moral z najhujšimi oboroženimi spopadi po začetku mirovnega spopada soočiti prav po stotih dneh vladanja, ko naj bi izraelska javnost presodila, kako mu gre od rok uresničevanje predvolilnih obljub o »miru z varnostjo«. Nenazadnje pa je tu Se Jaser Arafat, ki mu najnovejSi zaplet zagotovo ne bo v pomoč pri brzdanju palestinskih skrajnežev. Ameriški administraciji je do sedaj z Netanjahujevo koalicijsko vlado uspelo vzpostaviti zgolj formalne odnose. Tako se je moral državni sekretar VVarren Chri-stopher s svojimi najvišjimi pomočniki za Bližnji vzhod po izbruhu zadnje krize prejšnji teden zateči k telefonski diplomaciji, s katero naj bi Netanjahuja in Arafata le prepričal, da navežeta stike in razrešita zaplet. Toda Američani so sprva nale- teli na gluha ušesa. Netanjahu ni bil pripravljen na nikakršno potezo sprave, Arafat pa je zato zavračal vse pozive po palestinsko-izra-elskem vrhunskem srečanju. Netanjahu je moral takšno trdno stališče zavzeti predvsem zaradi zelo krhke koalicijske druščine, ki je še bolj skrajna od njega samega, tako da je izraelskemu premieru uspelo nadeti si krinko sprejemljivo zmernega politika. Toda ne za dolgo. Njegove zadnje poteze so v VVashingtonu sprožile alarm in mnogi so se začeli spraševati, ali Bibi sploh še obvladuje svoj posel. Povratek k nasilju bi namreč močno prizadel zahodne strateške interese v arabskem svetu, Američane pa je med drugim pretreslo predvsem spoznanje, kako majhen vpliv imajo na dogajanje v državi, v katero so vložili toliko milijard dolarjev. Zadnji vzrok zaostrovanja napetosti na Bližnjem vzhodu - odprtje arheološkega predora pod Jeruzalemom -predstavlja skelečo klofuto Palestincem, ki so že pred tem glasno napadali Neta-njahujeve poskuse povečati židovsko prisotnost v arabski četrti svetega mesta. Prejšnji dve izraelski administraciji sta se odprtju drugega vhoda v »antični viadukt« pod Goro templjev previdno izogibali in to kljub temu, da bi s takšno odločitvijo obisk bogatega arheološkega najdišča omogočili veliko večjemu številu turistov. Vprašanje je bilo enostavno preveč občutljivo, tveganje pa preveliko; predor namreC poteka v neposredni bližini tretjega največjega muslimanskega svetišča, mošeje Al Aksa, in ruševin judovskega Drugega templja, ki ga želijo nekateri bolj skrajno usmerjeni Neta-njahujevi privrženci obnoviti. Leta 1990 je zaradi tega že umrlo sedemnajst Palestincev, ki so protestirali proti poskusom različnih židovskih skupin, da bi položile temeljni kamen za novi tempelj. Toda Netanjahu se je na vse to požvižgal in se odločil za odobritev tajnega načrta, v skladu s katerim so sporni predor odprli sredi trde teme in pod močno vojaško zaščito. Kot je povedal eden vodilnih izraelskih političnih analitikov, se je Arafat celotne zadeve lotil povsem neprofesionalno in celo slabše kot kakšen nadebuden najstnik. O odprtju predora namreC ni predhodno obvestil ne Washingtona ne Arafata. Se več, celoten projekt je bil tako varovana skrivnost, da zanjo ni vedel niti vrhovni poveljnik izraelske vojske. Da je bila mera polna, se je Netanjahu takoj naslednje jutro po odprtju predora odpravil na turnejo po Stari celini, kjer je poskušal evropske voditelje prepričati, da je njegov edini namen in cilj vzpostaviti mir na Bližnjem vzhodu. Za prekinitev turneje se je odločil šele, ko so se izraelski vojaški poveljniki na lastno pest odločili, da proti Gazi in Zahodnemu bregu pošljejo oklepnike in helikopterje. Izraelci so bili zaradi Ne-tanjahujeve akcije razburjeni. Mnogi, ki so volili zanj, so dejali, da si niso želeli tako nevarnega zaostrovanja razmer, poleg tega pa so Netanjahuja Se obtožili, da se je obdal z obročem neizkušenih in nesposobnih sodelavcev, ki jih je izbral iz vrst svojih lojalnih prijateljev. Zaskrbljena je bila tudi mednarodna skupnost, ki je Netanjahuja pozvala, naj razmisli vsaj o začasnem zaprtju spornega predora. Toda Netanjahu je vse pozive in prošnje zavrnil, češ da z zaprtjem ne bi dosegli nič drugega, kot Palestince nagradili za njihovo nasilje in jim priznali zahtevane pravice v Jeruzalemu. Arafatovo podoro protestom mladih Palestincev pa je izraelski premier označil kot »premišljeno dejanje hujskaštva«. Vendar je Arafat s svojim ravnanjem samo preskušal Netanjahuja, pri tem pa je igral na karto pripravljenosti mladih Palestincev, da se izpostavijo izraelskim puškam in morejo. Palestinski voditelj je hotel Izraelcem zgolj sporočiti, da alternativa neizpolnjevanju mirovnih sporazumov ni zastoj mirovnega proce- sa, temveč izčrpavajoča in-tifada. In s takšnimi neomajnimi stališči sta se Netanjahu in Arafat pod pritiskom mednarodne skupnosti odpravila v ameriško prestolnico, kjer se je zgodil famozni Bli-žnjevzhodni vrh, ki ga je v obupnem poskusu rešiti, kar se rešiti da, sklical Bill Clinton. A dosežki vrhunskega zasedanja so vse prej kot obetajoči. Nasprotno, vsa upanja, da se bodo spopadi med Izraelci in Palestinci umirili, so se izjalovila. Netanjahu je namreč nesporen zmagovalec soočenja, saj je dosegel vse, kar je želel, vendar mu pri tem ni bilo treba plačati niti najmanjše cene. Arafat ni po drugi strani dosegel ničesar in se domov vrača povsem praznih rok. Clinton si je sicer na vse pretega prizadeval pojasniti, da je bil vrh uspešen. To je povsem razumljivo, saj si ameriški predsednik pred predsedniškimi volitvami enostavno ne sme privoščiti priznanja, da mu je neka stvar spodletela. Clinton je poskušal javnost prepričati, da je velik uspeh že to, da sta se izraelski premier in palestinski voditelj sploh pogovarjala, se dogovorila o miroljubni prihodnosti in na ta način mirovni proces rešila pred skorajšnjim kolapsom. In v čem sta se Arafat in Netanjahu sploh strinjala. Samo v dveh stvareh. Prva i obe strani druga pa, da jo vnovič za: Dogajanja, k1 rani začeli iku izraelske ni o tem, jo pogovori ;e izteče za-odhod □sta obe i uresn1' o umiku ;e zdalec SVET Petek, 4. oktobra 1996 JjANS VAN PEN BROEK NA OBISKU V SLOVENIJI Spodbudne besede evropskega komisarja Kučan podelil gostu najvišje državno odlikovanje , LJUBLJANA (STA, L.S.} - Evropski komisar za zunanjo i6 varnostno politiko, Nizozemec Hans van den Broek, se 'e vperaj mudil na uradnem obisku v naSi državi. Po sre-anju z gostiteljem, slovenskim zunanjim ministrom Da-v°rinom Kračunom, je visoki gost dejal, da bo Slovenija jjedvomno med prvimi kandidatkami za članstvo v tvropski uniji, če bo nadaljevala začrtano pot. V tej luči je van den Bro-ek pozitivno ocenil sloven-ke dosežke in prizadevanja Pd usklajevanju zakonodaje z evropsko, urejene odnose 8 s°sedami, še posebej pa stabilizacijo gospodarstva ter vlado pozval, naj nadaljuje ta proces. Minister Kračun pa je po srečanju dejal, da so bili pogovori - namenjeni predvsem pripravam Slovenije na članstvo v EU in samemu procesu širitve Minister Kračun odpotoval v Litvo LJUBLJANA - Minister za zunanje zadeve Davorin Kračun je včeraj odpotoval na dvodnevni uradni obisk v Litvo, so sporočil z zunanjega ministrstva. Sestal se bo z litovskim kolegom Povilasom Gylysom, bo gost parla-oientamega odbora za mednarodne odnose, sprejel pa 8a bo tudi premier Mindaugas Stankevičius. Najpomembnejši del obiska bo podpis Sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Litvo, ki po mnenju slovenskega zunanjega ministrstva predstavlja dobro osnovo za Povečanje gospodarskega sodelovanja, ki v zadnjih dveh letih sicer narašča, pomeni pa tudi slovensko podporo litovski želji po vključitvi v Srednjeevropski spora-2um o prosti trgovini (Cefta). Slovenija in Litva sta kandidatki za članstvo v EU in zvezi Nato," zato bo minister Kračun s sogovorniki obravnaval tudi evropske integracijske procese in mednarodni položaj obeh držav. unije - zelo uspešni. Kračun je potrdil, da je bilo v pogovorih ugotovljeno, da se Slovenija uvršča med kandidatke za prvo skupino držav, s katerimi bo unija začela pogajanja o vstopu, hkrati pa je opozoril, da dokončne odločitve o tem še ni. Povedal je, da sta v pogovorih obe strani pozitivno ocenili slovensko pripravo predpristopne strategije tako na organizacijski kot vsebinski ravni. Van den Broek je poudaril, da je skupni cilj obeh strani pridobitev slovenskega članstva v EU. Zato je izrazil veliko zadovoljstvo, da je Slovenija junija sklenila sporazum o pridruženem članstvu, saj to dejanje omogoča nadaljno integracijo Slovenije v unijo. Pri tem pa je opozoril, da mora na tej poti storiti še nadaljne korake. Na novinarsko vprašanje, ali so včeraj razpravljali tudi o evropskem vprašalniku in slovenskih odgovorih nanj, kar bo osnova za pripravo mnenja o Sloveniji glede vstopa v EU, je van den Broek odgovoril pritrdilno. Povedal je, da proces PETNAJSTERICA JE SLABO POSKRBELA ZA POGREŠANE OTROKE Male žrtve velikih birokratov Janet McEvov / Reuter BRUSELJ - Pri sedanjem stanju stvari pogrešani evropski otroci, ki so žrtve ugrabiteljev ali ljubezenskih sporov, pobegli od doma ali k°t udeleženci nesreč, ne morejo uPati na pomoč držav Evropske JUiije. V to je prepričana Irka Mary “anotti, posrednica Evropskega Parlamenta za ugrabljene otroke, M pravi da je Evropska unija tako S abo organizirana skupnost, da ne jaore niti z gotovostjo povedati, ko-iko otrok je trenutno pogrešanih, kaj šele, da bi jih pomagala najti. »Otroci izginjajo iz različnih vzrokov, Nekatere ugrabijo starši, neka-6ri pobegnejo od doma zaradi ne-vzdrznih razmer in nasilja, nekateri Pa zaradi malenkosti, kot so slabe ocene v šoli,« je Banettijeva pred latkim povedala v parlamentu. 