V Ljubljani, dne 18. maja 1929.
Posamezna številka 1 Din
Leto II.
Izhaja vsako drugo soboto. Naročnina: 5 Din četrtletno, 10 Din polletno.
DELO
Uredništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. — Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Ljubljana, 17. maja 1929.
Mi ne stojimo na stališču razredne* ga boja. Vsak boj mora imeti za po* sledico nadvlado močnejšega nad sla* bejšim; vsak boj predpostavlja naši* lje, uničuje etično in moralno načelo ter dopušča ta sredstva, ki se smatra* jo za dosego cilja primerna. Boj v sredstvih ni izbirčen. Pa končno bi bil razredni boj še nekam razumljiv, ako bi v sebi skrival izgled, da bo po kon* Čni zmagi mir, da nastopi brezrazred* na družba enakih. Tega izgleda pa ni. Živo to vidimo v Rusiji, kjer boljše* vizem razredov ni odpravil, tudi ni omilil nasprotstva med posameznimi razredi, odnosno boljše rečeno med1 posameznimi interesi. Vidimo nezado* voljnost delavstva, samo, da ta neza* dovoljnost ne sme dobiti vidnih izra* zov: prepovedana je vsaka borba de* lavstva. Med njim divja brezposelnost, slabe plače, dolgo delo, vojaška disci* plina, najrazličnejše bolezni. Delav* stvo je s stanjem nezadovoljno, toda povedati tega ne sme. Vlado v Rusiji ima v rokah en razred. In vendar vidi* mo, da je v notranjosti tega razreda vse polno borb. Pojavljajo se več ali manj močne opozicije. Večina te opo* zicije z najnasilnejšimi sredstvi žadu* šuje in voditelje izganja ali pahne v ječe. To kljub temu, da so vse opozi* cije delavsko*razrednega značaja. Ko* munisti in internacijonalne socialde* mokratske stranke se med sabo na ži* ve in mrtve koljejo. Vsi pa stoje na programu Karla Marxa in vsi so za* stopnki enega samega razreda, delav* skega. Kakšno notranjo etično moč pa ima tak razredni boj, ko si je razred sam s seboj v laseh?
Razredna borba je bila utemeljena za časa Marksa, za časa divjanja go* spodarskega liberalizma in brezmejne* ga izkoriščanja delavstva. Ako se je delavstvo količkaj hotelo dvigniti iz svojega obupnega položaja, je moralo seči po brezobzirni borbi ter se posta* viti izključno na stališče svojih eks* kluzivnih razrednih interesov, brez ozi* ra na levo ali desno. Vsaka mlačnost ali obzirnost v borbi bi bila na na* sprotni strani smatrana kot slabost in pritisk ne bi popustil. Razredna borba je bila toliko časa utemeljena, dokler delavec ni dobil političnih pravic, vpli* va na zakonodajo in upravo, organiza* cijskih svobod; z eno besedo: razred* na borba je bila toliko časa utemelje* na, dokler delavec ni dobil v roke vseh sredstev, ki so po človeški pameti spo* sobna, da mu postopnim, evolucijskim potom zboljšajo položaj. Razmere so danes bistveno drugačne, kakor so bile za časa Marksa. Zato se mora danes delavstvo v borbi za svoje pravice in za svojo enakopravnost posluževati tudi drugačnih sredstev. Posebno pa to velja za našo državo. Tu tvori de* lavstvo veliko manjšino. Dvomimo, ako bi ta manjšina dobro delala, ako bi se spustila v brezobziren razredni boj in v tej borbi potlačila vsako raz* umevanje ostalih razredov za njene potrebe. Borba predpostavlja, da so tudi drugi samo borbeni, in da ne vpo* števajo prav nobenih etičnih! ali so* cialnih ozirov do drugih. Pri nas bi skrita tendenca razredne borbe mora* la sloneti na špekulaciji nepričakova* nega, priložnostnega in nasilnega pre* obrata, na nekem hitrem presenečenju ostalih razredov — ako bi hotela raču* nati na uspeh. Zato razredna borba ne more računati na uspeh.
Rekli smo, da mi ne stojimo na sta* ' lišču razredne borbe. To stališče za* vzemamo ne iz kakih oportunističnih razlogov, pač pa iz globoke notranje prepričanosti. Mi priznavamo načelo solidarnosti, medsebojne vzajemnosti in pomoči vseh za vse. Mi zahtevamo izravnanje pravic in dolžnosti, hoče* nio enake življenjske pogoje za vse. Naš narodni program nam veleva, da
Gospodarstvo
Nasprotstvo gospodarskih ali prav za prav kapitalističnih krogov v naši dtižavi napnalmi zaščitni zakonodaji obstoji tudi radi tako zvanoga delovnega časa. Zakon o zaščiti delavcev predpisuje 8- do 10-urni delovni čas. Kakor vse važne določbe tega zakona, tako je tudi delovni čas le ibofj na papirju.
Statistika delovnega čalsa — i,n ta pove najbolj po pravici — potrjuje našo trditev.
Po podatkih Delavske zbornice v
Novem Sadu velja v povprečni delovni čas	Vojvodini v urah: 1924	ta-le 1927
Kovači			11
Kolarji			H 72
Kleparji			10
Ključavničarji, mehaniki	.	.	.	107j	10
		974
Krojači			10
Tiskarji			87«
Brivci			117«
Strojar ji		... 12	127a
Stavbinski delavci . . .	. . . 1074	1074
Delavci in nameščenci v trgovinah KP/a		11
„	„	,	mlinih .	1074		1074
„	„	, tovarnah 10V2	9”/«
Srbija nam nudi sledečo sliko:
Stroka:	Povprečni delovni čas leta
1914	1925	1926	1927	1928
metalska .... ll'/ž	11	IOV2	10
lesna............11	9'h 9'/^ 9	9
usnjarska .... IIV2	10V4	10	10	10
oblačilna .... 11	10	10	10	101/,
stavbinska ... 13	11'h	1172	IP/t	H8/*
trgovinska ... 13	IS'h	12	1272	IP/i
tiskarska ....	9'l2 9% 10	8'/a 8'/2
hotelski sluge . . 14	14'/2 14!/4 14‘/4 1372
živilska.........14 127, 12 13 13
Pa bo kdo trdil, da je v Sloveniji bolje. Ne trdimo, da ni, vsaj deloma. V splošnem je pa zlasti v obrti in manjši industriji isti delovni čas, kakor po ostalih delih države.
Navedena statistika je poučna zlasti v enem oziru: Delovni čas v obrti in industriji ni rezultat socialne zaščit" ne zakonodaje, ampak rezultat borbe med delodajalci in delojemalci. Radi tega je bil krajši delovni čas že pred sankcijo zakona o zaščiti delavcev, v onih strokah, v katerih je bilo delavstvo organizirano. Ko je stopil v veljavo citirani zakon, se je mogel uveljaviti z ozirom na delovni čas zopet ie v tistih podjetjih, v katerih; je bilo delavstvo organizirano.
To dejstvo naj bi, služilo delavstvu kot kompas in mu odprlo oči. Boljša in lepša bodočnost za delavstvo gre edino preko strokovnih organizacij.
Dobro je, da spregovorimo besedo tudi o neumestni, pa stalni, zahtevi naših gospoidarskih krogov po daljšem delovnem času. Njihovo gesto je, »čim daljši delovni, čas, tem višja produkcija«.
Kaj pravijo k temu strokovne ugotovitve. Higijenski mluizej v Draždanih
branimo vsenarodne koristi in da ho* čemo materijelno in kulturno blago* stanje vseh slojev, ali ako hočete, vseh razredov naroda. Zato imamo svoj in* teres na povzdigi gospodarstva vseh panog, z interesi gospodarstva so tes* no zvezani naši interesi. Hočemo biti samo konstruktiven element, sodelujoč na pozitivnem državnem življenju in aktivno posegajoč v vsa ona stremlje* nja, ki naj dvigajo blagoslanje gospo* darstva.
Toda pri tem našem načelnem pro* gramu pa mora ostati z vso resnostjo podčrtano eno: nihče ne sme naših in* teresov omalovaževati, ne smemo biti potiskani v stran in naše socialno=go* spodarske in pravne zahteve ne smejo biti smatrane kot zahteve nižje vrste. Le pod temi pogoji je evolucijski pro*
in delovni čas
je preiskoval efekt enega delovnega dneval. Pričetek dela ob 7. zjutraj, konec s polurnim! opoldanskim odmorom ob pol 6. popoldne. Delovno sposobnost delavčevo zjutraj ob 7. uri, to je ob nastopu dela, je označil z 90. Akcijska sila se je stopnjevala do 8. ure zjutraj na 100. Na tej višini je ostala še do 9. ure. Ob 10. uri je že padla na sposobnost o?o nastopu v delo, to, je na 90. Ob 11. uri je znašala že 85, ob 12. uri 80..
