UDK 808.63—54 Ada Vidooič-Muha Filozofska fakulteta v Ljubljani ZLOŽENKE S POMENOM LASTNOSTI DELOV ORGANIZMA Sestavinskolastnostne zloženke se uvrščajo med pod redne obrazilno dvomestne. Na tvorbeni (morfemski) ravni jih določata zlasti priponski obrazili -0 in -an, ki sta po- mensko, izrazno in razvrstitveno vezani na zložensko besedotvorno vrsto, na pretvor- beni (skladenjski) ravni pa povezuje vse oblike govorne podstave skupna pomenska podstava — prilastkov odvisnik z glagolom imeti v povedku. Part-quality compounds are bahuvrihi compounds denoting the quality of a bodily part. They are subordinative compounds with an interfix formant. On the morphemic level (the level of word formation) they are determined primarily by two suffixes (-0 and -an) which are semantically and distributionally, as well as by their phonic aspect, confined to compounding. On the transformational (syntactical) level, the common feature of part-quality compounds is the semantic base of the syntactic analogues from which these compounds are derived: an attributive clause with the verb imeti 'to have' in the predicate. 1 Med najstarejšimi zloženkami, ki so tvorjene z medponskim in pripon- skim obrazilom so poleg glagolskih1 tipa branoolek, kolosek prav gotovo tudi tiste s pomenom lastnosti delov organizma, npr. kozoglao, beloglav, dvoglav.2 Obe skupini tvorita pravzaprav jedro medponsko-priponske (dvomorfemsko- obrazilne) zloženske besedotvorne vrste,3 saj v celoti izpričujeta takšna pripon- ska obrazila, ki so pomensko, izrazno ali razvrstitveno glede na podstavo drugačna od tistih, ki jih imajo samo priponske izpeljanke. Predmet naše obravnave bo druga skupina zloženk, tista torej, ki ima nestavčni prilastek v govorni podstavi (GP) in ki jo glede na pomen lahko imenujemo s e s t a - v i n s k o l a s t n o s t n e . 4 2 Govornopodstavno določa obravnavane zloženke dvojno hierarhizirano skladenjsko razmerje: jedro GP ima ob sebi lahko kakovostni rodilnik ali le razvit orodniški prilastek, obe obliki pa povezuje pomenska podstava (globin- 1 A. Breznik, Zloženke v slovenščini, Razprave akademije znanosti in umetnosti II, Ljubljana 1944, 55—76 (dalje Zloženke), posebej obravnava tiste zloženke, katerih skladenjska struktura je stavčna; imenuje jih glagolske. * F. Miklošič, Vergleichende Stammbildungslehre der slavischen Sprachen, Wien 1875, 374—400, zlasti 394—401, imenuje obravnavane zloženke posesivne in jih opisuje, npr. »beloota / . . . / imajoč bele oči /.../ (394); uvršča jih med drugotne: »Po mojem mnenju so torej posesivne zloženke tvorjcnke iz preprostih, v jeziku ne nujno dokazlji- vih samostalniških zloženk s pripono Ђ, ki povzroča pridevniškost« (394—395). Teza je bila ovržcna, prim, zlasti II. Hirt, Indogermanische Grammatik IV, Heidelberg 1928, 44—68. A. Breznik v Zloženkah (61) imenuje obravnavano skupino svojstvene zloženke, enako A. Bajec v Besedotvorju slovenskega jezika (dalje BSJ) III, Ljubljana 1952, 109, vendar iz te skupine izloči zloženke tipa kozoglao, ki jih imenuje primerjalne (102). 