Leto XV.
Poštnina pavšaiirana.
—■ i 'i i mmmmmmmmsa	«.	..i».	■■■	■	mmmmmjmm
rut
/> M*«**
to*
V Ljubljani, 25. septembra 1920.
Posamezna številka 1 K.
št. 34.
SU*TCttO£J!t ■*=>’ 'V*
Izhaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo In uprava lista j. v Ljubljani, Krekov trg St. 10. — „RDEČI PRAPOR" velja v Jugoslaviji mesečno S K; v zasedenem ozemlju (Primorju) četrtletno S lir, v NemSkl Avstriji, Češkoslovaški, Madžarski In Nemčiji četrtletno 36 jgsl. K ; v Ameriki polletno 1 dolar. — Oglasi se računajo enostolpno za milimeter po 1 K.
Manc in Engels Proletarci vseh de&el, »družite sel
GLASILO KOMUNISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Volilni manevri reakcije in socijalpatrijotje.
Pismo iz Berlina.
Reakcijonarno »demokratski« blok se je osmelil razpisati po dveletnem anarhističnem, zločinskem gospodarenju volitve v konstitu-anto. Volitve v konstituanto bi morale značiti najvažnejši politični dogodek, odkar postoji Jugoslavija. Saj bi vendar morala biti kcnsti-tuanta ustavotvorni parlament, suvereno zakonodavno telo, ki naj postavi temelje in državno obliko Jugoslavije. Ali je reakcionarni »demokratski« blok poskrbel, da v najširših masah naroda Jugoslavije kompro- > mitira ideje konstituante še predno je izvoljena. Nezaslišano zločinsko postopanje reakcijonarno demokratskega bloka prilikom občinskih volitev na Hrvaškem in v Srbiji — prilikom prvih volitev v Jugoslaviji — je vzelo najširšim masam naroda Jugoslavije vsako nado, vsako vero v možnost demokratičnega parlamentarizma v Jugoslaviji Razveljavljenje komunističnih mandatov na Hrvaškem in v Srbiji je razsejaio v jugoslovanskem narodu iluzije meščanskega demokratizma in je pokazalo širokim narodnim masam, da je fevdalno-kapitalistična klika pripravljena poslužiti se najreakcijonarnejših sredstev samo da ne pride do veljave volja naroda. Vsled tega je zanimanje za konstituanto v narodu neverjetno slabo; narod gleda na bližajoče se volitve z veliko apatijo in nezaupanjem.
Volilni zakon, sprejet v reakcijonarno demokratskem »narodpem« predstavništvu, je prikrojen tako, da bodo miljoni delavnega ljudstva deloma oropani volilne pravice, a deloma jim bo onemogočeno poslužiti se volilne pravice, ki jim je dana na papTju. Več kot en miljon prebivalcev drugih narodnosti sploh nima volilne pravice. Volilne imenike bodo sestavljali, popravljali in kontrolirali odbori, ki jih nastavlja reakcijonarno »demokratski« blok; da bi se sestavljanje imenikov vršilo kar najbolj samovoljno in v korist reakcije, bodo volilni imeniki stavljeni na ogled samo 8 dni, samo da ne bi delavno ljudstvo imelo časa reklamirati. Vrhutega se zahtevajo kvalificirani mandati, kar je direktno naperjeno proti delavnemu ljudstvu. Polovico prebivalstva — žene nimajo pravice glasovanja itd. itd.
Vrhutega reakcijonaro-demokratski blok
Konfiscirano!
kar bo zopet onemogočilo udeležbo pri volitvah mnogim tisočem delavcev in malih kmetov.
Reakcija se zaveda, da je njen edini nevarni sovražnik Komunistične Stranke, ki ima v svojih vrstah organizirane delavske mase in ki je edina nada ogromnih potlačenih narodnih mas. Vsled popularnosti komunistične ideje in vsled kompromitirane politike vseh meščanskih strank reakcijonarna demokracija ne sme nastopiti otkriti boj proti komunizmu.
Kakor vešč stari lovec ispusti izstradane pse na divjačino, a sam čaka v zasedi, tako je reakcija — klerikalci, radikalci in »demo-kratje — spustila najprej v boj proti komunizmu svoje zveste pohlevne zaveznike: malomeščanske stranke, a prvi vrsti socijal-patrijotično, staro izkušeno bojevnico za kapitalizem. Volitve so zbudile bankrotirane socijal-demokrate v celi državi iz prituhnje-nosti in oni so že poleteli kot predhodnica kapitalistične volilne kampanije proti komunistični stranki. Medtem ko basni beli teror in reakcija,
KonfisciraEioI
medtem ko buržoazija pripravlja uredbo o »Delu in redu«,
medtem ko
vojaška sodišča sodijo železničarjem radi stavke, se vršijo disciplinarne preiskave in odpuščanje iz službe: »Socijaldemokrfltje« besno kot hijene napadajo komunistično stranko, v kateri je organizirano 95 odsto proletarijata, napadajo strokovne organizacije, sabotirajo ujedinjenje strokovnih zvez in na vse demagoške načine — ki se j(h sramuje sama buržoazija — vzbujajo v masi najnižje instinkte in izzivajo vedno provokatorske tendence.
Služeč tako zločinskim nakanam reakcije — zavedno ali nezavedno — in držeč pred očmi samo osebne koristi borniranih voditeljev, brez sape in prevdarka v živalski po-gonji za glasovi — »socijal-demokracija« v Jugoslaviji odkriva vso nagoto svoje morale.
Ali je vsa ta pogonja zaman. Široke mase delavnega ljudstva so na svoji koži občutile vso težo izdajalske politike teh gospod za časa 5 mesečne demokratsko-soci-jalistične vlade. Široke mase naroda čutijo, da je edini nevarni nasprotnik črne reakcije, Komunistična Stranka. Zato bo narod izrekel svojo težko obsodbo nad vsemi reakcionarnimi in »demokratičnimi strankami«, ki so mu dve leti zadajale tolike udarce, ki so izmozgavale njegovo ekonomsko moč.