Ob pol 1. uri, to je po polurnem počitku, je delovna sposobnost zopet 90. Ob 1. uri 95, olh 2. uri istotako 95. Potem pa prične rapidno padati. Ob 3. uri znaša le še 80, ob pol 4. uri 75, ob 4. uri 72, ob 5. uri 68, ofo pol 6. uri 65.
Ako' vzamemo za normalni, delovni čas osemurnik, v našemi slučaju od 7. do pol 4. ure popoldne, vidimo, da je storitev zelo odvisna od svežosti telesa. Že pri normalnem delovnem času pade ma koncu dela storitvena aktivnost. Naravnost katastrofalen je pa padec pri nadurnem delu.
In to je umljivo. Delavec ni namreč stroj, ki bi mogel producirati vedno
večjo količino. Nasprotno vpliva na produkcijo zelo fizično in dulševno stanje. Memimo, da pa ni potrebno še posebej dokazovati, da vplivajo pretirani napori na delavca v obeh ozirih kvarno. Če je preobremenitev trajna, potem ne bo produciral delavec kljub dolgotrajnejšemu delovnemu času niti, toliko, kolikor bi sicer pri normalni obremenitvi.
To velja zlasti za obrate, kjer je v pretežni večini ročno delo. Pri strojnem obratovanju odločuje namreč pri produkciji, tudi tempo stroja, pri ročnem, delu pa zavisi intenzivnost in hitrost dela izključno od delavčeve svežosti. To pa ubija prekomerni delovni čas. Radi tega je silno pogrešno zlasti za male obrtnike, pa tudi, za vso industrijo, ako žele zboljšati svoj položaj s podaljšanjem delovnega časa,. Taka metoda pomeni prej katastrofo, kakor pa dvig gospodarstva.
Že to dejstvo dokazuje, da je delavska zaščita nujno potrebna. Dolžnost države pa je, da je ne ohrani le v sedanjem obsegu, ampak, da jo zgradi do najlepše potankosti.
DeSavsko pravo
© pravicah obolelega delavca
To vprašanje urejuje le obč. drž. za* kon. Obrtni red nima tozadevnih pred* pisov. Zato predpisi obč. drž. zakona subsidiarno veljajo za vrste delavstva, torej tudi za ono, ki drugače spada pod predpise obrtnega reda. Temu vprašanju posvečajo pozornost §§ 1154 in 1156 obč. drž. zakona, in sicer velja § 1154 za obrtno tovarniško delavstvo, za delavstvo v trgovini, v poljedelstvu itd., dočim § 1156 velja za osebe, ki so zaposlene v domačem gospodinjstvu in tudi s poslodavcem žive v skupnem gospodinjstvu. Finančni zakon 1. 1922 je § 1154 noveliziral v tem smislu, da oboleli delavec skupno s podporo iz naslova zavarovanja in plačo ne sme dobiti več, kakor normalno plačo. De* lodajalec je dolžan plačati samo raz* hko med podporo in mezdo.
Dočim smo pravico delavca do pla* če za čas bolezni že v enem prejšnjih člankov obrazložili, je treba danes predvsem govoriti še o pravicah no* sečih delavk za čas nosečnosti in po* roda ter o pravicah po § 1156. Pred* vsem je treba povdariti, da nosečnosti v smislu zakona in v smislu judikature ni smatrati za bolezen; radi tega ni mogoče vporabljati onih zakonitih predpisov, ki govore o pravicah za čas bolezni tudi pri nosečnosti. Nosečnost sama na sebi še ne onemogoča dela, vsaj ne splošno. Najvišje upravno so* dišče na Dunaju je svoječasno rešilo: Nosečnost sama na sebi ni bolezen, j Nosečnost je v smislu zakona o bolni* ■ škem zavarovanju šele takrat smatrati
ces mogoč. Treba je, da faktorji na* rodnega gospodarstva v svoj program kot njega sestavni del sprejmejo naše utemeljene programatične točke. Na* pačno je, ako bodo socialne zahteve vedno le osovraženo »breme«. Zato znaten del odgovornosti za naše aktiv* no in konstruktivno delo nosijo tudi drugi. Specijelno pa je treba, da držav* na zakonodaja z vsemi sredstvi tudi naše nemirne duše pomiri in jih pri* pelje pred oltar zaupanja v državo. Zato je tudi za nas dobra zakonodaja potrebna, ne pa samo za gospodarske kroge. Destruktivno delo je mogoče paralizirati edino le z dobro, pametno in dosledno zakonodajo in državno upravo. Stanovanjski zakon pa nas vprav ni mogel prepričati, da smo mi vsaj toliko vredni, kakor hišni lastniki.
za bolezen, ko vsled fizioloških spre* memb organizma nastane potreba po zdravniški ali babiški pomoči. Torej noseča ženska more pravico do mezde uveljaviti šele takrat, ko nastopi po* rod, bodisi, da je porod smatrati kot važno, delavke se tičočo okolščino, ki jo po § 1154 b) upravičuje do plače vsled prekinitve dela, bodisi, da je po* rod smatrati kot bolezen v smislu gor* nje interpretacije upravnega sodišča. S tem pa ostanejo porodnici nedotaknje* ne pravice iz naslova bolniškega zava* rovanja, po katerem ima porodnica pravico do zdravniške pomoči in do denarnih podpor. Seveda je delodaja* lec tudi v tem slučaju dolžan plačati le razliko podpore iz naslova zavaro* vanja do plače.
Kakor omenjeno, ima obč. drž. za* kon posebne predpise o pravicah oseb, ki žive z delodajalcem v skupnem go* spodinjstvu. Ako taka oseba zboli, ima napram delodajalcu pravico do plače in pa tudi do zdravniške oskrbe, in si* cer za dobo 14 dni, ako je zaposlitev trajala le 14 dni, za dobo 4 tednov, ako je zaposlitev trajala najmanj pol leta. Ta zakoniti predpis je seveda modificiran po zakonu o zavarovanju delavcev. Ako je taka oseba podvrže* na obveznemu zavarovanju, mora svo* je pravice predvsem uveljavljati na* pram zavarovanju, zlasti se to tiče zdravniške pomoči. Kar se tiče plače, more taka oseba uveljaviti napram de* lodajalcu tudi le razliko med podporo po zavarovanju in zakonito ji pripa* dajočo mezdo. Zakon o zavarovanju delavcev osebam, ki za čas bolezni ostanejo pri gospodarju in pri njem dobivajo celotno oskrbo, omogoča, da z njih pristankom zavarovalne pod* pore dobiva gospodar. To je dostikrat za obolelega nameščenca zelo važno, ker je mnogo takih, ki nimajo nikamor iti in jim pride prav, ako jih gospodar tudi ob bolezni pridrži pri sebi in jim nudi polno oskrbo. Gospodar bo to še raje storil, ako za to dobi kako od* škodnino.
Osebe, ki niso podvržene zavarova* nju, morejo torej od delodajalca, s katerim žive v skupnem gospodinjstvu, zahtevati zdravniško pomoč in potrebno oskrbo, seveda v tem slučaju delavec nima pravice do plače. Isto si more delodajalec na račun oskrbe in zdrav* niške pomoči zadržati. Nameščenec
more seveda zahtevati tudi oddajo v bolnico. Delodajalec more oskrbo mn diti tudi preko kake tretje osebe. Tudi proti volji nameščenca ga more oddati v bolnico, ako značaj bolezni to zahte* va.
Pripomniti je treba, da ima deloda* jalec v teh primerih od podpore iz na« slova zavarovanja pravico odtegniti le oni del, ki odgovarja sorazmernemu delu prispevka, ki ga je za zavarovan nje plačati. Ako delodajalec plačuje celotni prispevek sam iz svojega, mo* re odtegniti na račun gornjih dajatev celotno podporo, drugače le sorazmer* ni del. Tako po predpisih obč. drž. za* kona. Zakon o zavarovanju delavcev.