'Nekatere otroke ugrabijo kriminal-. j m potem jih več nikoli ne najdejo. ekateri so žrtve tragičnih nesreč ... fno pa jej (Ja zakonske ureditve v asih državah ne dosegajo rasti gro-jutih zločinov nad otroki.« Evropski pravosodni in notranji uiistri so se pred dnevi v Dublinu . dvodnevnem sestanku pogova-)ah, kako se soočiti s tem proble-^ oui. Banottijeva je dejala, da se je aza podatkov o pogrešanih otro-p1*!, ki jo vodi policijska agencija ^Vropske unije Europol, in kartote-oHt Ped°filih ponovno povečala ob g klitju štirih umorjenih otrok v .rigiji. Svet se je zgrozil ob pogle-u na trupli Julije Lejeune in Me-jSse Russo, ugrabljenih z njunih a°mov v Liegu, ki so ju našli 17. q °Usta v hiši posiljevalca Marca w,Uxa na jugu Belgije. Obe sta U*Lrli od lakote. rupli Eefje Lambrecks in An lOoc ai’ ugrabljenih avgusta leta dr 5 v Ostendu je policija našla na jUgem kraju povezanim z la r°,Uxom- Banottijeva, ki je zače-z delom, ko je pomagala najti otroka, ki ga je ugrabil eden od staršev, potem ko je njun zakon šel po gobe, je dejala, da baza podatkov v primeru Julije in Melisse ne bi dosti pomagala, ker sta bili ugrabljeni blizu domov, vendar bi lahko pomagala v drugih primerih, ki naraščajo z odpiranjem meja med državami članicami unije. »Ugrabitelji lahko brez težav prestopajo meje. To je zdaj postala vseevropska zadeva,« je dejala Banottijeva. V ZDA ima Nacionalni institut za pogrešane in izkoriščane otroke zabeleženih 367.000 primerov pogrešanih otrok. Evropska skupnost z množico nacionalnih policij pa nima nobenega pregleda nad izginulimi otroki. Evropska komisarka za pravosodje Anita Gradin je Banottijevi izrazila vso podporo pri njenem načrtu za ojačanje Euro-pola. Ministre bo skušala prisiliti, naj čimprej ratificirajo konvencijo, ki bo okrepila Europol. Dokler konvencija ni ratificirana, do tedaj Europol, ki ima svoj sedež v Haagu, ne more opravljati pomembnega analiziranja in zbiranja informacij ter pomagati v boju proti otroški pornografiji in prostituciji. Banottijeva se trudi prepričati evropske poslance o nujnosti ustanovitve enega centra za zbiranje podatkov o znanih pedofilih. Svojo zamisel zagovarja z lažjim dostopom do podatkov in hitrejšim reševanjem primerov. Podatki bi bili dostopni le policiji in posebej pooblaščenim šolam in otroškim domovom. Banottijeva se je zapičila tudi v Internet in pravi, da imajo bande pedofilov več uspeha pri reklamiranju svoje dejavnosti prek računalniške mreže kot pa policisti, ki jih skušajo ustaviti. Nenazadnje pa podpira tudi sprejetje zakonov, ki bi omogočila sojenje Evropejcem, ki potujejo na tuje zaradi spolnih odnosov z otroki, sojenje v domači državi. ocenjevanja še poteka, in izrazil upanje, da bo Evropska komisija svoje mnenje lahko oblikovala do konca leta, medtem ko bo skupno mnenje o posameznih državah podano ne prej kot do sredine prihodnjega leta, ko naj bi se končala medvladna konferenca EU. Dodal je, da je za podajanje ocen še prezgodaj, vendar je izrazil veliko zadovoljstvo nad kvaliteto dela, ki ga je opravila Slovenija. Na novinarsko vprašanje, kako odnosi s Hrvaško in dejstvo, da Ljubljana in Beograd še nista vzpostavila diplomatskih stikov, vplivata na slovensko približevanje EU, je van den Broek dejal, da je preuranje-no govoriti o pogojevanju vstopa v EU s temi vprašanji. Izrazil je prepričanje, da bo Slovenija ta vprašanja na dvostranski ravni uspešno in pravočasno rešila. Evropski komisar se je včeraj sešel tudi s premieram Janezom Drnovškom, s katerim sta ugodno ocenila stanje v odnosih med Slovenijo in EU. Nato sta van den Broek in slovenski minister za znanost in tehnologijo Andrej Umek podpisala finančni memorandum v okviru programa PHARE o prekmejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo za obdobje 1996-1999. Evropski komisar je ocenil, da ima podpis sporazuma velik pomen, ker predstavlja vključevanje Slovenije v regionalno evropsko politiko. Gosta je sprejel tudi predsednik Milan Kučan in ga odlikoval z Zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije, najvišjim slovenskim državnim odlikova- njem, za zasluge v času slovenskega osamosvajanja in prizadevanja za mednarodno priznanje (van den Broek je bil tedaj nizozemski zunanji minister). Kučan je ob tem van den Broeka označil kot »dolgoletnega znanca in prijatelja«, ki ga je pred petimi leti, »v tistem burnem dogajanju, ki je spremljalo razpad Jugoslavije«, vodilo prepričanje, da je mogoče »preprečiti vojno in nasilje, pri tem pa spoštovati pravice vseh narodov, tudi Slovencev, da sami odločajo o svoji usodi«. Martinez je premienj Drnovšku obljubil vso pomoč (Foto: T. C.) MIGUEL ANGEL MARTINEZ V LJUBLJANI NOVICE fci I : ” Francija in Punska za spoštovanje rokov medvladne konference PARIZ - Finski premier Paavo Lipponen, ki se mudi na obisku v Franciji, in francoski predsednik Jacques Chirac sta izrazila željo, da bi EU spoštovala časovni načrt medvladne konference EU. Med pogovorom s Chiracom je Lipponen danes poudaril, “da si je treba prizadevati za uresničevanje časovnega načrta medvladne konference in nadaljevati širjenje EU”. Francoski predsednik pa je povedal, da “srčno” upa, da bodo zunanji ministri EU na izrednem zasedanju, ki bo v soboto v Dublinu, spoštovali ta časovni načrt. Chirac je še izrazil upanje, da bo petnajsterica sestavila “seznam problemov in rešitev”, tako da bo zunanjim ministrom dala nalogo do decembrskega vrhunskega sestanka ob koncu irskega predsedovanja EU. S slovensko vključitvijo bo imela EU še najmanj stroškov LJUBLJANA (STA) - Na povabilo predsednika Kučana in urada za mladino pri ministrstvu za šolstvo in šport je v Sloveniji na petdnevnem obisku Migu-el Angel Martinez, predsednik izvršnega sveta Centra za planetarno soodvisnost in solidarnost Sveta Evrope, Centra Sever -Jug. Po včerajšnjih pogovorih s premierom Janezom Drnovškom je Martinez poudaril, da je prišel v Slovenijo znova potrdit, da je velik prijatelj naše države, ki jo je vse od osamosvojitve podpiral v vseh forumih, zlasti Svetu Evrope, in pri približevanju Evropski uniji, zvezi Nato ter drugim integracijam. Dejal je, da lahko v teh prizadevanjih še naprej računamo nanj, saj bo pomagal, kolikor bo v njegovi moči. Poudaril je še, da si je sam zelo prizadeval za izpeljavo španskega kompromisnega predloga, ki je omogočil podpis sporazu- ma o pridruženem članstvu v EU. Martinez je ponovil, da je Slovenija dejansko najbolj pripravljena za vstop v EU, in poudaril, da bo tudi EU z njo imela najmanj stroškov. Druga tema pogovorov Martineza in Drnovška se je nanašala na predstavitev delovanja Centra Sever-Jug, pri čemer je Martinez izrazil velik interes, da bi Slovenija postala članica tega Centra, s čimer bi še bolj poudarila svojo sredozemsko in mediteransko komponento. Premier Drnovšek pa je uglednemu gostu predstavil trenutne politične in gospodarske razmere v na-ši državi. Zahvalil se je za vso podporo, ki smo je bili od Martineza deležni in dejal, da je Slovenija zelo zainteresirana za vstop v Center Sever-Jug, zato bo naredila vse, da bi v najkrajšem času postala polnopravna članica te organizacije s sedežem v Lizboni. ZDA proti Mjanmaru VVASHINGTON- Ameriški predsednik Bill Clinton je v