Dragi sodrugi! Proces čiščenja oportunistov vseh nijans iz proletarskih vrst se vrši v Nemčiji v živahnem tempu. Upliv glavnih teoretikov 2. internacijonale pada ravno tako naglo med nemškim proletarija-tom, kakor propada bankrotirana druga Internacionala. Kautsky in komp. imajo danes v Nemčiji ugled samo še pri enem delu meščanskih demokratov. Zavedni proletarijat jih upošteva samo še kot veterane, ki so postaji na stara leta otročji. In danes ideologija teh gospodov služi samo buržoaziji, kar znači, kako nevarni nasprotnik je centrumaški oportunizem v revoiucijonarni epohi.
Najboljši, najplemenitejši, najpožrtvoval-nejši in najzavednejši proletarijat je zbran v Komunistični Stranki, ki je v zadnjih letih srečno prebolela vse otroške bolezni komunističnega gibanja in postala v resnici predhodnica nemškega proletarijata.
Levo krilo nezavisne socijal stranke, ki šteje v masah 90%, a P«-' voditeljih 30%, se gotovo ne razlikuje od komunistične stranke in celo krilo, voditelji in masa leve a krila, živi z nami v najtesnejši vezi. Mi upamo, da se bomo združili še letos v ogromno, močno, enotno stranko.
Med tem so statuti 3. Internacijonale ter pogoji za vsprejem vzbudili burjo malomeščanskega nezadovoljstva pri voditeljih desnega krila. Vsled zvijačnega oportunizma Crispiena in komp. nemška nezavišna stranka takorekoč ni bila sposobna, da izvrši neko akcijo, ki bi odgovarjala njeni politični moči. Zato danes že široke mase proletarijara razumevajo, da se mora presejati pšenica od ljulike. Cela vrsta najmočnejših organizacij nezavisne socialistične stranke je glasovala za statut in za vstop v komunistično internacijonalo.
Tako so se izjavile agitacijske in politične komisije Veleberlina v plenarni seji za moskovske pogoje.
Zbor članov N. S. S. N. v 9 okraju Berlina se je izjavil za kom. internacijonalo.
V Schbnebergu je glasovalo na generalnem zboru nezavisne stranke 800 proti 100 za pristop v Kom. Internacijonalo.__________
Komunistični pokret na Čehosiovaškem.
Komunistični pokret v Čehoslovaški se razvija po istih pravilih kakor v vseh drugih državah: jedro delavske mase izpregleduje, da
Okrožni odbori wttrttemberskega industrijskega okrožja so sprejeli anološko resolucijo.
Ravno tako generalni zbor v Hanno-veru, v Bielefeldu, v KOlnu, kjer je sprejeta s 343 glasovi proti 44 resolucija za ujedinjenje s komunistično stranko.
Zaupniki nezavisne stranke v Meinn-heinu so sprejeli s 83 proti 47 glasovi pogoje za pristop v 3. Int.
V Šleziji prestopajo cele organizacije nezavisne stranke h komunistični.
Predsednik nezavisne soc. stranke Ernst. Daumig je nedavno objavil članek v berlinski »Freiheit«, v katerem povdarja, da se ne gre za platonsko priznanje idej 3. internacijonale, temveč da je predpogoj pristopa k 3. internacijonali odločna volja vse zahteve revolucijonarne epohe udejstvovati na vseh bojnih poljih, v stranki, v strokovnih zvezah, v parlamentu, v mestu in na deželi, uporabljajoč vsa sredstva in uvajajoč železno disciplino. 2. internacijonala je bila internacijonala deklamacij in resolucij. Instance 2. internacijonale so pomagale kapitalistom geslo »Proletarci vseh dežel, združite se!« spremeniti v »Proletarci vseh dežel, pobijajte sel« On zagovarja pogoje za pristop v 3. Internacijonalo, ker je prepričan, da se bodo v njej na ta način združile vse najmočnejše proletarske stranke, ki imajo voljo izbojevati boj proti kapitalu in reakciji do končne zmage.
Naravnost smešno je postopanje nekih vaših centrumašev, ki so oponirali na vašem zadnjem kongresu v Vukovaru, misleč, da bo to njihovo opozicijo podpirala vsaj moralno nemška nezavišna stranka. Centrumaši v Nemčiji sami nimajo več tal pod nogami in ne bo dolgo, ko bodo železni zakoni razvoja svetovne revolucije podrli zadnje ostanke centrumaških razvalin.
Centrumaštvo je poslednja oportunistična nijansa, ki zastruplja proletarijat. On mora neizogibno propasti, kakor je propal ministe-rijalizem Nin socijaipatrijotizem.
Berlin, 18. septembra 1920.
W. S.
se je birokracija stranke v parlamentarni politiki poburžoazila in poizkuša napraviti revolucijo v stranki sami. Ta poizkus pa se vedno ponesreči, ker je stara birokracija dobro organizovana, ker jo podpira kapitalizem z vsem državnim aparatom, ker ima tudi sama vsa materialna sredstva stranke v
rokah in končno, ker napredne delavske mase nimajo potrpljenja, da bi vstrajale v boju, v kterem vporablja umirajoča strankina birokracija najnečednejša sredstva. Idealni delavski masi se ta sebična in v političnih bojnih sredstvih neizbirčna birokracija pri-studi in ona začne trumoma zapuščati stare organizacije, ki ostajajo v rokah socialno patriotičnih birokratov. Le seinpatje, v velikih centrih, kjer so komunistični učitelji z maso v neprestanem stiku, se jim posreči osvojiti cele organizacije ki prevzamejo potem vodstvo novega pokreta.