Delavsko zavarovanje je element no* j tranje=socialnega in meddržavnega mi* i ru. S tem je pa obenem element gospo* darskega napredka. Start gospodarske« ga napredka Nemčije in njene politične moči leži v veliki socialno*politični za* konodaji pod Bismarkom. Zjedinjena Nemčija je izmed prvih večjih zako* nov ustvarila zakone o vsesplošnem de* lavskem zavarovanju. Gotovo je, da za tako veliko zakonodajno delo niso bili merodajni morda sentimentalni mo* menti zmage pijane Nemčije v vojni 1870/71, pač pa globoko premišljeni go* spodarski in državno*politični motivi. Blagoslov te zakonodaje se je kmalu pokazal: Nemčija je pričela gospodar* sko zavojevati svet. Ko je pozneje le* ta 1911 tudi Anglija razpravljala o so* cijalnih zavarovalnih zakonih, je Lloyd George pri utemeljevanju svojih za* konskih predlogov kazal na blagodejni narodno*gospodarski vpliv socialno*za* varovalne zakonodaje v Nemčiji.
Eno je gotovo: moderna kultura in nova gledanja na narodno*gospodarske probleme in na splošen napredek na* roda in države zahtevajo, da vprašanja delavskega zavarovanja postanejo splo* šen državni problem in nepogrešljiv in* strument v narodnem gospodarstvu. Zato na zavarovanje ni gledati samo iz vidika načela do ut des, ampak kot na sredstvo, katero v svojih učinkovitih posledicah blagodejno žene celotno go* spodarstvo k napredku. Naziv »social« no« zavarovanje kaj rad zapelje k na* pačnemu pojmovanju stvari same: pre* rado se pod to ustanovo vidi nekaj, kar napredek ovira ali kar ni neobhodnoi potrebno ali kar je bolj stvar srca in ne stvar gospodarske potrebe. Od tod se more razlagati še vedno precej raz* širjeno splošna ali pa vsaj delno ne* razpoloženje napram zavarovanju.
Slovenija je po svoji socialni struk* turi, po svojih prirodnih silah in boga* stvu kat’ eksohen poklicana, da se v njej razvije industrija in druge panoge narodnega gospodarstva. Zato je usoda delavskega zavarovanja zlasti za Slove* nijo zelo važna.
Predvsem je Slovenija poklicana, da zavarovanje do vseh popolnosti izpopolni
in da da zavarovanju ono vsebino in pomen, ki zavarovanju iz stališča na* rodno*gospodarskega napredka pripa* da. Treba je ustvariti novo teorijo o narodnem gospodarstvu: da bogastvo ni zato, da so drugi revni, treba pa je ustvariti tudi novo teorijo o socialni politiki: da ista ni zato, da postanejo drugi revni.
Toliko je bilo morebiti potrebno v splošnem reči. V podrobnostih bi bilo omeniti najvažnejše in naj zanimivejše. Povdariti moramo, da ravno zavarova* nje Slovenije nudi priliko in možnost za socialne in narodno*gospodarske za* ključke; kajti tu je zavarovanje najsta* rejše in do podrobnosti izvedeno, se* veda samo v pogledu bolniškega in ne* zgodnega zavarovanja. Fluktuiranje go* spodarske konjunkture se v sloven* skem zavarovanju zanesljivo zrcali. Procent neprijavljenih, po zakonu za* varovanju podvrženih oseb je malen* kosten, odjave se v celoti vrše redno, tudi prijavljena mezda zelo odgovarja dejanskim mezdam. Zato se pojavi v našem zavarovaju lep gospodarski ba*
ki ima prvenstveno moč, pa zahteva pristanek zavarovanega člana.
Važno je vprašanje, kako je urejen odpust ali odpoved obolelega delavca. Niti obč. drž. zakon, niti obrtni red delodajalcu ne zabranjujeta, da ne bi obolelemu delavcu redno odpovedal. Samo po obrtnem redu znaša karenca 4 tedne, v katerih gospodar obolelega delavca ne sme trenutno brez odpove* di odpustiti, tudi, ako odpovedni rok ni bil pogojen. Redna odpoved pa je tudi za čas bolezni vsakokrat dopustna.
V takih slučajih priskoči na pomoč delavsko zavarovanje in podpore iz tega naslova nadomeščajo vsled bolez* ni izpadlo plačo.
rometer, ki kaže na marsikatere pouč* ne zanimivosti v gospodarskem življe* nju.
Bolniško in nezgodno zavarovanje delavcev ima
dva karakteristična znaka:
socialen in zdravniško kurativen, dočim preventivna stran stoji danes še v ozadju. Socialna stran v ožjem pomenu besede je v tem, da načelno, dasi ne zadostno, denarne dajatve nadomešča* jo izgubljeno plačo. S tem se konzu* mentska moč okoli 300.000 oseb (z že* lezničarskim in rudarskim zavarova* njem vred, vštevši družinske člane) na* rodnemu gospodarstvu ohranjuje, kar ni malo. Samo pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je skupno števi* lo bolezenskih dni v letu 1926 znašalo 618.963 ((v letu 1923 radi manjšega šte* vila članstva 580.739 dni), za katere dneve je prizadetim zavarovanje nudi* lo obstoj. Vštevši bolezenske dneve pri drugih nosilcih zavarovanja in vštevši bolezenske dneve vsled obratnih ne* zgod bi prišli nad milijon dni v letu. Skrčena in ukinjena konzumentska moč v tako visokem številu dni mora brez dvoma imeti prav občuten vpliv na blagostanje narodnega gospodarstva. Pri tem je bila neomenjena materij el* na eksistenca, katero nudi zavarovanje vdovam in sirotam po žrtvah dela. De* narne podpore zavarovanim članom ne gredo v prihranke ali v neekonomično uporabo, ampak se direktno zlivajo na* zaj v gospodarsko življenje. Izgubi je* no plačo, torej konzumentsko moč, predstavljajo tudi podpore za porod* niče; iz naslova vseh porodniških pod* por, izplačanih direktno zavarovankam ali svojkam zavarovancev, je okrožni urad v Ljubljani v letu 1923 izplačal Din 4,724.332.60 ali ako računamo dnev* ni minimalni eksistenčni minimum di* narjev 24.23 (kar znaša povprečna me* zda moških in žensk), predstavlja ta znesek 196.847 eksistenčnih dni). Po* vprečna zavarovana mezda za leto 1928: moški 26.96, ženske 18.79, moški in ženske 24.23.
Poseben problem v delavskem zava* rovanju tvorijo
Izdatki za zdravila.
Industrija medikamentov, obvezilne* ga materijala, ortopedičnih pripomoč* kov itd. ne živi v sijajnih prilikah. Kon* zum popušča. Naravno zato, ker je da* nes zdravljenje drago. Zavarovanje pa je tej industriji in z njo distribuciji (apotekam, drogerijam; itd.) privedlo nov vir življenja. Kajti znano je, da se v zavarovanju radi raznih psiholo* gičnih vzrokov nesorazmerno veliko trosi na zdravila, več kakor v privat* nem življenju. Slovenija je nudila tej vrsti gospodarskega življenja v 1. 1927 Din 3,604.489.11, v 1. 1928 pa Din 3 mi* lijone 422.697.96 ali na zavarovanega člana in leto Din 43.67 v 1. 1927, Din 38 49 p v 1. 1928, kar pri povprečni prijav* Ijeni letni mezdi od Din 8.600, pomeni za leto 1928 0.45 % letnega konzuma samo za zdravila.
Pri povprečni dnevni prijavljeni me* zdi Din 24.23 za posameznega zavaro* vanca je nemogoče, da bi v letu 1926 od 75.325 prijavljenih oseb zdravniško pomoč brez zavarovanja iskalo 29.750 oseb. Odstotek oseb, podvrženih zava*
rovanju, ki bi brez zavarovanja na lastne stroške iskal zdravniško pomoč, bi bil malenkosten. S tem hočem reči, da zavarovanje tudi v tem oziru pod* pira zdravstveno kulturo, ker nudi v današnjih težkih prilikah eksistenco mnogim zdravnikom in s tem zdravni* ka mnogim krajem. Zavarovanje Slo* venije je na zdravniških honorarjih iz* plačalo v 1. 1928 Din 4,087.397.74, kar pri prijavljenih dohodkih člana od Din 8.600 pomeni 0.534 % letnega kon* zuma vsakega posameznega zavarovan* ca (proračuna) samo za zdravnika. Ka* ko bi bilo to brez zavarovanja mogo* če?