VVashingtonu včeraj podpisal dokumet o novih ukrepih proti vojaškim oblastem v Mjanmaru. Člani mjanmarske vojaške vlade tako ne morejo več potovati v ZDA, je poročala ameriška veleposlanica pri ZN Madeleine Albright. ZDA so se za ukrepe odločile potem, ko je vojaška vlada aretirala približno 500 privržencev mjanmarske opozicije, med njimi tudi 16 parlamentarcev. Poleg tega je vlada Mjanmara ameriškemu veleposlaništvu v Rangunu očitala, da deluje zarotniško proti njej. Albrightova je te očitke zavrnila, napovedala pa je, da VVashington razmišlja o novih trgovinskih in investicijskih sankcijah, katerih namen je vrnitev Mjanmara k demokraciji. Nemci niso pozabili Hornovih zaslug MUNCHEN (STA) - V Miinchnu so se včeraj s parado petstotih glasbenikov iz Bavarske, Turingije in Saške začele slovesnosti ob Dnevu enotnosti. Glavni govornik na osrednji slovesnosti v miinchenski rezidenci bo madžarski premier Gyula Horn, ki je septembra leta 1989 kot zunanji minister tedaj še socialistične Madžarske tisočem beguncev iz tedanje Nemške demokratične republike omogočil odhod na Zahod in s tem odločilno prispeval k padcu Berlinskega zidu. Berisha o pomenu »balkanske ceste« TIRANA (STA) - Hrvaški premier Zlatko Mateša je včeraj končal obisk v Albaniji, v okviru katerega se je med drugim sešel z albanskim predsednikom Salijem Beri-sho. Ob tej priložnosti je Berisha dejal, da bo imela gradnja ceste, ki bo povezala Ljubljano z grško prestolnico Atenami, izreden pomen za vse balkansko območje. anorama PRIDOBITEV - Ministra dr. Božidar Voljč in mag. Boštjan Kovačič bosta danes slovesno odprla novo aparaturo za računalniško tomografijo v Splošni bolnišnici v Novem mestu. Nova aparatura, ki bo omogočala natančnejši rentgenski pre-glet tkiv, je za Novo mesto velika pridobitev, saj bolnikov ne bo več potrebno voziti na preglede v Ljubljano. JAVNA KUHINJA - Občina Domžale in območna organizacija Rdečega križa Domžale bosta v sredo, 9. oktobra, odprli javno kuhinjo, ki bo zagotavljala vsakodnevni topli obrok brezdomcem in občanom brez lastnih dohodkov in ostalih, ki so se znašli v težki socialni stiski. UNESCO - V Ženevi te dni poteka 45. zasedanje mednarodne ministrske konference Unesca o izobraževanju, M je letos v celoti namenjena vlogi učitelja v aktualnih družbenih razmerah. V okviru konference se je vodja slovenske vladne delegacije, minister dr. Slavko Gaber sestal z Jacquesom Deloresom, predsednikom mednarodne komisije Unesca za izobraževanje in vodjem projekta izobraževanje za 21. stoletje. PROJEKT - Predsednik državnega zbora Jožef Školč se bo danes v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah udeležil otvoritve fotografskega projekta Aleksandra S. Jurkoviča -Nanija Poljanca. SOSEDI - Hrvaški vladni urad za odnose z javnostjo je včeraj sporočil, da v Zagrebu te dni zaseda mešana sloven-sko-hrvaška komisija za označevanje, vzdrževanje in obnovo države meje. Na drugem rednem zasedanju komisije, ki se je začelo v torek, končalo pa naj bi se danes, člani proučujejo rezultate dosedanjega dela pri primerjavi dokumentacije o mejah katastrskih občin ob državni meji. Uskladili naj bi tudi dokumente za delo svojih delovnih teles, ki pripravljajo meddržavni sporazum o slovensko-hrvaški meji. Mešana komisija je na zasedanju sprejela tudi program dela za prihodnje leto. Isti vir je Se sporočil, da je 90 odstotkov kopenske meje med državama že usklajene. POZDRAV - Slovenska nacionalna desnica pozdravlja razmišljanje SDS, ki je ugotovila, da se je povečala možnost za morebitno sodelovanje strank slovenske pomladi. V stranki še dodajajo, da bi bilo smiselno tudi tako pred kot tudi povolilno sodelovanje, ker naj bi takšno razmišljanje lahko odločilno vplivalo na višjo volilno udeležbo. DRŽAVNI ZBOR / 53. IZREDNA SEJA SE NADALJUJE DANES VLADA / REDNA SEJA Kritično o kmetijstvu Predlogoni zakon doživel številne kritike poslancev LJUBLJANA (STAJ -Državni zbor (DZ) je včeraj začel 53. izredno sejo, v okviru katere naj bi po predvidenem dnevnem redu obravnaval 23 zadev, nato pa naj bi takoj prešel na 54. izredno sejo, zadnjo v svojem mandatu. Na njej naj bi odločal o pripravljenih poročilih preiskovalnih komisij, ki so v tem mandatu delovale v državnem zboru. Kmalu po začetku 53. izredne seje je DZ na predlog Janeza Podobnika (SLS) prekinil delo, da bi se poslanke in poslanci lahko pripravili na zadeve s predvidenega dnevnega reda, zasedanje pa se je nadaljevalo ob 14. uri s sprejemanjem dnevnega reda. Kljub nekaterim nasprotnim predlogom je DZ določil dnevni red 53. izredne seje, na kater so na predlog 16 po-slancev-predlagateljev dodatno uvrstili tudi pre- dlog za noveliranje zakona o poslancih, ki se ga je tako kot pred parlamentarnimi počitnicami zavrnjene zakonske novele že oprijelo ime: zakon o poslanskih privilegijih. Poslanci so se najprej lotili hitrega postopka sprejemanja vladnega predloga zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga je potrebno sprejeti do 13. oktobra, sicer bo po odločitvi ustavnega sodišča, ki je pred letom dni razveljavilo celotni zakon o kmetijskih zemljiščih, na tem področju nastala pravna praznina. Zaradi številnih kritik bodo razpravo nadaljevali danes. Predlagani zakon predstavlja pravni temelj kmetijske zemljiške politike, zato bi bile posledice morebitne pravne praznine velike, je uvodoma poudaril minister za kmetijstvo Jože Osterc. Zakon varuje kmetijska zemljišča pred spremembami Topler poziva k prekinitvi obstrukcije LJUBLJANA (STA) - Podpredsednik državnega zbora in poslanec Zelenih v Liberalni demokraciji Slovenije Vladimir Topler je v svojem imenu in v imenu slovenski zdravnikov na vodje poslanskih skupin naslovil poziv, v katerem jih naproša, da prekinejo obstrukcijo in tako omogočijo, da bi DZ nadaljeval z delom 40. redne seje in obravnaval predlog zakona o zdravnikih. V času stavke slovenskih zdravnikov je bilo obljubljneo, da bo parlament zakon sprejel še v tem mandatu, kar so zagovarjali vsi predstavniki parlamentarnih strank, opozarja Topler, ki meni, da je nedopustno, da so zdravniki žrtve ideoloških nasprotovanj. Poslanci včeraj niso postorili veliko (Foto: Tadej Černe) namembnosti, neurejen oziroma sproSčen promet s temi zemljišči pa bi lahko povzročil veliko škodo, ki bi nastala tudi zato, ker ne bi bilo mogoče dokončati nekaterih komasacij in mehoracijskih postopkov. Vlada se po njegovih besedah sicer zaveda, da je zakon v parlamentarni postopek vložila pozno - ustavno sodišče je zakon razveljavilo pred skoraj letom dni - vendar ga je iz navedenih razlogov treba nujno sprejeti. Predsednik matičnega odbora za kmetijstvo Jože Protner (LDS) je ocenil, da bi odbor s ponovno obravnavo zakona prispeval k njegovi kvaliteti. »Slovenija potrebuje dober zakon, Id bo urejal va- rovanje kmetijskih zemljišč in upošteval nacionalne interese,« je dejal. Ustavno sodišče o referendumih na naslednji seji LJUBLJANA (STA) -Ustavno sodišče RS je previden! dnevni red včerajšnje seje na sami seji sicer razširilo še s točko o pobudi za presojo ustavnosti in zakonitosti odloka državnega zbora o razpisu referenduma o volilnih sistemih, ki jo je vložila Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS), vendar pa so kasneje obravnavo te točke preložili na naslednjo sejo, je STA izvedela na ustavnem sodišču. Cena bencina ostaja enaka LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji redni seji obravnavala več zadev, med drugim ponovno zahtevo po podražitvi naftnih derivatov, predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja ter predlog zakona o odpravi dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo. Poleg tega je ponovno ocenila slovensko približevanje zvezi Nato in sprejela državni načrt zaščite in reševanja ob potresu. Direktor vladnega urada za informiranje Borut Su-klje je dejal, da je vlada za tretjo obravnavo v državnem zbora pripravila predlog zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Poudaril je, da zakon ne prinaša nobenih sprememb pri pojmovanju klasičnih institutov kazenskega prava in kazenske odgovornosti. Med dragim določa kdaj in pod katerimi pogoji je za kaznivo dejanje odgovorna tudi pravna oseba in kakšna kazen se ji lahko izreče. Poleg tega je vlada pripravila predlog zakona o odpravi dolgoročnih rezervacij za ekološko sanacijo. Po Sukljetovih besedah je ministrstvo