Novim propagandistom izgleda preobrat v stari, zavoženi stranki v začetku vedno lahak. No njihovi strani so vsi naravni momenti in delavska masa je z vsemi svojimi simpatijami instinktivno na njihovi strani. V praksi pa se pokaže izvedba take revolucije zelo težavno in predvsem zelo zamudno delo in ker današnja revolucija naravnost drvi, mora proletariat zapuščati to taktiko in se grupirati v novih bojnih organizacijah.
Vse to smo doživeli tudi na Češkem. Ko sem bil lansko leto oktobra meseca v Pragi in se razgovarjal z enim med najuglednejšimi prvoboritelji za čehoslovaški komunizem, mi je ta sedrug dejal:
— Razbiti stranko? Čemu? Ves naš proletarijat je komunističen. Ali naj prepustimo naši desnici naš bogati tisk in vse strankine ustanove? To bi bila zgrešena ' taktika. Mi stavimo v stranki in bomo stavili v parlamentu take predloge, da bo naš proletarijat končno moral uviditi, kdo je na pravi poti. Naši desničarji teh predlogov ne bodo mogli sprejemati in to bo njihova smrt.
Ta taktika je tedaj meni in vsej naši levici zelo laskala, ker je bila to tudi naša taktika. Polit čne razmere pa so nas prisilile, da jo zapustimo, in ko gledamo danes na razvoj komunizma pri naših čehoslovaških bratih, vidimo, da smo s tem samo pridobili. Pri nas smo z raznim razkolom dosegli v naših vrstah čisto politično situacijo, hitro reorganizacijo komunističnega proletarijata v Sloveniji in tako popolnoma preprečili soie-lovanje delavskih mas pri rekonstrukciji diktature buržoazije. Čehoslovaki tega razkola, kakor vidimo danes vendar-le niso megli preprečiti, zakaj na Slovaškem se je v zadnjem času osnovala samostojna komunistična stranka, v vladi še vedno kraljuje cocijalno demokratični buržuj T usar s češko kapitalistično buržoazijo in češki komunizem se nahaja še vedno v stadiju porodnih bolečin.
Kaj je zapeljalo naše Čehoslovaške brate k temu zakasnjenju?
Drugi kongres Komunistične Internacijonaie.
Mednarodni miting.
Po zaključku seje odhajajo delegati, spremljani od ogromne množice delavcev, vojakov in mornarjev, ki delajo brezkončno dolg sprevod, na Marsovo Polje, kjer polože na grob borilcev iz revolucije venec z napisom: »Drugi Kongres Komunistične Internacijonale, od strani proletarcev vseh dežel bratom, ki so padli za Komunizem«.
Zvečer se je položil temelj spomenika Karla Liebknechta in Rozi Luxenburg in v zvezi s tem se je obdržai veliki mednarodni miting. Sodrug Z i n o v j e v otvarja miting in daje besedo sodrugu Leninu.,
»Scdrugi«, pravi sodrug Lenin, »v vseh deželah morajo komunisti doprinašati velike žrtve; oni umirajo v tisočih na Finskem, Madžarskem in v drugih deželah. Toda vsa ta preganjanja ne moreio zaustaviti naraščanja komunističnega gibanja, junaški pogum takih voditeljev, kakoršna sta bila Liebknecht in Roza Lukxenburg, nam dajejo hrabrosti in vere v popolno zmapo komunizma« Po govoru sodruga Sadula, ki slavi proletarsko revolucijo v Rusiji kot
nadaljevanje Pariške Komune, govori jsodrug Levi:
Vi gradite iz kamna spomenik Karlu Liebknechtu in Rozi Luxenburg, toda vedite, vi postavljate še boljši spomenik in to je svetovna revolucija, ki ste jo vi začeli; jaz vem, petrograjski sodrugi, da boste ta spomenik dogradili do konca«.
Nato proslavlja sodrug Mtlnzenberg, predstavnik zapadno-evropejske Zveze Komunistične Omladine, spomin obeh velikih pokojnikov. »Karl Liebkpecht je bil učitelj mladine, on nas je učil, da se borimo za boljše človeštvo proti vsakemu zatiranju.« Nato govore delegati iz Španije, Italije Indije in Meksike; vsi ti poročajo o velikem vplivu, ki ga je boj ruskih sodrugov naredil na delavce njihovih dežel in oni se zaklinjajo, da ne bodo mirovali, dokler tudi pri njih ne zmaga komunistična misel.
Po mitingu se je priredila skromna večerja, po njej pa koncert, Drugo jutro odpotujejo delegati v Moskvo kjer se kongres nadaljuje.
Druga seja Kongresa.