Postavka izdatkov za bolnice iti razna zdravilišča
ima tudi svoj poseben narodno*gospo* darski pomen. Kriza bolnic je velika in ne morejo napredovati po modernih zahtevah. Znano mi je, da so bolnice na neizterljivih oskrbovalninah odpisa* le več milijonov dinarjev. Ta nevarnost pri zavarovalnih institucijah ni podana in tako tvori zavarovanje tudi v gospo* darstvu bolnic eno najvažnejših solid* nih postavk. Marsikje je zavarovanje razvoj in obstoj zdravstvene ustanove sploh omogočilo in s tem ohranilo zdravstveni kulturi važno pribežališče. Zavarovano članstvo je šteti med ubožne državljane, ki niso sposobni, da bi iz lastnih sredstev krili oskrbo* valnine bolnic. Zavarovanje jim to omogoča in na ta način prištedi obči* nam in državi visoke milijone. Zavaro* vanje ind.*obrtniškega delavstva Slove* nije je bolnicam v 1. 1927 izplačalo Din 6,138.870, v 1. 1928 pa Din 5,692.191 54 p, zdraviliščem pa v 1. 1928 Din 2 milijona 959.534.66. More se reči, da so s temi zneski razbremenjeni zlasti ob* činski proračuni in s tem javne davšči* ne.
Zavarovanje v 1. 1927 za direktne da* jatve članom porabilo 68.24 % pred* piša (ne vplačil!) ali Din 25,081.453.81 v 1. 1928 pa 70.19 % ali Din 29,131.690 40 p.
Statistični podatki nas prepričajo o
nujnosti gospodarske in socialne solidarnosti posameznih delov Slovenije.
Vidimo namreč, da je povprečna za* varovana mezda v posameznih delih zelo različna. Variira od Din 13.81 do
Din 26.64. Industrijski kraji izkazujejo večjo mezdo kakor obrtniški, dočim bolezenska statistika kaže obratno raz* mer j e. Iz tega sledi, da ima obrtništvo od zavarovanja še prav posebne kori* sti. Veliko vlogo tu igra vajeniški pro* blem. Vajencev izkazuje zavarovanje nad 6000 z malenkostno mezdo, t. j. z malenkostnimi dohodki iz naslova za* varovanja teh oseb. Obolenj pa je med vajencih zelo mnogo. To je medvojni, slabo rejeni rod, inficiran po najrazlič* nejših boleznih. Važen je tudi pojav, da zlasti obrtništvo svojo eksistenco vzdržuje z nesorazmerno visokim šte* vilom vajencev. Starostna skupina 14 do 15 let je v 1. 1927 predstavljala 7.20 odst. celotnega članstva, kar je gotovo nezdrav socialen in narodno*gospodar* ski pojav. V oblačilni industriji ta od* stotek dosega celo 40 odst.
V Sloveniji je po zavarovalnih po* datkih najbolj razvita lesna industrija, ki je v letu 1927 imela 14.56 odst. vsega članstva in 2765 obratov. Pred njo je po številu obratov najmočnejša obla* čilna industrija (3852 obratov). — V mezdnih prilikah izkazuje najugodnej* šo sliko poligrafija (Din 38.64), najne* ugodnejšo pa oblačilna industrija (di* narjev 12.87)!
Slovensko zavarovanje ima posla z okroglo 25.000 obrati, kar znači, da je privredno udejstvovanje zelo razvito in enakomerno porazdeljeno po vsi Slo* veniji. Na posamezen obrat odpade največ povprečno zaposlenih na papir* no industrijo, in sicer je v letu 1927 to število znašalo 48 oseb. Znak, da veli* ke industrije še ni.
Celotno število zavarovanja članstva stalno narašča,
kar znači, da ima narodno gospodar* stvo vedno večjo zaposlitev, in sicer je znašalo povprečno število zavarovan* cev v 1. 1926 75.325, v L 1927 82.545 in v 1. 192?"pa 88.927. Od 1. 1923 do 1928 se je povprečno število zavarovanega članstva dvignilo od 73.899 na 88.927, torej za 15.028 članov ali dobro petino članstva (20.34 %).
S stalno naraščajočim članstvom je v ozki zvezi seveda vedno večji pred* pis zavarovalnih prispevkov, ki je od 1. 1922 do 1. 1928 ločeno po bolniški in nezgodni panogi, sledeče naraščal:
Leto
Bolniški predpis Din
Nezgodni predpis Dm
S k u p a j Din
1922
1923
10,267.937	61	4,036.285	31	14,304.222
28,615.393	79	7,987.430	99	36 602.824
29,429.542	59	8,750.303	40	38,179 845
30,322.201	97	7 773.510	'66	38,095.712
32,267 169	57	7,662.855	45	39,930.025
36,271.437	77	8,574.250	88	44,845.688
40,628.326	16	10,227.200	60	50,855.526
4,036.285 7,987.430 8,750.303 7 773.510 7,662.855 8,574.250 10,227.200
31
99
40
'66
45
88
60
14,304.222 36 602.824 38,179 845 38,095.712 39,930.025 44,845.688 50,855.526
92
78
99
63
02
65
76
1922
1923
1924
1925
1926
1927
1928
10,267.937 28,615.393 29,429.542 30,322.201 32,267 169 36,271.437 40,628.326
61
79
59
97
57
77
16
Izdatki pa v posameznih letih kažejo sledečo sliko (tu so razvidni samo iz* datki iz naslova bolniškega zavarova* nja, ker je nezgodno zavarovanje cen* tralizirano pri Osrednjem uradu za za* varovanje delavcev v Zagrebu).
Leto	Skupni izdatki Din		Dobitek - prinankljaj Din	
1922	8,055.610	28	+ 2,314.770	31
1923	23,969.656	22	-f 5 529 041	29
1924	30 275.131	86	—	16.938	49
1925	33,729 326	85	— 2,131.629	76
1926	32 393.290	69	+	833.014	49
1927	£6,105.052	61	+ 654.647	10
1928	41,475.568	11	+	22.790	05
Pri vsaki socialni ustanovi so poseb* no važni
upravni stroški
in sicer po posebnem vidiku važni za zavarovano članstvo, po posebnem pa za narodno gospodarstvo. Prvih interes je, da so skupni upravni stroški — ki imajo neproduktiven značaj1 — mini* malni; drugih interes pa more biti v glavnem v tem, da so upravni stroški
osebnih izdatkov minimalni, kajti jas* no je, da materijelni izdatki zavaroval* nih institucij za posamezne panoge go* spodarstva pomenijo novega konzu* menta.
Upravni stroški kažejo sledečo sliko: Leto 1926 skupni upravni stroški 18.46 odst., od’ tega 14.09 odst. osebnih; le* to 1927, skupni upravni stroški 17.17 %, od tega 13.68 odst. osebnih; leto 1928, skupni upravni stroški 16.10 odst., od tega 12.97 osebnih — znak sigurne kon* solidacije uprave.
Omeniti je treba, da se od predpisa prispevkov na nevplačanih prispevkih med delodajalci nahaja še vedno nad 13 milijonov Din, za kateri znesek je predpis razbremeniti.
Finančna politika zavarovanja
stremi za tem, da razpoložljiva imovi* na ostane narodnemu gospodarstvu ohranjena, s čemur se denarni trg kre* pi. Zavarovanje je od 1. 1922 tudi mno* go investiralo v ambulatorije, zgradbe uradnih poslopij, sanatorijev itd., kar znači produktivno ustvarjanje v jav* nem gospodarskem življenju.
Če po teh vidikih zavarovanje v Slo* veniji analiziramo, ne moremo trditi, da zavarovanje pomeni obremenitev narodnega gospodarstva, nasprotno ono gospodarsko življenje pomlaja: dovaja
Delavsko zavarovanje v Sloveniji, njega gospodarski pomen
mu novih moči, ki bi brez zavarovanja bile popolnoma pasiven element. Na kratko vržena skica o zavarovanju v Sloveniji pa tudi jasno govori o tem, kako korist nudi organizirana in zako* nito do podrobnosti urejena socialna skrb. Vsaka desorganiziranost škoduje. Danes se v Sloveniji iz najrazličnejših virov (občinski, oblastni proračuni, fondi v podjetjih itd.) več izda za sta? rostno in invalidsko preskrbo delavcev, kakor bi se izdalo pri zakonitem zava= rovanju. Poleg tega pa bi zakonito za* varovanje zbiralo kapitalije, ki bi zo* pet mogle biti investirane v narodnem gospodarstvu. Zato sem mišljenja, da bi tudi uvedba starostnega in invalid* nega zavadovanja mogla gospodarstvu le koristiti, v veliko korist pa bi bilo zlasti za notranje*politično konsolidaci* jo države. Bogastvo Amerike je skrito v konsumentski moči prebivalstva. Zavarovanje ni ničesar drugega, kakor zagotovitev konsum©ntske moči širokih vrst.