za okolje od skupaj 122 vlog podjetij, b so v otvoritveni bilanci uveljavljala dolgoročne rezervacije za odstranjevanje odpadkov in ekološke investicije, odobrilo 109 vlog in odobrilo dolgoročne rezervacije v skupni višini 28 milijard tolarjev. Sicer pa je vlada včeraj ponovno zavrnila zahtevo po zvišanju maloprodajnih cen naftnih derivatov. Trenutno razmišlja o možnosti prerazporeditve prometnega davka v korist podjetij za proizvodnjo naftnih derivatov, kar pomeni, da bi se država odpovedala delu svojih prihodkov od prometnih davkov v korist proizvajalcev. Proizvajalci so po besedah Sukljeta zahtevali 20 odstono zvišanje maloprodajnih cen bencina in 30 odstotno zvišanje cen temnih naftnih derivatov. Določila pa je odkupno ceno sladkorne pese, ki bo znašala 7, 82 tolarja za kilogram in je za slabih devet odstokov višja od lanskoletne. Vlada pa je tudi ocenila, da je naša država v prvem krogu držav, ki se bodo vključile v zvezo Nato-Sprejela je in v državni zbor poslala tudi poročilo o včlanjevanju Slovenije v zvezo Nato, ki naj bi §a prihodnji teden obravnaval tudi parlamentarni odbor za mednarodne odnose. Vesna Vukovid DELOVNO SREČANJE Premier Drnovšek sprejel delegacijo Društva za zunanjo politiko Danske LJUBLJANA (STA) - Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je včeraj pozno popoldne sprejel delegacijo Društva za zunanjo politiko Danske, ki se v Sloveniji mudi na delovnem obisku s ciljem spoznati se z rezultati, ki jih je Slovenija dosegla po petih letih samostojnosti, so sporočili iz premierovega kabineta. Premier Drnovšek je med nagovorom danskim gostom poudaril, da je Slovenija odločena nadaljevati s politiko politične in gospodarske sta- bilizacije, hkrati pa si želi čimprej postati polnopravna članica Evropske unije in Nata. Slovenija po njegovih besedah že zdaj izpolnjuje večino kriterijev za sprejem v te integracije, posebno ugodne ocene pa prihajajo tudi s strani mednarodnih finančnih institucij. Predsednik vlade je izrazil zadovoljstvo, da se odnosi med Slovenijo in Dansko dobro razvijajo, želja Slovenije pa je, da bi se zlasti sodelovanje na področju gospodarstva še poglobilo. SVET JUTRI / MEDNARODNA KONFERENCA. Izzivi za profesionalni menedžment Center Brdo s konferenco obeležuje desetletnico svojega obstoji LJUBLJANA (STA) - V Cankarjevem domu se je s pozdravnimi besedami direktorice Centra Brdo Danice Purg, predsednika države Milana Kučana in predsednik nadzornega sveta Centra Brdo Petra Kraljiča začela mednarodna konferenca z naslovom Svet jutri in izzivi za profesionalni menedžment, s katero Center Brdo obeležuje desetletnico obstoja. Konference, katere glavna tema je soočanje z novimi menedžerskimi nalogami, ki jih prinašajo globalizacija in spremembe na svetovnih trgih, se udeležuje vrsta uglednih menedžerjev in politikov iz 14 držav, predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije, profesorji Centra Brdo in nek- iji udeleženci teča- menedžerske šol Brdu. Direktor! niča Purg je P°“ rila, da je Center do, ki ga je anovila leta l98b, ravil pionirsko o na področju i iževanja menedZ« v in P0®3,®, dvariti novo kun profesionalk11^ d menedžerji. ^ STRANKARSKA KRONIKA Zeleni: o mučenju živali LJUBLJANA - Slovenija nima zakona, ki bi prepovedoval mučenje živali oziroma določal ravnanje z njimi, in če bomo po volitvah prišli v parlament, bomo zakon nemudoma predlagali v sprejem, so včeraj na novinarski konferenci povedali predstavniki stranke Zelenih Slovenije. Stranka tematiko mučenja živali sicer načenja večkrat, vendar doslej njihove pobude pri odgovornih - omenjajo predvsem predsednika vlade Janeza Drnovška, kmetijskega ministra Jožeta Osterca in pristojne veterinarske službe - niso naletele na odziv. Mučenja živali je po mnenju kandidatke Zelenih na volitvah Barbke Jovan veliko predvsem v kozmetični industriji, kjer delajo poskuse na psih, v medicini in pri transportih, kjer so živali brez vode tudi po več dni, zaradi česar živali tudi umirajo, kar je nevarno zaradi okužb žive živine. Zeleni se v zvezi s poskusi v farmacevtski industriji sprašujejo, ali poskusi na živalih resnično pomenijo tolikšen napredek v znanosti, da se jim ne bi bilo mogoče odpovedati, o napajanju živine pa pravijo, da bi bilo problem relativno lahko rešiti, pa še država bi s tem lahko zasluzila. (A. K.) ZLSD: Volilna pravica za 17-letnike LJUBLJANA - Poslanca Združene liste socialnih demokratov dr. Lev Kreft in dr. Ciril Ribičič sta včera predstavila svojo pobudo za znižanje meje za pridobitev volilne pravice na 17 let. Po njunem mnenju je namreč v zadnjih desetletjih prišlo do velikih sprememb med najstniško generacijo, ki hitreje dozoreva, ima s pomočjo sodobne tehnike dostop do najrazličnejših informacij in je že zelo zgodaj prisiljena v odločitve o svoji usodi. Predlog je po mnenju obeh poslancev upravičen tudi zaradi podaljševanja starostne dobe, ki dodatno ruši ravnotežje med mlado in starejšimi generacijami, poleg tega pa naj bi pozitivno vplival na aktivnost in razvijanje občutka odgovornosti mladih generacij. Res da bi v svetu težko našli podobne rešitve, zato pa se lahko ozremo v slovensko zgodovino, je pojasnil Ribičič, saj je bila med drugo svetovno vojno starostna meja za pridobitev volilne pravice 17 let, pozneje pa celo 15, saj so jo povezovali z zaposlitvijo. Poslanca sta govorila tudi o pogledih na vloge, v katere ju postavlja strankin predlog za oblikovanje nove vlade. Ribičič bi kot minister za pravosoje posebno pozornost namenil zmanjševanju naraščajočega kriminala in zagotavljanju varnosti in neodvisnosti sodne veje oblasti. Kreft bi kot podpredsednik vlade za šolstvo, kulturo in šport prevzel vlogo povezovalca med vlado in poslanskimi skupinami in zavzemal za sprejemanje razvojnih odločitve v vladi. (T.U.) SKD:Finančni položaj v občinah LJUBLJANA - Glavna tajnica Slovenskih krščanskih demob3^ (SKD) Hilda Tovšak je na včerajšnji novinarski konferenci s ke, na kateri je sodelovala tudi poslanka in članica lzvrS1ujL odbora SKD Jana Primožič, dejala, da je minuli kongres st®^ pokazal, da SKD ni podrejena nobeni stranki. Po njenioce®^. ta prav tako osvežil vsebino dela stranke, enotnost znotraj s ^ ke pa se je okrepila. Tovšakovo pa prav tako veseli, ker nin _ 300 udeležencev ni »napadel« stranko, čeprav je bilo nekaj ^ čnih besed izrečenih na račun dosedanjega dela in us® . ^ SKD. »SKD je ena redkih strank, ki si upa svoje vrste kongresu, ki pa je med drugim Se pokazal, da SKD se ^ ostaja edina resna politična alternativa na Slovenskem^) ključih Tovšakova. Jana Primožič pa je dejala, da so v SKD P.^ tno presenečeni ob kar 44 pobudah in predlogih za ustan ^ novih občin, ki so bile naslovljene na DZ »Sicer pa je josje. Stranje v občinah zaradi sprejetih novih meril sredi leta. n j. dnosti pri izpolnjevanju zakonske določbe zagotavljanja stolne povprečne porabe na prebivalca v vsaki občini in ^ Stevanja predvidene stopnje inflacije vse slabše, če ne . strbfalno«, je menila Primožiceva in dodala, da je SKD 7 la, da vlada iz proračuna prerazporedi sredstva m občin meni novih pet milijard tolarjev. Dodala je Se, da konn51)^^ kalno samoupravo predloga ni podprla ter da se bodo še naprej prizadevali, da bo do tega le prišlo. (V. V.) PRIREDITVE Petek, 4. oktobra 1996 ^ gledališča IjURLANIJA-JULUSKA KRAJINA ISst ^ulturni dom y 0Vensko stalno gledališče Petek, 11. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ^^iereka predstava A. Millerja »Razbito p6Wo« - drama. Režija Dušan Mlakar. °novitvi v soboto, 12. t. m., ob 20.30 (abon-a red B) in v nedeljo, 13. t. m., ob 16. uri sSC)' . . razpisuje abonma 1996/97: vpisovanje 'Oh abonentov od 10. do 14. ure pri blagaj-gj^rlturnega doma, Ul. Petronio 4, telefon gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich eoska simfonična sezona: vpisovanje no-a abonmajev in potrditev starih abonmajev ri blagajni gledališča v Dvorani Tripcovich. mik: 9-12, 16-19. ^anes, 4. t. m., ob 20.30 (red A) premierski Ocert orkestra in zbora gledališča Verdi pod vodstvom Johna Neschlinga. Nastopil ho pianist Jean Louis Steuerman. Na sporedu Schumannova glasba. Ponovitev koncerta v nedeljo, 6. t. m., ob 18. uri (red B). Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97 Danes, 4. t. m., ob 20.30 (red premiera) premierska predstava Stalnega gledališča Furla-nije-Julijske krajine »Anima e corpo» z Vit-toriom Gassmanom. Predstava v abonmaju: odrezek 1. Gledališka sezona 1996/97: abonmaje lahko podpišete pri blagajni gledališča Rossetti (ob delavnikih: 8.30-13, 16-19.30), blagajna v Pasaži Protti (ob delavnikih: 8.30-12.30, 16-19), v Šolah, na univerzi in pri podjetjih. Gledališče Cristallo - La Contrada Pri blagajni gledališča ali v Pasaži Protti pri UT AT, pri podjetjih, združenjih, v šolah lahko podpišete abonma. [koroška IlftiE j?0® prosvete Sodalitas aHes, 4, t. m., ob 19.30 koncert. pliOVEC Jutri stna farna cerkev Sent lij 5- t. m., ob 19.30 orgeljski koncert z » 7 >• m., UU -LO.UU Ulg '®0 Elizabeto Kržan Filipič. teNA KAPLA urna dvorana (p • 5. t. m., ob 19.30 gostovanje plesnega aha Ikarus s predstavo »Tretja ženska«. LOČE OB BAŠKEM JEZERU Pred kulturnim domom bo v nedeljo, 6. t. m., ob 6. uri odhod na izlet v Sežano, Devin in na Sveto goro. Organizira SPD Jepa -BaSko jezero. BILČOVS V ljudski soli bo v nedeljo, 6. t. m., ob 11. uri gledališka predstava »Kužek laja mijav« v izvedbi skupine SPD DobraC. BAJTISE PRI BOROVLJAH V gostilni pri LenCiji bo v nedeljo, ob 14. uri pevsko srečanje ob 35-letnici društva Herman Velik in ob njegovi 25-letnici smrti. Razne prireditve LKJRLAN IJ A-J U LUSKA KRAJI NA gHglNf Vr®vetni dom ^ °rek, 8. t. m., ob 20. uri vabita Prosvetno ^ustvo Tabor in Slovensko stalno gledališče (^Podstavitev abonmajske sezone 1996/97. gleJ6) Priložnosti boste lahko predstavnikom UišCa obrazložili svoje želje, obenem pa fair. imeli možnost, da vpišete abonma. PORDENON Od 12. do 19. oktobra bo na sporedu že 15. izvedba Dnevov nemega filma. Ob pestrem programu bo tudi specializirani razstavno-prodajni sejem The first Pordenone film GLASBA u^ko koncertno društvo pj. r°Ca> da se bo koncertna sezona 1996/97 Sta • H-11.96 in se zaključila 21.4.1997. V laarna de Zucco (Ul. F. Venezian 5) stlc 6- oktobra, ob 17.30 koncert Celi- Cerk 86 ^rausin- Da k6V ^ev*ce Rožnovenske (Piazza Vecchia) ttiej68’ 4- t- m., ob 21. uri bo v okviru 18. p- narodne zborovske revije Alpe Jadran toPil madžarski zbor Szombathelyi Ma-Bp.??"'01'118 skupno z zborom Cappella Ter- V ,lna di Notre Dame de Sion. Sla?6^’ 8' m'’ °d 20.30 koncert nabožne din 1' 8a prireja Združenje glasbene mla-V^MGioventu musicale). Nastopil bo orglar ^EMIAIOR epentabrski cerkvi bo v nedeljo, 6. t. m., zadnji koncert stare in sodobne glasbe, ki ga prireja Gallus Consort v sodelovanju z župnijo Repentabor, deželnim sedežem RAI, tržaško pokrajino in avtonomno deželo F-JK; ob 17.45 koncert Trobilnega kvinteta Glasbene Sole iz Sežane (UroS Pavlovič, Marko Spetič, Pater Gregorič - trobenta, Ivo Basic in Simon PerCiC - pozavna) in ob 18. uri koncert Gallusa Consorta (Marco Podda - sopran, Peter Birner - cink, Vanja Pedronetto - violina, Dina Slama - orgle, Irena Pahor - viola da gamba). VIDEM Dvorana Inštituta F. Tomadini - Ul. Marti-gnacco V nedeljo, 6. t. m., bo v okviru 18. mednarodne zborovske revije Alpe Jadran enkratni nastop zbora Philippines madrigal Singers, ki bo prav te dni v turneji po Italiji. Razstave tia^larsk* park: V konjušnici je do 7.1.97 s n® ed razstava »Praski zaklad«. Urnik: do 26-10. 9-19 in od 27.10. do 7.1.97 9-18. ^Kllll ®artori° (Largo Papa Giovanni siji •’ . t. m. je na ogled razstava risb 3 iz 17' stoletia Tiepola. Danes, ob Vodeni obisk z dr. Lauro Vasselli. ^likTr3 ®assanese: na ogled je razstava R0m Gavaliereja z naslovom »Pian Cordova, uagnano Sesia 28078». Torbandena: na ogled je razstava v do 1950^*PPU De Pisisu, dela od leta 1926 p^kav ,i6ntoLaZstave jutri, 5. t. m., ob 11. uri v Stu- bra, ob 17.30 v Starinarni de Zucco v Ul. Fe-lice Venezian. TRŽIČ »Sala antiche mura«: na ogled je razstava skulptur iz krušne sredice Emanuele Min-chio. PASSARIANO Vlila Manin: do 6. januarja 1996 bo na ogled razstava »Veličina neke dinastije, dediščina rodbin Manin in Dolfin«. prti- "ava o ženski likovni umetnosti: od- <£ta Uri v ■p6111 'Juutu (Ul. F. Severo 150) in ob 18. ržaSki knjigarni ter v nedeljo, 6. okto- [JOROŠKA 10.t al!e (Hermann Gmeiner Strasse): do fig, y 'Je na ogled razstava Vemichtungsk-1945 er°rechen der Wermacht 1941 bis Dežel- stava -c Daleriia: do 20. t. m. je na ogled raz-100-letnici rojstva Tine Modotti. titi jSta ®eljak: na ogled je razstava Sk- s kakšnimi obCu- . sprejemaš tako zahte- nalogo? volj 6111 seveda zelo zado-% 5 Za izkazano zaupa-Cit^v gre pri tej odlo-s^j. v bistvu samo za ure-Ptej eVanie v društvu že spjk ^stavljenih program- ^ Sai sem bil Pri SofikT l6ti trenerieV Ll Ulk- 1 o je zame vse-4a r velik izziv. Upam, klo«6 °° vse dobro izte- k0t^ to imenovanja d® ne viSek tvoje trener-tek ni.811 ie to samo zaCe-hjavfle^e8a novega obdo- vlj*^ si nisem posta-ker "?kih posebnih ciljev, trgu lsern profesionalni trenjT’ ainPak amater in šetija ^ .iz tistega navdu-dan0syTd odbojko in pre-Vt,js, T° svo)ega društva, trem, )e zame vseeno, ce «te»vB2ligiaUvl. i0'tja£eme«mepOtrebuie' Kaj ti pravzaprav pomeni odbojka. Tvoja žene Sandra pravi, da vse... »Ja. Točno. Predan sem temu športu in zelo mi je pri srcii društvo, pri katerem delam. Lahko reCem, da je to zame kaj veC kot navaden konjiček. Seveda, ne morem biti stootstotno angažiran, tudi služba me zelo zaposljuje, a kadarkoli imam kaj Časa, sem z glavo in telesom pri odbojki.« Katera je tvoja trenerska filozofija? »Je v bistvu sad šole dveh trenerjev: prof. Drasi-Ca in prof. Peterlina. Od njiju sem se največ naučil. Mislim, da je bistvo vsega v tem, da se zavedaš, s kakšnim materialom razpolagaš, ne glede na ligo, v kateri nastopaš. Vsi bi hoteli biti Velasco in imeti v ekipi Bemardija. Ampak, ker to ni mogoče, je treba prilagoditi program in delo temu, kar paC imaš.« Značilnost Sloge je, da je vzgojila in še vzgaja veliko število trenerjev, ki so po izobrazbi diplomirani iz telesne vzgoje. Imaš do njih vendarle kakšen občutek manjvrednosti? . »Sploh ne, ker pri nas, vsaj do danes, ni nobenih hierarhij. Po vsaki sezoni se usedemo, vsak pove svoje in probleme rešujemo skupaj.« Drugače postavljam vprašanje. Mnenje, da je Mrko uspešen samo profesor telesne vzgoje (De VValderstein je po poklicu uradnik, ima pa seveda trenersko izkaznico najvišje državne stopnje op. ur.), je v odbojkarskem svetu precej prevladujoče. Kako ti gledaš na to vprašanje? »Znanje je lahko seveda prednost, ni pa nujno, da je samorastnik, kakršen sem jaz, apriori neustrezen. Mislim, da je veliko odvisno tudi od pristopa do dela in Človeških kvalitet. S specifično izobrazbo si bolj malo pomagaš, Ce psihološko nisi dorasel nalogi ali si narcis.« Tvoj predhodnik Blahu-ta si je ustvaril sloves »mojstra«, zlasti kar se tiče sposobnosti vodenja tekem. Kaj nameravaš ohraniti od njegovega dela in kaj si ali boš vnesel svojega? »Prof. Blahuta tudi sodi med moje učitelje. On je velik taktik, kakršnega pri nas se ni bilo. V tem se bom skušal ravnati po njem. Sicer pa se treningi letos bistveno ne razlikujejo od dosedanjih. Nekoliko več pozornosti namenjamo telesni pripravi. Upam si trditi, da sem na klopi bolj miren od Blahute in da bo to pozitivno vplivalo na ekipo.« No, ko smo že pri ekipi: kaj pravzaprav pričakuješ od letošnjega prvenstva? »Kolektiv je dober. Ne smemo pozabiti, da jedro še vedno sestavljajo igralci, ki so v B2 figo napredovali direktno iz 1. divizije, za kar jim gre vse priznanje. To je tudi dokaz o njihovi moči, res pa je, da bodo skoraj vsi v dragi figi nastopali prvič. Prepričan sem, da bomo pomanjkanje izkušenosti nadomestili z borbenostjo. Ker zaenkrat v prvenstvo stopamo brez okrepitev, prišel je le Princi, ki pa je v bistvu zamenjal Zuccona, nas gotovo Čaka težka naloga. Toda fantje so nas že večkrat presenetili. Upam, da bo tako tudi letos.