V sijajni prestolni dvorani moskovskega Kremlja se vrši 23. julija druga seja Kongresa. Sklene se voditi debato v nemščini in
nato prevajati na francosko. Sodr. Zi nov jev govori o referatu o vlogi Komunistične Stranke v proletarski revoluciji. V velikopoteznem govoru utemeljuje sodr. Zinovjev teze izvrševalnega odbora. Pokaže na to, da se je delo prvega kongresa omejilo na komunistično propagando in agitacijo, drugi Kongres pa se postavlja pred velike organizato-rične naloge. Opozoriti je treba, da se v deželah z visoko razvitim delavskim gibanjem, kakor n. pr. v Angliji in v Ameriki opažajo med našimi sodrugi struje, ki odklanjajo stranko kot tako in popolnoma napačno razumejo njeno vlogo. Značilna za to smer je brošura Pannekockova, ki leži tiskana na razpolago članom kongresa. Revolucijonarne sindikaliste, sodruge iz zveze J. W. W. in iz Shop-Stewards je treba sicer smatrati kot prijatelje in brate, toda ,v tem vprašanju se mnenja popolnoma nasprotujejo. Bankrot 11. Internacijonale ne pomeni bankrota strankine ideje, ravnotako kot polom žoltih strokovnih, zvez v Nemčiji, Franciji itd. ne mora pomeniti ba_nkrota strokovne ideje. »Leva« zmešana glava Rtihle (v Nemčiji) se je pred kratkim izrazil, da mora skupaj z meščansko demokracijo nastopiti tudi polom principa stranke. To je navadna neumnost. Sovjetski
sistem ne samo ne izključuje obstoja proletarske stranke, temveč ga naravnost zahteva kot predpogoj. Seveda nekakih socijaldemo-kratičnih strank, kakor jih pozna 11. Internacijonala, temveč komunistične stranke, ki so sposobne, da kot avantgarde delavskega razreda vodijo proletarijat k zmagi. Če iščemo korenine te oblasti stranke, jih najdemo prvič v uplivu meščanske ideologije, ki pravi, da je stranka odveč in da strokovne organizacije popolnoma zadostujejo kot orodje proletarskega boja. Drugi vzrok leži v izdajalskem zadržanju starih socijalističnih strank med vojno. Sodrugi iz Shop-Stewardsov in sindikalisti ne razumejo, da ne gre za to, da se stranka sploh zavrže, temveč za to. da preuredi po novih komunističnih načelih. Tu je ista zadeva kot pri parlamentarizmu. Naši sodrugi bodo pokazali, da se da tudi v meščanskem parlamentu kot resničen komunist prav dobro služiti proletarijatu. Revoiucijonarni sindikalizem je v primeru z drugo Internacijonalo korak naprej, v primeru s komunizmom pa — korak nazaj. »Levi« komunisti Nemčije so s svojo programsko deklaracijo, v kateri so 'izjavili, da ne ustanavljajo stranke v navadnem, tradicijonalnem
narnimi nazori sindikalizma in individualizma. Kdor hoče postaviti sovjetsko vlado, mora imeti program, ta mora vedeti, kakšno stališče zavzema k agrarnom vprašanju, k notranji in zunanji politiki, vojski, šoli itd. Čim pa formuliraš svoje stališče v vseh teh vprašanjih, se že razvija stranka. Desno od nas stoječim sodrugom, ki se sedaj začenjajo bližati komunizmu, je treba pa povedati, da ne moremo sedaj, ko se nahajamo v meščanski vojni, kaj početi z brezbarvnimi organizacijami. Potrebne so nam stranke, ki so sposobne za revolucijonarne akcije. Niso nam potrebne stranke, ki so si postavili nekom-plicirani cilj pridobiti čim več pristašev. Ne rabimo nobenih parlamentarnih frakcij, ki se v odločilnem trenutku, kot v Italiji in Nemčiji, ali postavijo na stra i buržoazije, ali pa sede med dvema stoloma in sabotirajo boj
proletarijata.
Sodrug Zinovjev prečita nato teze izvrševalnega odbora o vlogi komunističnih
strank v proletarski revoluciji.
(Dalje.)	_________
Nablraite
za volilni sklad!
Stran 3.
Rdeči Prapor
it. 34.
Po moji sodbi največ dejstvo, da so stali pred občinskimi in parlamentarnimi volitvami. Merodajni faktorji so se bali, da bi čehoslovaška buržoazija pr. teh voiitvah preveč pridobila, ako bi se socialno demokratična stranka razbila. Toda to je bila usodna zmota Čehoslovaških komun stov! Socialno demokratična stranka bi bila kajpada precej izgubila in buržoazija pridobila, toda komunizem bi bil s tem samo pridobil. Za komunizem v Čehoslovaški bi bilo neprimerno bolje, ako bi imeli na Čehoslovaškem danes popolnoma buržoazno' vlado, od ktere ne bi čehoslovaški proletarijat ničesar pričakoval, kakor pa sedaj, ko ga socialno demo-
kratični in drugi laŽisocialisti, ki jih je na Čehoslovaškem kakor narodnosti na Balkanu, krmijo z vsemogočimi goljufivimi socialnimi obljubami.
Da je prišlo pri nas toliko prej do razcepa v socialističnih vrstah^ in da se naš pokret tako liepo razvija, se imamo v prvi vrsti zahvaliti neznosnim zločinom črne reakcije. Naš proletarijat ve, da ne sme od te reakcije ničesar pričakovati, da mu ta ne more pomagati iz sedanje bede, ker skrbi samo za prospeh svojega kapitalističnega razreda in tako se vedno bolj zbira okrog svoje čiste proletarske stranke.
Dalje prihodnjič.
Strokovnim zonam o Sloveniji.
Dragi sodrugi!
Plenarna seja Centralnega Delavskega Strokovnega Sveta, zborujoča 15., 16. in 17. septembra t. 1. v Beogradu, se je odločila, da opozori organizacije, funkcijonarje in vse člane strokovnih zvez v Vaši pokrajini na sledeče:
Preteklo je že 18 mesecev, odkar apelirajo vse strokovne organizacije v Jugoslaviji na strokovne zveze v Sloveniji, da se ujedinijo v C. D. S. S.
Dvanajst mesecev je že preteklo, odkar strokovna komisija v Ljubljani samo formalno naznanuje to ujedinjenje.
Deset mesecev je' že preteklo, odkar je zborovala prva skupna seja izvrševalnega odbora C. D. S. S. s tajnikom medstrokovne komisije iz Ljubljane radi iste stvari.
Pet mesecev je že, odkar je obljubila strokovna komisija iz Ljubljane, da zagotovo pristopi k C. D. S. S. Jugoslavije.
Dva in pol meseca je že preteklo, odkar je priznala 5. plenarna seja C. D. S. S. med-strokovno komisijo za pokrajinski Delavski Strokovni Svet za Slovenijo v področju C. D. S. S.