Treba je samo analizirati postavke izdatkov in le malo se bo našlo takih,
Govoreč o našem delovnem pro- | gramu pravi referent: »Nadalina naša težnja je torej, da pripomoremo Socialni miselnosti dlo veljave v vsem našem gospodarskem ustroju, zavedajoč se pri tem, da je pogoj za zdravi razvoj naroda predvsem zdrava delovna moč. Brez nje je gospodarsko življenje naroda — stavba na trhlih temeljiih. Beraško, nravno in fizično degenieni-rano delavstvo ni sposobno dvigniti razvoja države in s tem blagostanja vseh, ki tvorijo našo ljubljeno državo.
Govoreč o strdkovnilh organizacijah po vda rja, da je Narodno strokovna zveza bojna organizacija, zagovornica, zaščitnica in pobornica delavskih interesov.
Referent je izrekel pripravljenost, sodelovati tudi iz dlnugiimi organizacijami, idejno različnih od 'naše, v vseh vprašanjih, ki lahko ziboljšajo položaj delavstva.
Narodna strokovna zveza je ob svoji ^ustanovitvi dobila v svojem? nazivu nacionalni povdarek. Vsa socialna vprašanja so za nas narodna vprašanja. V nacionalizmu smo naši ogromno' vrelo moralne sile in velikih, kreposti in zato smo in ostanemo nacionalisti — te besede izrečene po Vaclavu Kjlofaču so vnesene v naš program. Naša narodnost je socialna, je etična narodinost, humaniteta, pravičnost, poštenost. Ljubezen do svoje zemlje, jezika in ljudstva je studenec, kjer črpamo moč za izvedbo svojega socialnega programa.
Tov. Tavčar je govoril o izobrazbi delavstva in citira Vaclava Klofača, ki je rekel:	»Večja izobrazba in boljši
človek! Zavedamo s®* da samo moralno močno In visoko kvalificirano delavstvo bo usposobljeno izvesti socializacijo produktivnih sredstev.
Naša strokovna organizacija je izrazita predstavnica delavcev. Poleg skrbi za kulturno in strokovno povzdii-go delavstva vrši naša organizacija najdoslednejši boj za gospodarske in socialne interese delavstva. Vse njeno delo je usmerjeno v to, da dobimo sposobne, zdrave, visoko kvalificirane delavce, istočasno pa, da se položaj delavstva zboljša in ustvari delavcu čim boljše življenje.
NSZ IN PROSVETA.
N1SZ je od vsega svojega početka Posvečala veliko pažnjo izobrazbi delavstva. Saj je to del njenega' programa. Tudi v zadnjem poslovnem tetu je iz vso vnemo delala na kulturno-pro-' svetnem polju. Prirejala je pri vseh svojih podružnicah sfldoptična predavanja, ki so' bila vsa izelo dobro obiskana in je delavstvo pokazalo za Visa predavanja veliko razulmevanje. Pa tudi druga ipredavanija, posebno ona o socialnih vprašanjih, je priredila N/SZ pri podružnicah, NSZ šteje prav lep krog svojih predavateljev. So to
ki ne bi produktivno podpirale gospo* darstva. Niti gospodarskega življenja segajo ena v drugo.
Govori se, da je zavarovanje pre* drago in da ovira gospodarski napre* dek. Predrago pa je le ono, kar ne nu* di enakovrednega protiekvivalenta. Vi* deli smo, dh tak ekvivalent zavarova* nje nudi. Znanstveno*gospodarske ko* misije v državah, kjer zavarovanje z višjimi premijami manj nudi kakor na* še, so po temeljitih študijah prišle do rezultata, da narodno * gospodarski efekt zavarovanja nadkriljuje primerne obremenitve gospodarstva iz naslova zavarovanja.
Bodočnost zavarovanja je odvisna predvsem od bodočnosti gospodarstva. Tendenca statističnih številk pravi, da gre razvoj zaposlenega članstva na* vzgor. V drugi vrsti je razvoj zavaro* vanja odvisen od administrativno*teh* nične izpopolnitve in dograditve zava* rovalnega aparata, ki naj neproduktiv* ne izrastke zavarovanja eleminira in goji produktivne učinke.
Tudi ta tendenca se razvija v dobro.
naši tovariši Rudolf Juvan, dr. Joža Bohinjec, Ivan Tavčar, Franjo Rupnik in Vladimir Kravos. V letošnjem poslovnem letu je bil sporedi »kioptičmih predavanj povečan z nekaterimi novimi predavanji, med katerimi naj omenimo samo nekatera, ki so povsod vzbujala največjo pozornost. Tako je zanimivo predavanje o Jugoslaviji, kjer predavatelj razkaže vso lepoto naše zemlje, dalje je zanimivo predavanje o Japonski, ki nam kaže prelepe cvetne vrtove -zanimive japonske dežele itd. Tudi drugače je NSZ vršila svod kulturni program. Svojim podružnicami je omogočala nabavo tamiburaških inštrumentov. notnega materjala in vsega, kar je za tamburaške zbore potrebno. Pomagala je pri 'ustanovitvah delavskih knjižnic, prirejala strokovne tečaje in Sploh posvečala izobrazbi delavstva kar najveajo pažnjo. Danes imajo svoje knjižnice podružnice v Logatcu, Litiji, Vič, Jesenice, Zagorje itd. Da je lažje izvrševala ta zelo važni del svojega programa, se mora NSZ zahvaliti tudi Delavski zbornici, ki je prispevala v kiuilturao-prosvetne namene in tako omogočila popolno izvedbo programa.
DELEGACIJE NSZ V SOCIALNIH ZAVODIH.
Menda je ni socialne delavske institucije. v kateri ne bi bila NSZ zastopana. Povsod ima svoje najboljše moči, ki se agilno udejstvujejo in ščitijo interese delavstva. Podčrtati je delb-vanje naše delegacije v Delavski zbornici, kjer se prav pridno udejstvuje, pod vodstvom tov. Rudolfa Juvana in dr. Bohinjca. NSZ je skupno z privatnimi .nameščenci ustanovila svoj? Narodni klub Delavske zbornice, v katerem iso naslednji naši tovariši?: Rudolf Juvan, dr. Joža' Bohinjec, Luka Bizjak, Vinko Sedlar, Albin Tomc, Dragotini Kosem, Franjo Derča, Jože Žabkar, Franjo Velčaušek, Dragotin Gilčvert in Ivan Šetinc. V upravnem odboru Delavske zbornice ima Narodni klub dva svoja zastopnika in sicer načelnika kluba tov. dr. Joža Bohinjca in predsednika NSZ tov. Rudolfa Juvana. Poleg tega ima NSZ v Delavski zbornici tudi svojega referenta v oseibi tov. Ivana Tavčailja.
NSZ IN SORODNE ORGANIZACIJE.
Narodno strokovna zveza je: v najožjih stikih s tovariško Zvezo društev privatnih nameščencev, ki šteje danes preko 2000 rednih članov. Obe zvezi imata skupen lokal v novi palači Delavske 'zbornice.
V ZVEZI VČLANJENA DRUŠTVA.
Zveza društev privatnih nameščencev .ima včlanjena naslednja društva:
Društvo rudniških nameščencev, ki ima svoje krajevne skupine v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Krmelju, Me-
žici in Rajheniburgu, Zvejo delovodij in industrijskih uradnikov z krajevnimi društvi v Ljubljani, Kamniku, Vrhniki, Kočevju in Jesenicah. Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru, 'Celju, Ptuju im Murski Soboti. Društvo nameščencev Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Društvo narneščencev Združenih papirnic v Vevčah in Goričanah. Društvo trgovskih in industrijskih nameščencev v Ljubljani. Društvo privatnih name-'ščencev za Savinjsko dolino v Št. Pavlu. Društvo privatnih nameščencev za Mežiško dolino v Guštanj?u, Savez apotekarskih saradnika, sekcija v Ljubljani in organizacija praktičnih elektro, in strojnih tehnikov v Ljubljani.
Da sta obe Zvezi v zelo tesnih od-nošajih in da je to samo v korist tako delavcu kot nameščencu, se samo po sebi razume.
STROKOVNI SVET NARODNIH ORGANIZACIJ.