3 Besedotvorno izrazje je usklajeno s skladenjsko besedotvorno teorijo, kot jo je na Slovenskem uveljavil zlasti J. Toporišič v razpravah Besedotvorna teorija, SR 1976, 163—179, Teorija besedotvornega algoritma, SR 1980, 141—153, ter v Slovenski slovnici, Maribor 1976 (dalje SS 1976), 114—174. 4 Gradivo za analizo je iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika I, II, III (dalje SSKJ), Ljubljana 1970, 1975, 1979, izjemoma tudi iz kartotečnega in v SSKJ nespreje- tega gradiva na Inštitutu za slovenski jezik v Ljubljani. ski pomen), nastala iz prilastkovega odvisnika z glagolom i m e t i v poved- ku in razvitim tožilniškiin predmetom. Glede na skladenjsko strukturo GP uvrščamo torej obravnavane zloženke med podredne medponsko-priponske; zloženska pripona se dodaja lahko le samostalniškemu delu podstave, ki ima navadno obliko korenskega morfema: beloglav-0 tak bele glave; psoglav-0 l-ec <- tisti z glavo od psa/kot od psa. Predmetnopomensko jih omejuje samo- stalnik iz GP; ta namreč poimenuje sestavine organizmov (tudi rastlinskih) ter nekatere metonimične ali metaforične razširitve iz tega pomenskega kroga (gl. pogostnostno predstavitev teh samostalnikov na str. 371—372).5 Nadal jn ja delitev teh zloženk je mogoča na osnovi vrste prilastka v G P : zloženke, katerih govornopodstavni samostalnik ima desni prilastek, so vsaj prvotno samostalniške in jih glede na pomen prilastkovega razmerja imenu- jemo sestavinskosvojinske; levi prilastek govornopodstavnega samostalnika imajo pridevniške zloženke, ki pa so glede na pomen tega prilastka dvovrstne — sestavinskokakovostne in sestavinskokoličinske. 2.1 Sestavinskosvoj inske (samostalniške) z loženke Jedro GP je samostalniški zaimek, njegov prilastek pa je s predložnim samostalnikom razvit orodniški samostalnik (gl. pogostnostno predstavitev na str. 373). Ta oblika GP je strnitvena varianta prilastkovega odvisnika: volko- dlak 4- tisti z dlako od volka tisti, ki ima dlako od volka. Tvorjenke s tako podstavo so stare, vendar zelo redke. Z njimi so v glavnem poimenovana mi- tološka bitja;6 za današnji knjižni jezik potrjuje ta pomen tudi Slovar sloven- skega knjižnega jezika (SSKJ) pri besedi pasjeglaDec (— psoglav-0/-ec).7 Širšo možnost uporabe pa tudi tvorbe takih zloženk daje premik pomena iz samo svojilnega v primerjalno svojilni; samostalnik iz GP je razvit s pri- merjalnim veznikom kot in svojilnim rodilnikom: volkodlak tisti z dlako kot od volka, kozorog •«- tisti z rogom kot od koze, psoglav tisti z glavo kot od psa. Pomenska podstava je odvisniško podredje oziroma zveza dveh hierarhično različnih prilastkovih odvisnikov s sestavinsko svojilnima glagolo- ma imeti v povedku: volkodlak — pomenska podstava (PP) tisti, ki ima (takšno) dlako, kot jo ima volk tisti, ki ima (takšno) dlako kot od volka, GP 4- tisti s (takšno) dlako kot od volka. Tu se torej odpira prehod v pridevniške sestavinskokakovostne zloženke najprej s primerjavo različnih (svojilnih) se- stavin — kozoglav -t- tak z glavo kot od koze — kasneje s tvorjenim pridev- niškim prilastkom v GP — kozjeglav tak kozje glave.8 s Pomensko je skušal omejiti samostalnike, ki so lahko v GP sestavinskolastnostnih zloženk, že F. Levstik v Napakah slovenskega pisanja (dalje Nftpake), Zbrano delo 6, Ljubljana 1956 (razprava je izhajala v Novicah od novembra 1857 do junija 1858), str. 58, ko pravi, »da jemljemo v take sestave najraje / . . . / imena telesnih udov.c • Te zloženke omenja tudi med staroslovanskimi primeri F. Miklošič (v delu cit. v op. 2), 394—396; sicer jih pa uvršča k posesivnim zloženkam (k tipu beloglav), na- stalim iz dveh samostalnikov. 