V istem času, to je 26. 27. in 28. julija tekočega leta je zborovala plenarna konferenca vseh strokovnih zveznih central, na kateri so prisostvovali tudi trije delegati strokovnega pokreta iz Slovenije: Tokan, Mihevc in Tomc.
Ta konferenca je po treh dneh dela soglasno sprejela v komisiji sestavljeno Solucijo o ujedinjenju vseh sindikatov. V komisiji sta bila tudi slovenska delegata Tokan in Mihevc, ki sta tudf podpisala to Solucijo. Glasom te Solucije se morajo ujediniti vse strokovne zveze cele Jugoslavije v centralizirane zveze. V to svrho morajo zborovati do 31. oktobra tega leta zvezni kongresi, na katere se po-šlejo zastopniki proporcijonalno.
V dneh 12. In 13. septembra t. i, je bil napovedan po sporazumu usnjarskih zvez prvi kongres vseh usnjarjev in sorodnih strok v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu. Ta prv' kongres se je pa moral preložiti, ker se je tako zazdelo tajniku strokovne komisije v Ljubljani, ki se je postavil na novo stališče, to je, da Solucijo o ujedinjenju ne pozna In ne prizna.
To tudi - stališče je sledeče: Ko bo kdn-stituanta odločila — a to se lahko zgodi šele čez eno leto —- kakšna bo oblika države, potem šele lahko rešujemo vprašanje ujedi-njenja, a do takrat naj se — kolikokrat še — odloži ujedinjenje!--------------
Plenarna seja C. D. S. S. od 15 , 16. in 17. septembra t. I., na katero strokovna komisija kljub ponovnemu telegrafičnemu pozivu ni hotela poslati svoje delegate, se je postavila na sledeče stališče :
1. daje vprašanje ujedinjenje načelno in principijelno rešeno v »Soluciji«;
2. da je ujedinjenje delavskih strokovnih zvez neobhodno ter da ne zavisi od oblike državne administracije, temveč od enotnosti delavskih razrednih interesov;
3.	da je strokovni pokret v Sloveniji dolžan izvršiti skupne sklepe konference vseh strokovnih zvez, na kateri je bila sprejeta »Solucija«, kakor so to dolžne storiti tudi strokovne zveze Srbije, Hrvaške, Bosne, Vojvodine in Dalmacije.
Plenum smatra za svojo dolžnost obvestiti o tem vse sodruge delavce, Člane strokovnih zvez Slovenije ter jim sporočiti sledeče:
Delavsko strokovno ujedinjenje ni iznajdba ali pa kaprica ambicijoznih posameznikov, strokovnih, voditeljev. Ono je skupna življenjska neobhodnost eksploatiranih delavskih mas, katere kapitalizem s svojo eksploatacijo, s svojo draginjo in razredno diktaturo naganja, da se mu postavijo z združenimi močmi v bran.
Da bi delavci v celi državi branili in uvedli — kjer še ni — 8-urni delavnik, povečali in zenačili svoje dnine, ki so ravno v Sloveniji najbolj majhne; da bi ohranili svoje sveto pravo štrajka, da bi se branili od brezposelnosti, da se zavarujejo za slučaj nesreče, bolezni in starosti, da zahtevajo rešenje vprašanja o aprovizaciji, da sprovedejo svoj praktični strokovni program za sedaj in svoj cilj za bodoče itd. itd., je nujno in neobhodno strokovno ujedinjenje.
Medtem ko strokovna komisija v Ljubljani predpostavlja proletarskemu ujedinjenju buržoazno konstituanto, Centralna vlada v Beogradu pripravlja izjemne zakone proti vsem sindikatom. Z naredbo o »Delu in redu« hoče ona prepovedati vse štrajke!
V takem položaju je naravnost zločin odlagati sindikalne kongrese ujedinjenja. Plenum je radi tega soglasno sklenil, da se strokovne zveze vseh ostalih pokrajin drže »Solucije« in da se ujedinijo magari brez Slovenije.
Sodrugi Slovenci, mi smo prepričani, da bodete tudi Vi. Če ne sedaj, pa pozneje pristopili ujedinjenju, ker Vas bo na to primorala stiska. Tudi mi se ne potegujemo za to samo iz idealnih vzrokov, temveč nas na to silijo skupni interesi. Za nas je pri tem jasno, da pomeni vsako nadaljnje obotavljanje pri ujedinjenju samo škodo za one organizacije, ki se obotavljajo, ker vaša in naša buržoazija je združena.
Začenši, mogoče brez Vas, to skupno veliko delo ujedinjenja jugoslovanskega sindikalnega proletarljata, Vas bratsko pozivamo, da ne pozabite svoje in naše skupne najvažnejše interese, da ne pozabite tisto veliko resnico, da je delavska osvoboditev delo delavcev samih.
Živelo ujedinjenje sindikatov!
Za plenum Centralnega Delavskega Strokovnega Svčta:
Predsednik:	Tajnik:
S. Kaurlč.	P. Pavlovič.
Člani: Glavač, B. Kreklč, Večkovec, F. Rau-ger, I. Jakšič, D. Pešič, M. Belič, Barojevič, Dojanič, Lastrlč, Lugarič, Stefanovič, D. Marjanovič, Čolovič,* Krstič, S. Markovič.
blatenje komunistov in srbskega proletarijata, kateremu prepozna kulturo pušk in granat. Iz njegovih izvajanj je bilo konštatirati, kakor da bi že vladali danes v Jugoslaviji komunisti, ker je zvračal vso krivdo te anarhije, katero imamo danes, na komuniste. Toda odgovora na njegova izvajanja, na katera mu je odgovarjal sodr. Košir, ni maral slišati ter jo je pobral pri vratih ven, čeravno ga je isti poživljal, naj počaka, da bo lahko še odgovarjal. — Gospodje socijalpatrijotje, dvakrat ste že doživeli blamažo na Jesenicah, v tretje upamo, da vas ne bo več k nam, ker se vam lahko pripeti še kaj druzega. Vam ostalim kovinarjem pa kličemo: Poženite pijavke, katere hočejo zopet preprečiti ujedinjenje! Naj živi Zveza ujedinjenih kovinarskih delavcev Jugoslavije! Ujedinjenje kovinarjev je življensko vprašanje za kovinarje. Kdor je proti ujedinjenju, je agent buržoazije in največji sovražnik delavstva.	Kovinar.