Sledeč začrtanemu programu je NSZ uspelo ustanoviti Strokovni svet, v katerem so zaenkrat 'zastopane tri marodine strokovne organizacije in sicer Narodna strokovna zveza, Zveza društev, privatnih nameščencev in .'Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev. Strokovni svet je vrhovna inštanca, v kateri se rešujejo vsa strokovna vprašanja. 'Izvoljen je poseben odbor, v ikateram? ima vsaka organizacija po ?dva svoja zastopnika. V Strokovni svet se bodo v naUbližji bodočnosti pritegnile še vse ostale nacionalne strokovne organizacije.
NAŠE ZVEZE IZVEN SLOVENIJE.
N a rodno strokovna zveza ima stike z vsemi pokrajinami države. Tako se pripravlja teren za ustanovitev Narodne strokovne organizacije v Beogradu, Zagrebu, Subotici, Novemlsadui in sploh v vseh večjih mestih Jugoslavije. Prav v zadnjem času smo navezali stike z Radničkim Strukovnim Savezom Jugoslavenskih nacionalista v Splitu, ki je eden najmočnejših Save-zov dalmatinskega narodnega 'delavstva 'in čigar predsednik je znani narodni delavec Anton Kliškiifi, zidarski delavec v Splitu. Vse kaže, da bO' tudi ta Zveza stopila v Strokovni svet in se bo tako naša velika ideja zanesla tudi po Dalmaciji in preko nje v Bosno in Hercegovino. Kar je bilo še do nedavna sen — postaja resnica.
NAŠI STIKI Z INOZEMSTVOM.
Poročilo, ki ga dajemo našemu članstvu ob prehodili v novo poslovno leto, ne bi bilo popolno, če ne bi omenili, da smo v zvezi tudi z inozemstvom. Z bratsko českoslOvensko Oibec Delnic-ko v Pra'gi smo v najtesnejših bratskih stikih. Da bodo naši člani znali ceniti to zvezo, 'zadostuje, če povemo, da šteje ta Zveza preko 2500 organizacij z okroglo 340.000 člani. Tudi nfie denarni promet nam kaže, kako. znajo naši severni bratje ceniti pomen organizacije in v kako korist jim je to. V enem samem letu je imela ČOD 01!,'582.946.85 čeških kron dohodkov. Jz teh je izplačala stavkovne podpore L446.536.9l2 KČ, brezposelne podpore 2,043.086.24 Kč, bolniške podpore 522.310.01 Kč in pogrebnine 427.143.25 Kč. Za samo časopisje in knjige je izdala v enem letu 3,998333.84 Kč. To nam bo tem? bolj razumljivo, če povem', da izdaja 45 svojih strokovnih listov. Za sama zborovanja je izdala v enem letu 1,204.568.94 Kč. Številke, ki se z našimi sploh ne daje primerjati, ki nas pa le učijo, da se da z dobro voljo in požrtvovalnostjo ustvariti nekaj velli-kega.
ČOD nam je stalno za vzor in nam je tudi svetovalka v strokovnih vprašanjih. Pa kako ne bi. Na čelu te močne naše organizacije stojijo samo izkušeni delavski voditelji, kakor so br. Ferdinand Stasny, Rudolf Laube, Alois Tučny in Jožef Vosecky. Razume se, da vodi vse te ideja in duhovna misel velikega delavskega prvoboritelja in socialnega misleca brata Vaclava Klofača. V prav tesnih zvezah smo tudi z Zvezo jugoslovanskih delavskih podpornih! društev v Nemčiji, ki ima v
Pregled našega dela
(Nadaljevanje.)
vseh vestfalskih revirjih svoja dru-?štva in katere predsednik je znani narodni delavec med našimi nemškimi izseljenci tov. Pavel Bolha. Ta Zveza je razširila v zadnjem času svoj delokrog tudii na Holandsko, kjer je ustanovila več svojih društev. Idejno tvorimo ?s to Zvezo eno celoto in smo anjo v stalnih pisemskih stikih. Zveza ju-gosl. delavskih podp. društev se je po večji delegaciji udeležila naše proslave o priliki 20 letnice NSZ. Kmalu za tem pa je NSZ vrnila obisk s tem, da je naše vestfalske brate obiskal o priliki velike proslave 1. decembra predsednik NSZ tov. Juvan.
NAŠE NOTRANJE POSLOVANJE.
Ni ga bilo tekom1 teta delavskega vprašanja, da ne bi tudi NSZ o njem razpravljali in 'zavzela svojega stališča. Skoro na vsaki seji Izvrševalnega odbora in upravnega odbora se je razpravljalo o socialnem zavarovanju, delavski zaščiti, delovniku itd., itd. Ni naš namen podrobno naštevati vse ogromne intervencije, ki jih je NSZ izvršila v teku zadnjega poslovnega leta. Za uspešnejše notranje poslovanje ima NSZ svoje strokovno tajništvo, katerega vodi strokovni tajnik tov. Vladimir Kravos in ki je pod upraviteljstvom? predsednika NSZ tov. Juvana. Tajništvo vodi vse podrobne posle NSZ in izvršuje vse intervencije. Nekaj časa je NSZ imela tudi svoje okrožno tajništvo
Y	Mariboru, vendar ga je morala opustiti, ker ni imela za to mesto primernega tajnika in ji tudi sredstva niso dovoljevala vzdrževati dveh tajništev.
TISK NSZ.
Po prenehanju »Nove Pravde« je pričela NSZ izdajati svoj strokovni list »Delo«, ki izhaja že drugo leto. List je predvsem namenjen širjenju strokovne izobrazbe med delavstvom, služi pa tu-?di v informativne svrhe organizacijam.
V	list stalno pišejo naši najboljši delavci in obravnavajo v njem Iprav poljudno vsa delavska vprašanja. List je lepo razširjen, ga delavstvo z velikim zanimanjem čita in mu je zasigurana prav lepa bodočnost, .posebno še, ker je edini res strogo strokovni list v Jugoslaviji.
PODRUŽNICE NSZ.
Že uvodoma smo povedali, da tvorijo NSZ njene podružnice, katerih je 34. Podružnice vršijo veliko misijo med delavstvom, ker se delavstvo zbira v krogu podružnice, črpa tam svojo strokovno izobrazbo in je zaščiteno. Vse podružnice so samostojna društva s svojimi pravili in svojimi odbori. V podružnicah imamo nekaj zelo agilnih (delavskih voditeljev, ki so že od vsega početka v naših vrstah in se ves čas aktivno udejstvujejo v odborih. Zdi se nam pravilno, da se pri bilanci spomnimo tudi teh naših odličnih sodelavcev, ki so lahko vzor vsemu našemu članstvu. Delavstvo ve ceniti trud in požrtvovalnost delavskih voditeljev, jim rado sledi, posluša njih nasvet in jim s tem daje svoje popolno zaupanje.
NAŠI SODELAVCI.
če bi hoteli napisati imena prav vseh onih naših sodelavcev, ki so si s svojim požrtvovalnim delom zaslužili, da se jih ob, zaključku naše ibilance spomnimo, bi b'ila njih vrsta predolga. Tudi so naši sodelavci tako vzgojeni, da ne iščejo posebnega in vidnega priznanja, ker jim zadostuje priznanje v delu in napredku. Tudi nam prostor ne dovoljuje, da bi se prav vseh spomnili na tem mestu, zato bomo imenovali le predsednike in tajnike naših podružničnih odborov:	1
Št. Pavel: predsednik Turnšek Jože, tajnik D§rča Franjo; Maribor: predsednik Nabergoj Franjo, tajnik Saje Ladislav; Medvode: p. Trampuž Drago, t. Gabrovec Alojzij; Jesenice: p. Globočnik Andrej, tJ Lavsegar Rado; Fala: p. Šetina Rudolf, t. Tovšak Ivan; Ruše: p. Vrhovnik Benedikt, t. Breznik Matko; Vevče: p. iPJazer Hugo, t. Rešek Janko; Siovenjgradec: p. Trbovšek Jakob, t. čerče Ivan; Cerknica: p. Negro Lojze, t. Meden Jože; Sladki vrb: p. Divjak Janez, t. Štaudekar Miha; Tržič: p. Razstresen Ivan, t. Roblek Jakob;
Poljčane: ip. Perše Viktor,' t. Ranzinger Franc; Ptuj: p. Brumen Ivan, t. Hercog Mihael; Stražišče: p. Kavčič Tomaž, t. Bajželj Peter; Ljubljana: p. Vahšek Anton, t. Rojc Tine; Vič: p. Bezjak Viktor, t. Felicijan Zmagoslav; Mežica: p. Leskovšek Josip, t. Capuder Ivan; Crna: p. Cesar Pavel, t. Jančar Rajko; Logatec: p. Lenarčič Ciril, t. Hodnik Ivan; Prevalje: ip. Ladra Miha, t. Tomaž Pavel; Srednja vas: p. Stare Jožef, t. Šest Janez; Senovo: p. Gradišek Franc, t. dr. Benedičič Franjo; Litija: p. Muzga Pavel, t., Kaplja Miha; Litija: p. Bizjak Luka, t. Herman Josip; Celje: p. Žabkar Drago, t. Gobec Dragotin; Zagorje: p. Sedlar Vinko, t. Kušar Slavoj; Trbovlje: p. Dvoršak Jože, t. Dorniki Pavel; Hrastnik: p. Potrpin Franc, t. Knez Ivan; Gračnica: p. Breznikar Franc, t. Vorina Florjan; Žiri: p. Bogataj Jakob, t. Vončina Jože.	-
ZAKLJUČNE BESEDE.