7 Gl. SSKJ, str. 539, pasjeglavec »1. e t n., p o l j u d s k e m ' v e r o v a n j u bitje s človeškim telesom in pasjo glavo«. 8 A. Breznik v Zloženkah (65—97) utemeljuje Miklošičevo uvrstitev teh zloženk med svojstvene (posesivne) z dejstvom, da se tu »svojstvo (lastnost) kakega predmeta / . . . , / primerja lastnosti drugega predmeta« (65). Dalje polemično z Maretičein (ki izhaja iz oblik kozjeglav — po »skrajšanju« kozoglav) ugotavlja, »da so zloženke s samostalni- kom v prvem členu prastare in samostalnik ne stoji namesto pridevnika« (65). A. Bajec Medpona izraža podredno razmerje med besedotvornopodstavnima členoma in je pretvorba vsaj prvotno samo svojilnorodilniškega razmerja iz GP. Zloženski priponski obrazili -0 in -ec izražata besedotvorni pomen nosilca lastnosti (N1) :9 a) GP [Samz] Батвд jod} Sanw; [] -> p ; { } -* m10 volkodlak <- [tisti z\ dlak\o] {od} volk{a}; [] ->--0; { } -o- BP -+ -KSamKSam- -dlak-, volk-; MS -+ KSam- + m + -KSam- + p + (k) volk- + -o- + -dlak- + -0; b) GP -> [Samz] Sain[6j {kot od} Sam^; { } -> m; [] -» -p; [tisti z] dlak[o\ {kot} volk{-0}; { } - » - o - ; [] -0. Nadaljnja morfemizacija poteka po zgornjem vzorcu. 2.2 Pridevniške zloženke Jedro GP je pridevniški zaimek; govornopodstavni samostalnik ima na- vadno pridevniški prilastek, lahko pa tudi samostalniškega s primerjalnim veznikom kot. Pomensko gre v bistvu za označevanje koga/česa glede na ka- kovostno ali količinsko lastnost njegove sestavine. 2.2.1 Sestavinskokakovostne zloženke Jedrni pridevniški zaimek izpostavlja prilastkovnost celotne besedne zveze, ki pa je lahko kakovostnorodilniška s kakovostnim, predvsem nezaimenskim pridevniškim prilastkom, in kakovostno primerjalna s samostalniškim pri- lastkom s primerjalnim veznikom kot; od zaimenskih pridevnikov sta lahko prilastka v GP le kakovostni in vrstni istostni enak in isti:12 dolgorok ч- tak dolgih rok, mrežastokril ч- tak mrežastih kril; kozjebrad •*- tak kozje brade, zelenolist tak zelenih listov; kozobrad -*- tak z brado kot koza; enako-, istobaroen tak enake, iste barve. (BSJ III, 114) ugotavlja, da so te zloženke v slovanskih jezikih sicer redke, vendar jih je toliko, da jih je treba priznati; zaradi samostalniškosti jih obravnava posebej in jih imenuje primerjalne zloženke (102—103). " V SS 1976 bi bil v okviru izpeljavne besedotvorne vrste to 1. besedotvorni pomen, če bi pojasnilo pod a) razširili s kategorijo človeškosti — / . . . / ki ima s kom/s čim opraviti. Seveda bi bila druga možnost, ki jo upravičuje samostojnost zloženskih pri- ponskih obrazil, predstavitev besedotvornih pomenov zloženk v okviru lastne besedo- tvorne vrste. 