Razkol v železničarski organizaciji. Gotovi podrepniki socijalizdajalskih velekapitalistov in demagogov se s posebno vnemo trudijo razbiti enotno železničarsko organizacijo in ustanoviti novo, katera naj bi bila seveda povsem politično nevtralna, samo pri predstoječih volitvah naj bi pomagala socijal-demokratičnim bankroterjem. Značilno je, da se je postavil na vrhunec tega gibanja gosp. Andrej Bahun v Mariboru, to je tisti Bahun žalostnega spomina in še bolj žalostnega nastopa, ki je Ljubljančanom in Tržačanom prav dobro znan in o katerega preteklosti se pri teh lahko dobi podrobnejših informacij. Ker nam pa ne gre za osebnosti, torej tudi ne za Bahuna, se z njegovo osebo ne bomo pečali, ker itak vemo, da med železničarji ni kalinov, ki bi se usedli na soc. dem. limanice. Železničarji so se od te stranke, odnosno od njenega vodstva, odlrgali edino le zaradi tega, ker so morali na lastni koži poskusiti vse zle posledice kompromisarske politike, ki jo je ta stranka vsaj v Sloveniji od nekdaj izvajala. Da je temu tako, bodo železničarji gospodom okrog »Napreja« s tem dokazali, da bo njihov jim tam na novo Otvorjeni predal ostal prazen, kajti firma »Bahun in ozadje« je predobro znana. Lepo pa ni, da gospodje tistim, katere snubijo, ne povedo vsega, kar bi radi in po čemur streme. Da to praznoto izpopolnimo, bomo gospodom, ki so se posvetili hvalevrednemu delu, pomagali s tem, da železničarjem razkrijemo zakulisno igro, katera se igra za njih hrbti, toda na njih račun. Kaj bi radi gospodje,
katerim se je prodal mariborski Bahun ? Ustanoviti hočejo novo, politično povsem nevtralno železničarsko organizacijo. V to svrho se je že določil od vodstva soc. dem. stranke — ki seveda ni politična — pripravljalni odbor, kateremu načeluje Bahun, za tajnika se vrše že dalje časa živahna pogajanja, ker ga bo honorirala »Velenakupna družba« ali pa ame-rikanski miljonski fond in za člane se bo sprejelo malkontente iz Z. J. Ž, če bodo na lim sedli. Toliko v pojasnilo tistim, ki se za stvar zanimajo, proponentom pa velik uspeh.
I. P.
Kaj pa to pomeni ? V zadnjem Času so začele vojaške oblasti zaslišavati in kaznovati železničarje in to tudi take, ki nikdar niso bili vojaki. O tem nezakonitem javu se bomo pogovorili na drugem mestu. Danes pa vprašamo: Kako pridejo vojaški sodniki v Zagrebu, Ljubljani itd. do tega, da obsojene pošiljajo za pravno pomoč k ljubljanskemu advokatu dr. M. Korunu? To je vsekakor značilen pojav, tembolj v sedanji volilni perijodi in bo treba, da ga obdržimo v evidenci.
Diktatura nad proletarijatom.
Metode socljalpatrljotov. Odbor osrednjega društva kovinarjev me je izključil iz kovinarske zveze, dasiravno me je še pred kratkem delgiral na kovinarski kongres v Celju. Na ta način hočejo doseči na Celjskem kongresu umetno večino. Boje se, da bi prišel na kongres in razkrinkal- razne špekulacije posameznih nastavljencev. Več prihodnjič.	Viktor	Koleša.
Vsem kovinarskim podružnicam Slovenije. Hlebš je odpovedal brez vednosti celega odbora in zaupnikov kovinarski kongres, za katerega so vse priprave izvršene. Javljamo vsem podružuicam in kovinarjem, da se bo kongres navzlic sabotaži održal v Celju, kakor je bilo določeno, ker so delegati iz cele Jugoslavije že izbrani. Agenti provokatorji delajo z vsemi sredstvi proti ujedinjenju proletarijata,
Za rudarje. Vse podružnice »Zveze rudarskih delavcev v Jugoslaviji« naj pošljejo poročila o svojem delovanju in razvoju v dveh eksemplarih tajništvu Z. R. D. 1. v Trbovlje I. pri Božiču.
Osrednje društvo stavblnskih delavcev podružnica Ljubljana sklicuje za nedeljo dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma dtuštveni shod. Ker je shod važen, vabi se vse stavbinsko delavstvo. Odbor.
Strokovni pregled.
Ujedinjenje kovinarjev v Jugoslaviji.