Naše bilančno poročilo bi Ibilo s tem končano. Vemo, da -ni popolno, nismo šli v -detajle, temveč smo v grobih obrisih podali sliko naše moči, našega de-
la, 'zvez, načel in ciljev. Ce bi vsako teh vprašanj hoteli tretirati podrobno, bi bila številka lista veliko premajhna.
Mi smo z našim dosedanjim delom zadovoljni. Zadovoljni, ker 'beležimo vzlic neštevilnim težkočam-, ki se z vsakim- dnemi pojavljajo v delavskem pokretu, lepe -uspehe in napredek. To- pa nas ne sme motiti, da bi ostali na sredi pota, prepričani, da je naše -delo dovršeno in cilji doseženi. Ne. Še dolga je naša pot in daleč naši cilji. Ponosni na svoje delo, ponosni na pregled svojih vrst i-n uspehov, moramo začeto pot še bolj strumno nadaljevati. Ce se doslej nismo ustrašili nobenih- ovir, če smo vse z lahkoto premagali, nas ne sme strašiti -zadnji del naše poti, ki je morda najstrmejši in trnjev. Smelo poglejmo v bodočno-stoo, se tesno oklenimo svoje origanizacije, visoko dvignimo naš prapor ljubezni, svobode in bratstva, in naprej. Naprej v novo leto, naprej k novemu delu, naprej k uspehom in končnemu cilju.	V. K.
Strahopetnost je vedeti, kaj storiti in kljub temu ne storiti. L. N. Tolstoj.
Narodno-strokovna zveza
Pomoč delavcem — članom Okrožnega urada- za zavarovanje delavcev. Praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Cena Din 4.—. Tako je naslov knjižici, ki jo je spisal dr. Joža Bohinjec, ravnatelj OUZD in izdal Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Knjižica ima namen nuditi zavarovanemu članstvu splošna praktična navodila, kako mm je postopati' v slučaju obolenja in obratne nezgode. Knjižica ni suhoparno ponavljanje zakonitih določb, temveč vsebuje poljudna, vsem razumljiva praktična navodila o pravicah in dolžnostih zavarovanega članstva. Taka navodila so bila zelo potrebna, ker se od 'članstva ne more zahtevati točnega razumevanja zakona o zavarovanju delavcev. Poljudna -razlaga zakonitih predpisov bo 'širila v članstvu razumevanje za socialno- zavarovanje in -ga bo seznaila zj velikimi dobrotami te institucije.
Brošura je -namenjena zlasti tudi delodajalcem, da se- bodo seznanili s pravicami in dolžnostmi svojih (delavcev v pogledu socialnega zavarovanja, ter občinam, ki morajo izdajati razna potrdila v smislu zakona o zavarovanju delavcev. Tudi vsak obratni zaupnik in funkcionar strokovnih organizacij mora biti z vsebino te knjižice točno seznanjen, da bo -mogel dajati potrebna pojasnila vsem interesentom.
Knjižica obsega S6 strani in ima priključen pregled prispevkov, ki se predpisujejo delodajalcem, in -navaja zneske, ki jih sme delodajalec odtegovati od delavčevega zaslužka v -namene zavarovanja. Knjižici so pridejane razne tabele o prispevkih, dajatvah in rentah. Cena je izredno nizka, ker stane knjižica samo 4 Din. Dobiva se pri -Okrožnem uradu za -zavarova-nje delavcev v Ljubljani in pri njegovih ekspoziturah.
Knjižica se naroči lahko pri tajniku Narodno strokovne zveze. Podruž-nice naj jo -naročijo skupaj in pošljejo obenem z -naročilom tudi denar. Knjižico najtopleje priporočamo.
Vsem podružnicam NSZ. Izvrše valni odbor je te dni razposlal okrožnico, s katero naroča sklicanje občnih zborov pri vseh onih podružnicah, ki svojih občnih zborov še -niso imele. Pri sklicanju ni pozabiti' prijave na pristojno oblast in centralo, da pošlje svojega delegata. — Tajništvo je razposlalo Okrožnico radi pravil, ker imajo nekatere podružnice še stara pravila in vzlic urgencam nisoi še vložile nova. Vložiti je pravila za podružnico Narodno strokovne zveze in to- v smislu in po navodilih okrožnice. Podružnice, ki imajo še stara pravila, naj ihmprej vložijo -nova. — (Na drugem mestu sporočamo o knjižici, ki jo je spisal naš podpredsednik tov. dr. Joža Bohinjec. Knji-
žica je zelo porabna za vsakega delavca in zato je -dolžnost naših podružnic, da nanjo opozorijo vse člane. Knjižica stane samo 4 dinarje in se lahko naroči pri tajništvu. Poverite nekoga, da pobere denar in knjižice naroči ter potem razdeli med one, ki so jo naročili in plačali. Vsak naš odbornik pa mora imeti knjižico. V njej najde vsakdoi informacije glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja. Blagajniki naj skrbijo-, da odpošljejo pravočasno obračune -in centrali odpadajoči denar. S 1. junijem se ustavi list vsem zamudnikom. Opozorite jih na to in skrbite, da bo članarina pravočasno in v redu pobrana in odposlana.
Okrožna konferenca štajerskih podružnic NSZ. Jzvrševalni odbor je sklenil na eni svojih zadnjih sej sklicati okrožno konferenco štajerskih -podružnic. Konferenca se bo vršila najbrž 9. junija t. 1. v Celju. Na konferenci bodo poročali zastopniki Izvrševalneiga odbora in se bo na podlagi poročil razpravljalo o vseh tekočih zadevah' organizacije. Podružnice že sedaj opozarjamo na to konferenco in jih prosimo, da se nanjo pripravljajo. Vsaka podružnica mora poslati najmanj enega svojega vodilnega funkcionarja. Po možno-j sti seveda več. Podrobna -navodila z natančnim dnevom in krajem, kjer se bo konferenca vršila, dobijo podružnice pravočasno. Enaka konferenca se bo pozneje vršila tudi za ljubljansko oblast.
Samaritanski delavski tečaj. Krajevni odbor Rdečega križa v Ljubljani priredi v juniju samaritanski -delavski tečaj, katerega se -bodo »udeležili funkcionarji ljubljanskih strokovnih organizacij. V programu osnovnega tečaja, ki je predviden na 20 ur„!je pouk o prvi pomoči v sili, o anatomiji in priologiji, poleg tega 2 -uri socialne medicine, Vštevši socialno-higiensko zavarovanje. Po tem tečaju bodo imeli tečajniki priliko posečati višji samaritanski tečaj in dobijo po abso-iviranju obeh tečajev diplomo. -Vabimo ljubljanske člane NSZ, da se za tečaj zanimajo in se takoj priglasijo v tajništvu NSZ, palača Delavske zbornice. Ne bi smelo biti fu-ncio--narja, ki ne bi obiskoval ta prepotreben tečaj.	t
Naši stiki z Dalmacijo. Izvrševalni odbor NSZ je stopil v stik z -Radničkim Strukovnim Savezom Jugoslovenskih Nacionalista za splitsku oblast v Splitu in sta si obe organizaciji izmenjali pravila ter delata na tem, da se čimiprej stvori -zveza vseh' nacionalnih strokovnih organizacij v državi. Zveza, ki bo nastala z (združitvijo že obstoječih narodnih strokovnih organizacij, bo lažje razširila idejo po vsej državi. V vseh večjih krajih države je že pripravljen teren za ustanovitev naše organizacije in ni več daleč čas, ko bomo imeli svojo organizacijo razširjeno po vsej dr-
žavi. Narodno zavednega delavstva je v vseh naših pokrajinah veliko in se bo priključilo naši organizaciji.
