Lukolela na ekvatorju v belgijskem Kongu, 20. XII. 1933. Pofovanfe v Afribo. Anton Kramberger, misijonar. (Dalje.) V Lobitu je izstopilo tudi precej potnikov. Namenjeni so v Elizabethville, kjer so veliiki rudn.ki premoga in zlata, dijamantna polja in plantaže ikave, kavčuka, sladkornega trsa, tobaka ten najrazličnejših palminih nasadov. Iz tega mesta, fci je v posesti Portugalske, je izpeljana železnica v južni Kongo, iki je najbogatejši del cele ikolondje. O tem vam bom pozneje natančno poročal, ko se bom malo bolj vživel v te razmere. Krog poldneva je ladja dvignila sidro in odplula proti izlivu reke Kongo v, morje. Vožnja je bila mirna, le ko sm_ se bližali izlivu, nas je morje še enkrat prav pošteno zazibalo. Mislil sem si: za slovo mora tudi nekaj biti. Reika Kongo je pri izlivu široka 25 ikm. Voda je temnorjave barve, skora} malo rdeča. Zelo bogata je na najrazlič nejših ribjih vrstah; v njej tudi živi šo obilo p.vodnih konjev, ali ikakor jim t_ pravijo: hipop.tam; seveda tudi kr<H kodilov ne manjka, vsled česar je ikopanje v reki zelo nevarno. Kopališča' morajo biti dobro ograjena z mo.nimi koli ter obdana s posebno mrežo. Iz mesta Banana, (ki leži ob izlivu. reke v morje, je pripeljal neki parnik' okrog 150 zamorcev za dela na ladiji. Posadka ladj© je bila od dolge vožnje že precej izmučena. Bili so po večini krepki in postavni fantje, pri delu dokaj spretni in urni. Plačani pa so tako slabo, da noben delavec v Evropi ne bi delal za to ceno. Brez hrane dobivajo na dan po 1 belgijsld frank (Din 1.30)! Delati morajo od petih zjutraj do os- mih zvečer. Ko sem vprašal nekega inornarja, zaikaj &o tako slabo plačani, ge mi je nekoliko nasmehnil in r.kel: »Vi najbrž prvič potujete v Kongo. Ko boste nekaj časa tu, boste dodobra razurn.li, ikaka je ta stvar. Velika je množica delavcev, ki se kar trgajo za vsako delo in delajo za vsako ceno. Ce rabi kdo dva delavca, se mu jih ponudi hajmanj 100, in vsaik hoče delati za rvsako ceno. V notrajnosti dežele so še cenejši. Tam zas-luži delavec v 3 mesecih, 5e je priden, 35 do 60 belgijsfcih frankov, pa mora imeti svojo hrano in tudi delata mora prav pošteno.« Dne 6. decembra se je ladja ustavila v mestu Matadl. Je to precej velilko mesto, fci pa si ga ne smete predstavIjati po evropsfcem vzorcu. Mesta v tropičnih ikrajih so popoln.ma svojeprstna, vse je prikrojeno krajevnim razmeram. Hiše nizke, s širokimi ter laieč naprej segajo.imi strehami; v .knih. ni šip, ampak goste mreže proti komarjem, ki i_o t_ res prava nadloga. _e bi teh nesre.nih komarjev ne bilo, ln pa taikozvanih. ce-ce muh, ki širijo spalno bolezen, na kateri so izumrle cele pokrajine črncev, bi lahko imenovali Kongo najlepšo deželo na svetu. Tukaj skoro redno vsak dan malo dežuje, zato je rastlinstvo nad vse bujno. Je tudi precej vroče, n. pr. v Matadi ,ie 'kazal toplomer popoldne ob treh 36°C. iTo se zdi .lov-ku par dni nekaj nerodno, ikmalu pa se privadi, ker ta vročina ni taJko duš&ča, fcaikor evropska. Ko pišem o toploti v teh krajih, lahfco tudi omenim, da ni povsod enako. Najbolj vroč kraj je Matadi, drugod je razmeroma boljše. Na ekvatorju doseže vročina povprečno 30—35°C, in sicer popoldne, zjutraj pa 20—22°C, kadar pa močno dežuje, celo samo 16—18°C. Ob tej tem/peraturi zamorce že pošteno zebe. Mogoče se boste temu smejali, res pa je le. V Matadi smo se poslovili od ladje, na kateri smo preživeli celih 19 dni. Prijazen kapitan je vsakerrm stisnil v slovo r_ko, želeč obilno uspeha ter — zdravja. V pristanišču sem imel precej sitnosti s carino. Ti salamenski financarji so me hoteli oskubiti kar za celcga jurija in še par metuljev povrh. Začeli smo se pogajati na vse pretege in nazadnje sem bil že prav pošteno hud. Zagrozil sem jim, da se bom takoj po brezžičnem brzojavu pritožil na ministrstvo v Bruslju. To je pomagalo. Od svote 1400 franikov, ki so jo prvotno zahtevali, sem plačal le 9 frankov in 50 centimov pristaniških pristojbin. Kar po slovensko sem jih ozmerjal, pa tako, da bi jih še pes ne povohal več. Pozneje mi je povedal neki sopotnik, ki je še ostal v carinarnici, da so se uradniki pozneje pogovarjali med se(boj, da še v svojem celem življenju ni_o videli tako hudega čl.v.ka kot me•ne. Ugibali so, v kakem jeziku sem jih ošteval, nazadnje so bili baje mnenja, 'da s&m govoril kitajsko. Bi ne bil tako hud, pa sem moral že v Antwerpenu plačati samo za foto-aparat kar 340 fr. in za drugo 5ez 900 fr. Ko bi se jim bil že tam pošteno po robu postavil, mislim, da bi ne bil nič pla.al. Tako se godi, .e človek med tujce pride; pre- išmentano mora paziti, drugače ga pa oskubijo, da je jojt Najbolj pošteni so se mi še zdeli slovenski financarji, če tudi so včasih preoej uradni. Tudi italijanski še niso preveč sitni, druge pa imam v zelo slabem spominu! Dalje sledi.