Jesenice. Predlog, ki ga je stavila jeseniška podružnica sporazumno s podružnicami Javornik, Dobrava in Žirovnica za kongres kovinarjev v Celju, ne da spati našim soci-jalpatrijotom. Tako sta se odločila kar dva tovariša, po imenu Tokan in novi tajnik kovinarjev Svetek (ki ga je po stari navadi namestilo socijalpatrijotično omizje v Unijonu in ki je lansko leto govoril samo o bombah in bil največji pučist), da prideta na Jesenice ter oblatita srbski proletarijat z raznimi lažmi in s tem preprečita ujedinjenje kovinarjev. Toda na Jesenicah ni več mesta za agente proti ujedinjenja, V petek dne 17. t. m. se je vršil sestanek zaupnikov in odbornikov po-
družnic: Jesenice, Javornik, Dobrava in Žirovnice, na katerega sta prišla tudi gori navedena tovariša. Razpravljati bi se imelo ponovno glede ujedinjenja, ali ker so gori navedene podružnice že stavile svoj predlog, bi bilo to razpravljanje popolnoma odveč. Pač pa smo kovinarji na Jesenicah tako dostojni, da pustimo včasih govoriti tudi o stvareh, katere so brez pomena. Prvi je dobil besedo tovariš Svetek, kateri se najprej predstavi kot novi tajnik kovinarjev, na njegova izvajanja pa je žel burne ugovore in medklice. Na to mu odgovarja sodr. Košir, kateri razkrinka slepomišenje gospodov socijalpatrijo tov, kateri so napravili najprej razkol v stranki in sedaj pa hočejo napraviti razkol tudi v strokovnih organizacijah, kar pa se jim ne bo posrečilo. Tovariš Tokan nadaljuje
Dopisi.
Agenti kapitalistov — socijalpatrijotje
— na delu. Ptuj na Štajerskem. Mariborska soc. dem. organizacija je enkrat menda sklenila, da ne bo nikjer napadala komunistov ali se borila proti njim. Govorilo se je
— ramo ob rami! V nedeljo 12. septembra pa je poslala mariborska organizacija na strokovni shod g. Rožč-ta, ki je govoril o volitvah in o vsem R?vija| svojo lastno teorijo socijalizma, ter kot tipični agent kapitalizma pridno udrihal po komunistih, a na medklice se je izvijal čisto otročje in naivno! Njegova teorija o socijalizmu je ta, da mora proletarijat na nek način dobiti ves kapital v svoje roke in potem bo on gospod, bo on zatiral druge. (Pač Pa na n°kcn n0č'n potom revolucije.) Po shodu v razgovoru se je izvijal na vprašanje, »kako to, da je ves mariborski proletarijat za lil. Internacionalo in np gamo 1000 kričačev«, češ, da je to le par železničarjev, da so jjili zaupniki iz posameznih vasi in na konec se je zmagovito odrezal: In kaj če so komunisti, volilne pravice itak nimajo. Sokratov odgovor ali Salomonovi Zato ste mu torej dobri dovolj, proletarci, da oddaste glasovnice po njegovi volji' Če pa nimate volilne pravice, pa je vse eno, kje ste. Trdil je, da še komunisti niso nikjer ničesar dosegli. Na ugovor: Kaj pa Rusija? se je odrezal še bolj modro in tekel: »Ah, kaj nam Rusija! Rusija je itak vsakih 14 dni tepena I« Glej delavstvo, tvoj voditelj, tvoj učitelj, tvoj prvoborec! Zastopnik soc. dem. stranke! Danes, ko trepeta ves kapitalistični svet pred mogočno kmetsko in in delavsko*Sovjetsko republiko v Rusiji, ko sg pbračajo pogledi verižnikov in oderuhov, miljarderjcv in drugih pijavk s strahom, s poslednjo nado na poljsko bojišče, danes, ko zre delavstvo in kmetje vsega sveta z oboževanjem na republiko sovjetov, ko pričakuje ves proletariat s svetim strahom v srcu tiste ure vstajenja, ko bo tudi njemu zasvetila zarja svobode, danes šc si upa po treh letih borbe ruskega proletarijata s celim kapitalističnim svetom za svojo in za našo
svobodo eden izmed voditeljev soc. demokr. stranke smešiti naš ideal, smešiti in zanikati to, za čemer vsak izmed nas stremi in hrepeni! Mi hočemo iste svobode, kakor ruski proletarijat in če je potrebno, znamo iti tudi preko naših voditeljev za ciljem, ki nam blišči tako jasno nasproti. Proletarijat, ti pa ob^nj ljudem, ki so še pred par mesg<;i obljubljali priključitev K. S. J. (komunistom) in imajo danes za tiste čase, ko so bili res tvoji pred-§t^itelji, samo še pomilovalen posmeh, tem ljudem obrni hrbet, kajti danes ti ne morejo in ti nočejo nuditi ničesar več. Danes je edino resna delavska stranka, pred katero trepečejo tirani, komunistična! Soc. dem. stranka pa pokaže na vseh shodih le svoje siromaštvo in beraštvo, ki ga nudi delavstvu mesto polne mize. Komunistična nudi vse, kar donese človeštvu socijalizem v dogledni dobi, a soc. demokratična? Volitev ni težka, samo volite, izberite!	Ptujan,
Trbovlje. Delavec, ki pošteno opravlja svoje delo, nikqii ne izostane od dela, če je le zdrav. Celo v slučaju kake telesne bolečine »e delavec trudi za svoj vsakdanji kruh. Mi pa imamo tu nekega paznika g. Facijoza, ki je čuden prijatelj delavstva. Če kak delavec za kakšen dan ni v stanu opravljati najtežjih del in *prosi za lažje delo, ga ta paznik enostavno požene domov, namesto da mu odkaže primerno delo. Opozarjamo gosp. paznika, naj se take surovosti v bodoȧ več ne dogajajo, drugače dobi primeren pouk, kako y takem slučaju drugi pošteni ljudje postopajo z delavstvom. Rudar-komunlst.
Žensko gibanje.