Senovo pri Rajhenburgu. Podružnica Narodno strokovne (zveze sklicuje za nedeljo 2. junija t. 1. ob 3. 'Uri popoldne v (rudniški restavraciji svoj redni letni občni zbor. Dnevni red: 1. poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva; 2. poročilo delegata centrale; 3. volitve novega odbora in 4. slučajnosti. Na občnem zboru poroča tudi predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan iz Ljubljane. Vabimo- vse člane, da se občnega zbora udeleže v kar največjem številu in tako pokažejo, da se zavedajo pomena strokovne organizacije. Naj ne bo člana, ki bi 2. junija ostal doma. Vsi do zadnjega na občni zbor, da slišimo našega prvoboritelja tovariša Rudolfa Juvana, ki- iže nad dvajset let deluje v naših vrstah.
Trbovlje. (Podružnični odbor je na svoji zadnji seji sklenil sklicati v prvi polovici junija podružnični Občni zbor. Na ta občni zbor bo prišel tudi delegat centrale, ki bo poročal o vseh važnih aktualnih delavskih vprašanjih. Natančen dan in uro ter kraj potom vabil. Vabimo vse člane, da se občnega zbora udeleže v kar največjem številu.
Logatec. Podružnica Narodno strokovne zveze bo imela v nedeljo, dne 26. junija ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne g. Serinija svoj redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim- redom: L poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo 'blagajnika); 4. poročilo nadzorstva; 5. poročilo delegata centrale; 6. volitve novega odbora in 7. slučajnosti. -Odbor bo razposlal za občni zbor vabila, vendar tudi tem potom vabi vse člane, da se Občnega zbora udeleže v kar največjem številu.
Jesenice. Na zadnjem občnem, zboru izvaljeni odbor podružnice NSZ na Jesenicah se je na velikonočni ponedeljek kons-tiituirail -in prevzel posle. Odbor se zaveda velike naloge, ki ga čaka, prepričan pa je, da ibo te -naloge izvršil v polno zadovoljstvo članov de, če bodo vsi člani redno in točno vršili svojo dolžnost. — Pri nas imamo organi-zajcijo, ki se imenuje »večinska« in rešuje vsa delavska vprašanja z zmerjanjem, zabavljanjem in preziranjem vseh, ki se ji slepo ne pokorijo. Ta in edino ta organizacija se čuti vzvišeno nad vsemi drugimi, in seje med -delavske vrste razdor, namesto da bi zainteresirala vse delavstvo za vsa skupna delavska vprašanja. Podjetnik mora po mnenju te organizacije vedeti, da smo vsled medsebojnega klanja nezmožni za vsako resno in pošteno- borbo. Mi bomo tej organizaiciji odgovorili samo na ta način, da primemo za deio in okrepimo naše vrste.
To smo mi! Tako se junaško trka) na prsa jeseniški dopisnik »Delavca-;«.
S ponosom ugotavlja, da je S. M. R. J. dobil 67 delegatov za skupščino -bratovske sklaldnice in ob koncu -bahavo pristavlja), da ni za NSZ ostalo ničesar. Je že res, samo bi moral dopisnik tudi povedati, na kak način je dobila njegova organizacija te delegate. Kdor pozna potek volitev v Delavsko zbornico, kdor je takrat videl nastop te tako zvane »večinske« o-rganizacije, se ne bo čudil, da je dobila 67 delegatov, Vsaj bi jih z metodo, ki je pri nji v rabi, dobila lahko- 267 in ne samo 67.
Mi narodno zavedni delavci smo oddali svoje glasove onim-, za katere vemo, da so zimožni in sposobni in nismo vprašali po njihovem' prepričanju. Dobro smo se zavedali, da so tu interesi celokupnega d’ellavstva in n-e par ljudi. Volitve so izvršene. Sedaj pričakuje-mo, da bodo volitve rodile za; delavstvo -tudi kaj koristi in uspehov. Nam ne zadostuje bahanja in kramarska
samohvala, zahtevamo tudi uspehov in dejanj.
Zagorje. Podružnica Narodno strokovne zveze je imela v nedeljo dne 28. aprila svoj redni letni občni zbor v Sokolskem domu v Zagorju. Občni zbor je bil razmeroma še prav dobro obiskan in ga je vodil tov. Tone Jesenšek, ki je po pozdravu navzočih podal lepo predsedniško poročilo. Za njim je poročal podružnični tajnik tov. Slavoj Kušar, ki je poročal o delovanju podružnice. Grajal je nezavednost nekaterih članov, ki se ne udeležujejo podružničnih prireditev in s tem kažejo, da se ne zavedajo vzvišenega cilja, ki ga imajo- strokovne organizacije. Orisal je položaj zagorskih rudarjev im ob sklepu poročila pozval zborovalce, da se oklenejo z vso dušo svoje organizacije in jo razširijo. Blagajnik tov. Vinko Sedlar je podal blagajniško poročilo iz katerega je bilo razvidno, da je imela podružnica preko 22.000 dinarjev prometa in da je izplačala 5.676.— Din bolniške in nad 1000 dinarjev drugih- podpor. -Po poročilu nadzorstva, da je pregledalo poslovanje im našlo vse v redu, je bil podeljen odboru in blagajniku ab-solutorij. Po poročilh odbora je poročal strokovni tajnik tov. (Kravos o delavskem položaju v državi. Njegovo izčrpno poročilo so vzeli zborovalci z odobravanjem-1 na znanje. Sledile so na to volitve -novega odbora im je soglasno izvoljen za poslovno dobo 1929-30 leto naslednji odbor: predsednik tov. Joža Dolar, v odbor pa tov. Blaž Molan, Vinko 'Sedlar, Franc Černe, Otmar Kovač, Ivan Stergar, Ludovik Ludovaj, Alojz Kukec, Franjo Juvan in Peter Govej-šek; -namestnika tov. Ivan Obreza in Franc Poženel; v -nadzorstvo pa tov. Slavoj Kušar, Tone Mejer ip Tone Jesenšek. 'Po volitvah so se obravnavale tekoče društvene zadeve, nakar je tov. predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor in sporočil zborovalcem, da so potrjena pravila Inove podružnice ha Lokah pri Zagorju. Zagorska podružnica je s svojim občnim izborom pokazala, da ima v svojih- vrstah- lepo ste
vilo odličnih delavskih voditeljev, ki se ne strašijo truda in žrtev za dobrobit delavstva. Tovarišem novoizvoljenim-odbornikom čestitamo in jih toplo pozdravljamo.
Naša nova postojanka na Lokah Pri Zagorju. Ker se je na Lokah pri Zagorju pojavljalo vedno večje število članstva, ki je pristopalo k podružnici v Zagorju, se je pojavila misel ustanovitve po'sebne podružnice za Loke. Izvolil: se je pripravljalni odbor, ki je vložil pravila, ki so bila te dni potrjena. V najkrajšem času se bo vršil ustanovni občni zbor podružnice na Lokah in bodo tako imeli zagorski rudarji dve svoji podružnici. Ločamolm čestitamo na pri-dobitvi. Rudarje iz Lok pa vabimo, naj v čim večjem številu pristopajo v našo novo organizacijo.
Ptuj. Podružnica Narodno strokovne zveze v 'Ptuju je imela v nedeljo 24. m-airca t. 1. svoj redni občni zbor v gostilni Wagrandl. Na občnem zboru je podal odbor svoje poročilo, na kar je govori! predsednik tov. Juvan o delavskih vprašanjih in naši organizaciji. Po njegovem izčrpnem’ poročilu, katerega so vzeli zborovalci z navdušenjem! na- znanje, se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik tov. Brumen Ivan, podpredsednik Brecelj Alojz, tajnik Herzog Miha, blagajničarka Mo-jzer Milka, odborniki Blažek Anton, Mojizer Olga, Ferš Robert, Ferš Jaka. Mesarič Franc in Žnidarič Franc, preglednika) računov: Travežan Blaž in Drevenšek Janko. Novi odbor je tako srečno sestavljen, da bo podružnica sedaj -lahko in z uspehom delovala. 'Novemu odboru želimo kar največ uspeha.