« (A. Koren) Že osmi memorial Sonje Kokoravec V nedeljo bosta v Repnu na sporedu moški in ženski mednarodni mladinski odbojkarski turnir za memorial Sonje Kokoravec. S turnirjem, ki bo letos na sporedu osmič, se želi športno združenje Sloga pokloniti spominu svoje igralke, ki je prerano umrla v prometni nesreči. Zaradi težav z opensko telovadnico, v kateri potekajo dela na električni napeljavi, bosta oba turnirja v telovadnici v Repnu. Zato so organizatorji morali tudi nekoliko spremeniti že ustaljeno obliko tekmovanj. Tako so ekipe tri v vsaki konkurenci, igrale bodo vsaka proti vsaki in izmenično. Moški tekmi bo sledila ženska in obratno. Vse tekme bodo igrali na tri sete, zadnji pa bo v vsakem primeru tie break. Poleg obeh domačih ekip bosta nastopili moška in ženska šesterka iz Gornje vežice pri Reki, ženska ekipa iz Prevalj na Koroškem in moška pionirska reprezentanca Slovenije. Obeta se torej nadvse zanimiv turnir in upajmo, da bo tudi odziv občinstva temu primeren. Razpored tekem: ob 9.30 Sloga -Gornja vežica (moški), 11.00 Sloga -Gornja vežica (zenske), 12.30 Slovenija -Gornja vežica (moški), 14.00 Prevalje -Gornja vežica (ženske), 15.30 Sloga -Slovenija (moški), 17.00 Sloga - Prevalje (ženske); sledi nagrajevanje. (INKA) Obvestila MLADINSKI ODSEK SPDT vabi slovenske osnovnošolce na izlet na Mali Kras v nedeljo, 6. oktobra. Zbirališče na Gorici v Boljuncu ob 9.00 uri. SZ BOR obvešča elane, da bo redni letni Občni zbor v ponedeljek, 7. oktobra, s pričetkom ob 20.30 na Stadionu 1. maja. BOR - namiznoteniški odsek obvešča, da je v teku namiznoteniški tečaj. Informacije in vpisovanja na tel. 566466 od 13. do 15. ure. TPK SIRENA - JADRALNA SOLA obvešča, jadralce in tečajnike, da bodo treningi na sedežu kluba ob Četrtkih in sobotah popoldne ter v nedeljo zjutraj. SK KRAS-odsek za rekreacijo obvešča, da se je pričela telovadba za odrasle in sicer: mlajša skupina torek in četrtek od 21. do 22.30; starejša skupina torek in Četrtek od 8.30 do 9.30. Vpisovanje na vadbeni uri ali pa po telefonu št. 229477 ob ponedeljkih od 17. do 19. ure. SK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da bo otroška telovadba potekala ob petkih v športno-kultumem centru v Zgoniku in sicer: vrtec od 16.30 do 17.30 in osnovna šola od 17.30 do 18.30. Vpisovanje na prvi vadbeni uri, ki bo danes, 4. oktobra, ob 16.30 (za vse) ali po telefonu na št. 229477 - 229528 od 19. do 20. ure. MILJE - rekreacija Društvo Slovencev miljske občine obvešča, da bo v sredo, 9. oktobra ponovno začela telovadba v mali telovadnici italijanske srednje šole v Miljah. Vršila se bo vsako sredo od 17. do 18. ure. Vabljeni. Informacije daje Vesna na tel. St 271862 v opoldanskem Času. SZ SLOGA obvešCa, da so abonmaji za tekme B2 bge ekip Koimpex na prodaj na naslednjih prodajnih mestih: Bar na Stadionu 1. maja, Gostilna Kralj - Trebče, Bar Brass - Bazovica, Restavracija Veto - Opčine, Picerija Rino - Opčine, sedež ZSSDI, Tržaška knjigama in na tekmah za zvezni pokal. SPDT prireja od 26.12. do 1.1.1997 zimovanje v Auronzu, združeno s smuCarskinii tečaji. Mesta so omejena. Prijave sprejema ZSSDI v uradnih urah v ul. sv. Frančiška 20/H. SD MLADINA - Baletni odsek obvešCa, da bodo treningi ob torkih in petkih v prostorih osnovne Sole Albert Sirk v Križu; za prvo skupino (mlajše) od 16. do 17. ure in za drago skupino od 17.00 do 18.30. Vpisovanja potrdite na tiču mesta. KOnjSke dirke piše: Giorgio Plettersech 1. dirka (Bologna): Org Mo (1) bo eden od protagonistov, paziti pa bo moral na Martini Rossa (X) in Rocho del Pino (2) ; 2. dirka (Montecatini): Li-siodoro (X) je izrazit favorit, opozarjamo pa še na Ra-sputyna (1) in Onion Sacarja (2); 3. dirka (Padova): Perak (2) je imel smolo na zadnji dirki, zdaj pa bo skušal za vsako ceno zmagati. Dostojna nasprotnika bosta Oblase (1) in Pay-lass bessi (X); 4. dirka (Taranto): Odero beli (2) je zelo hiter, lepe možnosti pa imata se Rossa Wf (X) in Praiano Ami (1); 5. dirka (Trst): Okosiff ne bi smel imeti problemov, toda v boju bosta gotovo še Orbaz (1) in Rolling Stone (2); 6. dirka (Rim): napoved je zelo težka. Po našem mnenju imajo veC možnosti Casamani (X), Bold Wind (2) in Teddy Bin (1). Dirka tris (Turin, 18.00) NASI FAVORITI: 11. Sha-leel, 10. Captain le Saux, 4. Classic Shool; DODATEK ZA SISTEMISTE: 6. Pellegatti, 1. Gold in the wimd, 15. Refrro. L — prvi IX drugi 2 2. — prvi X drugi 12 3. — prvi 2X drugi 1 4. — prvi 2 drugi XI 5. — prvi X drugi 12 6. — prvi X drugi 12 Danes igra za vas Totocalcio Brescia - Cesena IX Chievo - Castelsangro 1 Genoa - Bari 1 Lecce - Empoli 1 Padova - Palermo 1X2 Pescara - Foggia 1 Ravenna - Lucchese 1 Reggina - Venezia X2 Salernitana - Cremonese 1X2 Torino - Cosenza 1 Spal - Pralo 1 Savoia - Acireale X2 Sora-JuveStabia IX Vesna Klemše (letnik 1966) je začela z odbojko pri Boror-vem minivolleyu, ko je imela enajst let. Pri svetoivanskem društvu je igrala v vseh mladinskih kategorijah in se z njimi uveljavila tudi na deželni ravni. Že kot štirinajstletnica pa je zaigrala tudi za Borovo člansko ekipoi, ki je takrat igrala v B ligi. Ob nastanku Mebla je prestopila v združeno ekipo in igrala v B ligi do leta 1988, ko je prenehala z aktivnim igranjem. Zdaj se rekreativno ukvarja s tenisom, všeč ji je umetnostno drsanje in kotalkanje ter košarka, poleg tega pa sledi tudi amaterskemu nogometu. Boštjan Starc je prejšnji teden pravilno napovedal 10 izidov. Vesna Klemše Petek, 4. oktobra 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO Horoskop zapisal B. R. K. M U. m OVEN 21. 3. - 20.4.: Navdušeni nad svopmi minulimi dosežki si boste postavili predse nov, se večji cilj. Ce se mu boste približevali počasi in s pametjo, ga boste brez dvoma dosegli, BIK 21.4.-20,5.: Nekdo, Id se že dolgo Časa igračka z vami, vas bo ponovno naplahtal. Ne jezite se nanj; prosite ga raje za novo hudobijo, pa vam nikdar več ne bo nagajal. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Interes za nakoga, M se bojuje za vašo naklonjenost, bo začel polagoma upadati. Skrajni čas. kajti če bi Se naprej igrah zadovoljstvo, bi vas doletela nesreča. RAK 22.6. - 22. 7.: Privoščili si boste izlet v kotiček, ki vas ze dolgo mila in mami. Ker je blizu, ga boste lahko obiskah kdajkoli; edini pogoj za vstop je čisto srce in jasen um. LEV 23.7. - 23.8.: Zeleh se boste prepričati o moči vajine ljubezni, zato boste testirah svojo drago osebo. Ker bo uspešna, se boste testu podvrgli se vi. Uspeh bo meril nekdo tretji. DEVICA 24.8. - 22,9.: Znašli se boste sredi zanimive godlje, ki ji ne boste kos niti z razumom niti z intuicijo. Izmazali se boste s pomočjo nečesa, za kar doslej niti vedeh niste, da imate. TEHTNICA 23, 9. - 22. 10.: Z lahkoto boste prebrati nekoga, ki vam je, obljubljal eno, urosničeval pa drugo. Ne moralizirajte mu; pohvalite ga raje, pa xras ne bo nikdar več poskusil, naplahtati. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Čeprav vam ni uspelo uresničiti postavljenega načrta, si vendarle ne boste betih las. Raje se boste posvetili razmišljanjem o nenačrtovanem življenju. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Partner si bo želel nežne topline, vi pa ga boste obravnavali kot igračko za preganjanje svojega dolgčasa. Ce boste nadaljevati, vam bo nekoč resnično dolgčas. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Privoščiti si boste nekaj, o čemer Ze dolgo potihem sanjarite. Ne obremenjujte se z mislijo na prazno denarnico, kajti finančna plima se nezadržno bliža. VODNAR 21.1. - 19. 2.: Skušati boste spremeniti nekoga, ki vam zaradi svoje trdoglavosti gre na živce. Razmislite o pravem času in pravem prijemu, pa se bo morda medtem spremenil sam. RIBI 20.2. - 20.3.: Velikodušno boste pomagali nekomu, ki ste ga vzeli pod svoje okrilja Ne pričakujte hvaležnosti prej, preden vaša pomoč ne rodi plodov. Za vse jih bo dovolj. Dragoceni nakit iz žada V Hongkongu so pripravili dražbo dragocenega kitajskega nakita iz žada. Naprodaj so najlepši kosi nakita, ki je bil nekoč last kitajske aristokracije. Pričakujejo, da bodo zanje iztržili vsaj 2,4 milijona dolarjev. (Foto: Reuter) V Berlinu so proslavili obletnico nemške enotnosti. Ob tej priložnosti so mladi Nemci ponesli skozi Brandenburška vrata zastavo z grbi 16 nemških zveznih dečel. SKANDINAVSKA KRIŽANKA KRIŽANKA Vodoravno: 1. začetnici slovenskega literarnega zgodovinarja Prti Ija, 3. pritok Save pri Medvodah, 7. ime italijanskega uh*1 skega režiserja Petrija, 9. antično računalo, 10. keran ' 12. kdor plete kite iz slame, 13. krajša oblika angle5^e^ imena Sebastian, 14. izraelska letalska družba, 15. &a mesto države ob Gvinejskem zalivu, 16. obredna cerkv oprava, 18. uradni jezik v Izraelu, 21. del telesa med ^ gnenico in trupom, 24. lupina, odstranjena s sadeža, arabski naziv za očeta, 27. človeku najbolj sorodna zi ’ 28. močnata jed iz tekočega testa, tenko pečena v Von ’ 30. grška pokrajina, Elida, 31. francoska filmska (Magali) (iz črk Lone), 32. kraj s samostanom pri LesK° cu na Dolenjskem, 33. angleška okrajšava za junior. Navpično: 1. središče filipinskega otoka Panay, 2. nekdanji slove® ski veslač (Janez), 3. desni pritok Visle na Poljskem, ^ prihod v goste, 5. nekdanji slovenski gledališki igrm (Ali), 6. edino jordansko pristanišče ob Rdečem morju’ 7. ime nemške igralke Sommer, 8. ime literarnega juD® ka slovenskega pisatelja Suhodolčana, 11. kenii]5 znak za erbij, 15. strupen alkaloid v volčji češnji, 17-a tomobilska oznaka Avellina, 19. pripadnik sevem°a®e' riškega indijanskega plemena, 20. ameriški avtomobi konca štiridesetih let, poln revolucionarnih novosti, nekdanja gusarska ladja, ki je plenila z državnim dovoljenjem, 22. obrežje, 23. slovenski voznik rallyja ( 1 van), 25. ime norveškega nordijskega smučar) Tylduma, 27. različni črki, 29. starojudovski kralj. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 • 13 14 • 15 16 17 18 19 20 25 21 22 23 • 24 26 • 27 28 29 ^ 30 31 32 33 ‘e^ -poN ‘sna ‘BDido ‘nqe ‘dnjo ‘^o)[ ‘iiiai ‘jemo ‘BX5fV ‘q9S • ‘Binii93iio{ ‘)[BqB ‘oqg ‘Biog ‘31 :oiiABJopoA A LASTNOST HRANIL- NEGA DELAVNICA ZA IZDELAVO LASULJ ZAMISEL DEVETI GLASBENI INTERVAL JUHO MIETO GLAVNA REKA V LAKONUI MORALA, ETIKA OSEBNI ZAIMEK SIN (UUBK.) TEHNIKA VEZENJA PO ŠTETIH NITIH / PERZEJEVA MATI V GRŠKI MITOL. NIGER- BRITANSKA PEVKA (SADE) OBROK ODRSKO GLASBENO DELO PROSTOR Z ZELO ZNIŽANIM TUKOM ARNOLD ZWEIG TEORUA RAZVOJA ORGANIZMOV ZIVUEN- SKA TEKOČINA OTOK ČAROVNICE KIRKE (ORIG.) ZNAČILNOST HLINJE- NEGA ZENSKA,KI KAJ DARUJE SLOVENSKI PRIPOVEDNIK (GROGA IN DRUGI) MESTO V • TURCUI ZABOJ S POKROVOM BOLGARSKI KRALJ RADU ZAC. VRSTA PRI PLETENJU IGRALKA FARR0W VRSTA PLESA IN GLASBE DRUZ.BENES. SLIKARJEV SILA, POTREBA POLETNA HRUŠKA NIZOZEM. OTOK TELO,KI NIHA STARI OCE KOČAR. BAJTAR OKOREN ČLOVEK (SLABS.) JEZIK BANTU CRNCEV RIMA VERZOV DRŽAVA V JZ.AZUI MESTO V ST. EGIPTU JEZERO MALAVI VAS PRI HOTENTOTIH UUBUANA DEL ZEMEUSKE SKORJE TANTAL OBUCILO STARIH RIMLJANOV Z. IME ANA IUUBK.) AVB. REŽISER (LEON) ROMAN KONČAR < KRANJ PRIPAD. SKITOV ROMANE. 70IAJA DEL DLANI NEKD. ROMUNSKI TENISAC (IUE) ANG.ZDRAVNIK (EDWARD) HIŠNI BOG PRI RIMU. NIZKA OMARAZ STOJEČIM OGLEDALOM GRŠKI BAJESLOVNI VELIKAN RAVEN SVET BREZ DREVJA ČRTA, GUBA LEE REMICK ČISTOST IGRAŠ KARTAMI ZA ENO OSEBO AMER. GENETIK. NOBELOVEC (GEORGE) OBREDNA OBLEKA DUHOVNIKA AVTOR M. DRESCEK ANG. POLARNI RAZISK. (JOHNI SVIC. DRAMATIK (JOHANNES) NAJVISJE GOROVJE ALBANIJE ‘OPNOl^ ■gvH ^VTVl -TT3NS .vstavi -vgVNS ■V7V>! VAVfrlV1-1 ‘MOS0 ‘VlDSl ‘H3NN^ -asvisvN ‘ItiiS .pfjV -vi •n -VfStVPtf •vVS ‘iUS ‘VC -V)1N3sa0 •vintf -viri -^aintisvH v)nvA0^ JSON3PP1 :0uabJ°PoA :AaDs3a TV SPORED Petek, 4. oktobra 1996 19 RAI 3 slovenski program RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 $r Slovenija 1 @ Koper RAI 1 Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria teresa Ruffo in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9,30) dnevnik Maša ob prazniku zavetnika Italije sv. Frančiška Nabožna odd. Sedmi dan Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (k Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 gospodarstvo Film: L’ arma della gloria (vestern, ZDA ’57, i. S. Grange, R. Fleming) Mladinska oddaja Solle-Uco (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Le simpatiche ca-naglie Dnevnik Aktualne teme: Italia se-ra - Italija zvečer (vodi Luca Giurato) Variete: Luna Park Vreme in dnevnik Šport Variete: Le Torri della singara (vodi Cloris Bo-sca) Film: La bella vita - Lepo življenje (dram.. It. '94, i. S- Ferilli, C. Bigagli) Dnevnik Variete: Passerella di luna Variete: Hotel Babylon (vodi Benedetta Mazzini) Dnevnik, zapisnik, horo-sk°p, pogovori, vreme Aktualno: Videosapere -Kultura news NoCni pogovori: Sottovo-Ce - Potihoma (vodi Gigi Marzullo) Film; Cuore di cane (kom., It. 76, i. E. Giorgi) Dok.: V kraljestvu n ara- Nan.: Hiša v preriji, 7.30 Otroški variete Ciao ciao Videostrani Euronevvs ve, vmes risanke in nan. Komisar Cordier mattina in risanke ERI Učimo se ročnih ustva- mm Športna oddaja Al di qua del paradiso Nad.: Cassandra 10.00 Nan.: Družina Hogan, HH rjalnosti, 29. del Dokumentarna oddaja Film: 11 ritorno del cac- Zingara, 10.30 Aroma de 9.45 Očetovi prijatelji (i. Bob Saget), 10.20 A- rajii Pasje mesto, 19. del Zlata šestdeseta leta slo- IHm Peter Pan club, otroška od- ciatore (pust., Nem. ’74) cafe, 11.45 Cuore selvag- daja Rubrika o zdravstvu gio, vmes (11.30) dnev- Team, 11.30 MacGyver venske popevke: Nostal- Program v slovenskem je- Dnevnik 2 nik Aktualno: Nase mnenje gija z Ljubljanskim jazz ziku Variete: I fatti vostri Variete: La ruota della Odprti studio, 12.45 ansamblom, 17. oddaja Primorska kronika Dnevnik, 13.30Navade in fortuna - Kolo sreCe Fatti e misfatti, 12.50 PriCa, ameriški film TV dnevnik družba Dnevnik Šport studio Poročila Vsedanes Komisar Kress Nan.: Časa dolce časa Variete za njamlajše. Kolo sreče, pon. tv igirice Baba Malu, risanke Nad.: Quando si ama, Nad.: Sentieri vmes risanke, Ciao Ciao Antologija slovenske Vsedanes - aktualno 15.30 Santa Barbara Film: Francesco d’ Assisi Parade glasbe za klavirski trio, 1. Potovanje po Nemčiji, 17.15 dnevnik (dram., ZDA ’61) Varieteja: Niente panico, del dokumentarna oddaja Variete: E 1’ Italia raccon- Kviz: OK, il prezzo e giu- 14.30 Colpo di fulmine TV dnevnik Sredozemlje ta - Italija pripoveduje sto (vodi I. Zanicchi) Nan.: Primi baci - Prvi Otroški program: Dnevnik - Vsedanes Oddaja o izletih in poto- Dnevnik Tg4, vreme poljubi, 15.30 Svveet Val- Lahkih nog naokrog Folkfest '96 vanjih Sereno variabile Variete: Game Boat ley High Po Sloveniji Zdravniki z perutmi, Šport in kratke vesti Variete: Bravo bravissi- Variete: Planet Risanka tv nanizanka Nan.: Un caso per due - mo (vodi M. Bongiorno) Nan.: Bayside School, Hugo, tv igrica TV dnevnik - Vsedanes Primer za dva Film: I soldi degli altri 16.45 Beverly Mills, TV dnevnik 2, vreme, Šport Variete: Go-Cart (dram., ZDA ’91, i. 17.55 Helen in njeni Forum Večerni dnevnik Tg2 Danny De Vito, G. Pečk) prijatelji Paul Henry se predsta- Nan.: ER - Medici in pri- Pregled tiska Odprti studio, vreme, vlja, 2. oddaja ma linea - Urgenca - Film: Francesco giullare 18.55 Sort studio * Lojze se je zbudil, tako požigalec (i. S. String- di Dio (dram., It. ’50) Nan.: Baywatch. 20.00 kot ponavadi, kratki igra- field, John Terry) Willy, princ iz Bel Aira ni film TG2 Dosje Film: L’ ombra del lupo TV dnevnik 3, vreme, šport Dnevnik in vreme Danes v parlamentu g| CANALE5 (dram., Kan. ’93, i. T. Mi-fune, Lou D. Phillips) Sova: Red in zakonitost, 14. del am. nanizanke OtO Hrvaška 1 Nočni šport Variete: 8 mm So leta minila, pon. Aktualno: Zgodbe (vodi Nan.: Highlander Maček Fritz, ameriški HB Gianni Mina) Na prvi strani Aktualno: Fati e misfatti animirani film, 1971 Mg TV koledar Variete: Maurizio Costan- Aktualno: Planet Režija: Ralph Baksi. Santa Barbara, 1355. del zo Show Italija 1 šport TV jutri, videostrani Dobro jutro RAI 3 Dnevnik Videosapere: Green, Ca-rosello, Media/Mente, Tiepolo, Domača telovadnica, Kinematografija, Potovanje po Italiji Dnevnik 3 Nan.: In famiglia e con gli amici - V družini s prijatelji (i. T. Busfield) Variete: Comunque chic Dok.: Leonardo, 13.25 dok. II piacere del bel canto - Lepo petje Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Dnevnik, deželne vesti Variete: Drobci Film: L’ altra donna (dram., ZDA '95, i. N. McKeon, C. Field) Dnevnik, deželne vesti Variete: II viaggiatore Nan.: La legge di Bird Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Aktualno: Forum - Sodi-sšCe (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannerv) Aktualna odd.: Domini e donne - Ženske in moški (vodi Maria De Filippi) Nan.: Sisters (i. Sela Ward, Svvoozie Kurtz, 1.) Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: Investigatori invisi-bili (i. Marco Betlavia) Aktualna kronika: Veris-simo - Tutb i colori della cronaca (vodita Cristina Parodi, E. Papi) Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) Film: An ni 90 (kom., It. '92, i. C. De Sica, Nino Frassica, M. Boldi, E. Greggio, A. Roncato) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 # TELE 4 22.00, 23.40 Dogodki in odmevi Nad.: Amore gitano Nan.: Beverly Hillibillies Film: II postino suona sempre due volte (’49) Personaggi e opinioni Modni defile [ Nan.: Beverly Hillibillies MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.50 Dnevnik, 13.30,19.50 Šport Nad.: La voce del Signore Nad.: Acapulco Bay Variete: Tappeto volante Variete: Ko bi bil Sherlock Holmes Variete: Zap Zap Variete: Sei forte! Film: Timecop (fant., '84, i. J.C. van Damme) Film: AH’ improvviso uno sconosciuto (krim.) Slovenija 2 Poslovna borza Svetovni poslovni utrip, 4. del poslovne oddaje V žarišču Nisem in ne bom, nimam in ne bom imel, portret Iva Svetine Parada plesa Portret Edvvarda Albeeja, angleška dok. oddaja Nevredni ljubezni, film Svet dinozavrov, 3. del Gradovi, 10. del Sova, ponovitev: Red in zakonitost, 13. del So leta minila, 8. del Slovenski magazin L. Bernstein: Koncerti za mlade, 1. oddaja V območju somraka, 32. del am. nanizanke Skrivnostna znamenja. 2. del angl. nadaljevanke Okrog polnoči, francosko-ameriški film Rezija: Bertmnd Tavemier. Igrajo: D. Gordan, F. Cluzet, Gabrielle Haker in drugi. Poročila Ameriški pisatelji TV leksikon Duhec Kasper, 5. del Dnevnik Ljubezenske zveze, 31. del spanske nadaljevanke Dama s kamelijami, ameriški film, 1985 Kapetan zaspan 36. mednarodni otroški festival, Šibenik '96 Hrvaška književnost v evropskem kontekstu TV leksikon Angleščina: Look ahead Poročila Doktor Finlay, 1. del šlot- ske nanizanke Kolo sreCe Razpotja federacije Saborska kronika Dnevnik Šport Zabavni program Avtoportret Klementa Lukina, dok. oddaja Dnevnik Živi planet, 5. del serije Poročila Slovenija 1 Dno6’00' 6'30' 7'30' 8'00' 9'00' la0CI' 1 F00' p4°0,13.00,14.00,18.00,19.00,21.00,23.00 r°člla; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Ra-9a-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petko-srečanje in glasb, oprema; 12,30 Kmetij-nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 00 Radio danes; 15.30 Dogodki in od-k evi; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.25 Gremo v . 0; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Od-$vZa PomorSčake; 20.30 Slovencem po 236 o ~ v živoi; 22.30 Informativna odd.; ,U5 Literarni nokturno. Slovenija 2 kUn7'30, 8'30' 9-30' la30' H'30' 12'30' 7.0n l6-30' 17'30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8 On JDUtrania kroniko- 7.30 Zvezdni pregled; n, ■ oslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; sb°Koiec 1 ■ 15 Minute za lepši jezik; 11.50 Vreme; '<.00 r 3dar prireditev; 11.00 Countr/ gla- g 0poldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Do-l6/tn 'n ocimevL 16.15 Popevki tedna; BlUz 0 Potkova centrifuga; 17.00 Kino 0Q' ]o * * * * 5 ^losovanje za novi popevki ted-9'3® ^°P pops in novosti; 22.00 Zrcalo a' vreme, promet; 22.20 Jazz. m, '4'.Oo' Vvaini Slovenija 3 8-00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18,00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraže-Progr.; 10,05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Uglasbene pesmi; 13.40 Iz glasbene tradicije; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Iz opere Plenile (E. Smith); 19.30 Koncert simfonikov RTVS; 22.15 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30.9.30.10.30.13.30.14.30.19.00 Poročila; 12.30,17.30Dnevnik; 6,30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 V petek skupaj; 10.40 Power p!ay; 11.15 Za in proti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej...; 15.00 Power play; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Zabavno glasb, odd.; 19.30 Večerni pr; 22.00 Zrcalo dneva. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16,30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10,00 Pregled tiska; 10.15 Sigla single; 10.33 Souvenir d'ltaly; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu, Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19.25 Sigla single; Šport. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 3.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15 Odprta knjiga: Pogovori s Kosinskim (I. Škamperle, r. M. Sosdič); 9.40 Jezikovno ogledalo; 10.30 In-termezzo; 11.45 Razprava v živo; 12.40 Ce-cilijanka 95: DZ Devin; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Rock balade; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi In glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 16.00 DJ Roby + Lestvica tedna; 19.00 V čudovitem opernem svetu; 20.00 Razporoke življenja in časa (vsakih 14 dni). Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Tist, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. postni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana Tel. in fax: 061-1262044 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Postni t.r. PRAE DZP St. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 20 Petek, 4. oktobra 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE TOPLA HLADNA SKEDISCE ."VoiiA VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA ClKLO^ SREPIŠ6* SREDIŠČE SVET / SLIKA PRI O|Bi®Rl ZGODBI...PA ŠE RES JE Za razliko od filmskega je bil pravi Bond neroda Preplah zaradi žabjih mutacij LONDON - Preden so se na filmskih platnih pojavile pustolovščine tajnega agenta Jamesa Bonda, je med drugo svetovno vojno v Londonu deloval pravi tajni agent s šifrirnim imenom Bond. To izhaja iz predkratkirn objavljenih tajnih dokumentov Britanskega narodnega arhiva. Za razliko od filmskega, ki je bil po domišljiji lana Fleminga izredno sposoben britanski agent, je bil pravi Bond vohun SZ in je bil zaradi svoje pozabljivosti prava pokora za svoje nadrejene. Britanska protiobveščevalna služba je tako leta 1941 prestregla sporočilo, s katerim Bondovi nadrejeni ukazujejo svojemu vohunu, naj na novo fotografira strani 70 in 118 priroč- nika o raporeditvi radijskih aparatov, ker jih je preskočil in naj na novo fotografira priročnik za šifre, ker so bili vsi mikrofilmi nejasni. Bond je namreč pozabil na goriščno razdaljo. To je bilo prvič in zadnjič, da so Britanci prestregli sporočilo tajnemu sovjetskemu agentu Bondu. Nerodnežu so njegovi nadrejeni bržkone ukazali, naj raje odneha, ker je delal več škode kot koristi. Vsekakor pa je zanimivo, da so v Londonu delovali sovjetski tajni agenti tudi v obdobju, ko je Velika Britanija že postala zaveznica Sovjetske zveze v vojni proti nacistični Nemčiji in fašistični Italiji. Na sliki (telefoto AP): na pariškem avtomobilskem salonu so razstavili tudi Rolls Royce, ki ga je James Bond uporabil v filmu Goldfinger. Junaka risank sta v Berlinu poskrbela za radostni smeh BERLIN - Na humoristični drsalni reviji v Berlinu sta junaka francoskega »zgodovinskega« stripa Asterix in Obelix zabavala celo hladne Nemce, saj sta se norčevala iz Rimljanov. (Telefoto AP) TOKIO - V znanstvenih krogih je zavladal pravi preplah ob vesteh, da so najprej na Japonskem in nato tudi v ZDA opazili žabe s petimi in tremi nogami, ker imajo te dvoživke podoben metabolizem kot ljudje in so torej neke vrste »alarmni zvonec«. Od maja 1995, ko so javnosti odprli park Kitakjušu pri Fukuoki, je otročad v umetnem jezeru ulovila 83 žab s tremi kraki. Po mnenju znanstvene skupine s Kyushu Univer-sity, ki jo vodi profesor Juici Ono, je genetsko malformacijo bržkone povzročil dioksin. Na območju, ki so ga spremenili v park, je bilo za Časa vietnamske vojne ameriško oporišče, v kotanjo, ki so jo sedaj spremenili v jezero, pa so Američani odlagali odpadni material in bržkone tudi dioksin. Ekipa Juičija Ona mora sedaj to tudi dokazati, a že sedaj se boji, da bo prej ali slej prišlo do genetskih mutacij tudi pri ljudeh. V minnesotskem Hen-dersonu pa so dečki 8. avgusta ulovili 22 žab, od katerih je kar enajstim manjkal po en krak. Znanstveniki sumijo, da je tudi ta pojav povzročilo onesnaženje voda. V Kanadi je namreč znanstvena študija dokazala, da podobne genetske mutacije povzročijo v vodah razstopljeni pesticidi. Neverjetna sreča Novozelandcev VVELLINGTON - Zveni skoraj neverjetno, a ne^ izil osebni avtomobil je po bregu brez šoferja prevo več deset metrov, ne da bi kam trčil in se n brezhibno ustevil ob robu cestiSCe. De bi bi ^ g}ii' polna, je priletna potnica medtem nič hudega teč plela. Srečna prigoda se je pripetila priletnima novo landskima zakoncema med izletom na vzhodni vozelandski obali. Avto se je nenadoma ustavu ravnem odseku preden se je cesta začela spu proti obali. Mož je stopil iz avta in ga malo Porin a mu je avto pri tem »zbežal« z ženo. Balon in Veliki zid .1^1 j 6 Nemški balon na topel zrak ob Velikem zi .j.>pCI eden od petnajstih iz šestih držav, ki so te Kitajskem (Telefoto AP)