Jesenice. V nedeljo dne 12. t. m. se je vršil pri g. Werglesu javni ženski shod z dnevnim redom: Današnji položaj in žen-stvo. Za predsednico shoda je bila izvoljena sodružica Bertoiiceljnova; poročal je pa sodr. Lemež iz Ljubljane, ki je posegel v minule Čase ter pokazal, kako je bila žena skozi n skozi nositeljica najtežjih biemen v ka-pitallstični družbi. Francoska revolucija je pokazala, da je Žena lahko važen faktor v političnem življenju. Govornik nas je prepri-
čal, da mora žena skupaj z moškim prole* tarijatom v boj za svoje osvobojenje proti današnjemu kapitalističnemu razredu. Razrešil je tudi vprašanje, zakaj se je klerikalizem vendar-le spoprijaznil z žensko volilno pravico, ker je namreč uvidel, da to vprašanje nel preide več iz dnevnega reda. Nadeja se, dal bode vplival na ženstvo in njeno rahločutnost potom prižnic in spovednic. Toda svetovna vojna je tudi ženstvu odprla oči, da ne gojil več želje služiti današnjemu kapitalističnemu družabnemu redu, ki jo je do današnjega dne izrabljal ter zavajal v brezupno prostitucijo. Govorili so še sodružica Bertonceljnova, ss. Weiss in Smolej, povdarjajoč nujnost skup-| nega nastopa ženstva s svetovnim proletarijatom, ob enem pa tudi s skupnim nastopom | pri bodočih volitvah sploh.
S komunističnim pozdravom
žena komunistinja.
Poslednje vesti.
Pot od socijalizma h kapitalizmu. Mil* lerand — predsednik Francije. Versailles, 23. septembra. (Izvirno poročilo.) Na današnjih volitvah, ki so se vršile ob 2. uri popoldan, je bil od senatorjev in poslancev izvoljen za predsednika francoske republike Millerand. Zanj je bilo oddanih 695 glasov od 892. »Petit Parisien« poroča, da bo Millerand nastopil predsedniško mesto takoj in ne kot je bilo v Franciji dosedaj običajno šele en mesec po izvolitvi. Novi predsednik Francije, Aleksander Millerand, je bil rojen 10. februarja 1859. I. v Parizu. Po 1. 1880. je začel svoje politično življenje s tem, da je stopil v uredništvo Clemenceaujevega lista »La Justice«. 1884. I. je bil izvoljen v pariški mestni svet, leta 1885. pa v poslansko zbornico. Pripadal je socijalistični stranki, katere zaupanje si je pridobil z nebrojnimi interpelacijami, v katerih se je zavzemat za izboljšanje delavskega položaja. Polagoma pa je preko socijalpatrijo-tizma prijadral v reakcionarno-buržoaski tabor. L. 1889. je ustanovil lastno glasilo »La Voix«. Millerand je po številu enajsti predsednik francoske republike.
Monopol na sladkor. Beograd 23. sept. (Izvirno poročilo.) Urejen je zakon glede monopola na sladkor. Država bo vse pokrajine preskrbljala s sladkorjem po enotni ceni. Tako bo državi novi monopol nesel 160 mi-Ijonov dinara na leto, ki jih bo plačalo delavno ljudstvo.
Iz sovjetske Rusije.
Poljski ujetniki za Rusijo. (Moskva 19. Okoli 1600 poljskih vojnih ujetnikov je ob držalo zborovanje, na kaierem je reke! edei izmed govornikov) »Sedaj razumemo vs nesramnosti poljskega imperijaiizma.« Ujetnik SO. obljubili, da se bodo borili ob boku ruskil bratov, dokler ne bo revolucija triumfira! tudi na Poljskom.
Pred rešitvijo prevoznega vprašanj: v Rusiji. (Kopenhagen, 9. izvirno.J Sovjetsk komisar Lomonoson, vrnivši se iz Rusije, j bil interpeliran od nekega urednika fs’a »Po'i tiken«. Lomonosov je izjavil, da je pri neker nemškem industrijskem konzorciju kup 2000 lokomotiv; konzorcij se je obvezal, d jih bo izročil v teku 11 mesecev. 1000 loko motiv se gradi v Štockholnu in 2000 j naročenih v Ameriki,
Iz sovjetske Rusije. (Moskva 13. IX Ns kongresu orijentalsk;h narodov v Baki poročajo zastopniki Turkestanskih ktajce da kitajsko prebivalstvo Turkestana, ki j revolucionarno organizirano, vzdržuje zvez z severno Kitajsko in z vso vnemo podptr revolucionarno gibanje vojaštva v speven Kitajski.
Zahvala.
Vsem sodrugom, ki so me med časom mc jega preganjanja gmotno podpirali se najprišrčnejt zahvaljujem.
Na diskuziji 18. septembra nabrano svoto 588 K sem s hvaležnostjo sprejel. Sodrugi lepa hvala.
 	Ivan	Nemec,	kovač	v Trbovlju.
Za tiskovni sklad so darovali •
Linke Viljem 20 K, Jeraša J. 10 K, Kužar Jožef 6 K, Sojer Franc 5 K, Čebin Matevž 5 K, Vidic Ivan 7 K, Bertoncelj Ivana 6 K, Čretnik Fr. 4 K, Demšar Magdin 2 K, Neimenovan 8 K, Možina Nace 5 K, Černač Alojz 6 K,* Schmalz Ouido, Jančigaj Josip, Vidic Ernest, Zitterschlager Rado, Ambrožič Josip, Larič Matija po 10 K, Hameršek 8 K. Skupaj 154 K.
Za tiskovni sklad smo prejeli od sodruga Baznika 93 K in sicer so darovali sledeči sodrugi: Schmalz Gvido, Schmalz Ivan po 20 K, Osterc R» Perdan Franc, Habicht Franc, Oblak Tomaž, Baznik Ivan po 10 K, Širok Štefan 3 K. Sodrugi posnemajte !
Izdajatelj:
Konzorcij »Rdečega Prapora, v Ljubljani. - Lastnik: Komunistična Stranka Jugoslavije. - Odgovorni urednik Rajko Osterc. - Tisk tiskarne Makso Hrovatinv Ljubljani,