10 Sestavine GP brez oklepaja = korenska (predmetnopomenska) morfemizacija; I ] = priponska morfemizacija — p; { } = medponska morfemizacija — m; ( ) = končnica — k; (Sam)z = (samostalniški) zaimek; BP = besedotvorna podstava; MS = morfemska struktura; K (Sam) = (samostalniški) koren; u = ujemanje; skloni so ozna- čeni z ustreznimi številkami 1—6. 11 Predmetnopomenske sestavine GP so pri starejših zloženkah netvorjene (gl. pri- mere zloženk pri F. Miklošiču v delu cit. v op. 2) in v besedotvornem procesu res pride do korenske morfemizacije. Pri mlajših, zlasti priložnostno tvorienih zloženkah pa imamo v GP lahko tudi tvorjenke (izpeljanke) — besedotvorna podstava (BP) ni samo korenskomorfemska, npr. (kratko)stebel-č-ast, (črno)tač-k-0. 11 Istostna pridevniška zaimka enak in isti sta predstavljena v SS 1976, str. 271; o njunih pomenskih in skladenjskih lastnostih prim, tudi A. Vidovič-Muha, Pridevni- ške zaimenske besede, XV. SSJLK, Ljubljana 1978, str. 65—98. 2.2.1.1 Besedotvorna struktura GP Medpona je pretvorba ujemalnega razmerja med (rodilniškim) samostal- nikom in njegovim pridevniškim prilastkom ali primerjalnega medsamostal- niškega razmerja; izraža torej besedotvornopodstavno podrednost. Zloženska priponska obrazila izražajo kakovostni (besedotvorni) pomen: a) GP [Pridz] (Pridk {u} Sam) [s ]; [1 p ; { } -> m; dolgolas -s- [/afc] dolg[ih\ {it} las\-0\; [] -0; { } -*• -o-; BP KPrid-, -KSam- dolg-, -las-; MS KPrid- + m + -KSam- + (k) dolg- + -o- + -las- + -0; b) GP -* [Pridz] Sam[6j {koi} Sam^j; [] - > p ; { } -»• m kozoglav -<- [tak z] glav[o] {kot} koz{a}; [] -+ -0; { } -> -o - ; BP -KSam-, KSam- -glav-, koz-; MS KSam- + -o- + -KSam- + p + (k) koz- + -o- + -glav- + -0. 2.2.1.2 Skladenjske lastnosti GP Iz rodilniške govornopodstavne besedne zveze s kakovostnim pridevniškim pomenom izhaja dejstvo, da je taka besedna zveza pravzaprav funkcijski pridevnik, ki v tvorjenki dobi tudi formalne lastnosti (pridevniške) besede:13 dolgorok <— tak dolgih rok <~ tak, ki ima dolge roke; kozjebrad •«- tak kozje brade ч- tak, ki ima kozjo brado (<- ...brado kot koza), enakobarven •«- tak enake barve •<- tak, ki ima enako barvo. Glagol imeti v GP izraža kakovostno določeno sestavino koga/česa; pomensko je torej zelo blizu pretvorbi svojil- nega rodilnika sestavinsko svojilnih pridevnikov,14 ko izraža svojino sestavine koga/česa, npr. ježeva (bodica) <- (bodica) (od) ježa ч- (bodica) ki jo ima jež — ki sestavlja ježa. Glagol imeti je torej v pomenski podstavi kakovostnega in svojilnega rodilnika, pri čemer pa se je treba zavedati, da gre pri kako- vostnem rodilniku za lastnost sestavine in da sta besedotvornopodstavni lahko le obe, sestavina in njena pridevniško izražena lastnost, v pomenski podstavi je to razvit tožilniški predmet; pri svojilnem rodilniku pa gre za svojino se- stavine, besedotvornopodstavna je le svojina, v pomenski podstavi goli osebek; poimenovanje sestavine je zunaj besedotvornega procesa, bistveno pa določa vrsto svojilnega pomena. Iz tega spoznanja sledi, da je prilastkova raba pri- devnikov, nastalih iz golih samostalniških poimenovanj sestavin koga/česa (obraz — obrazni, bodica — bodični) nesmiselna ob samostalnikih, ki poime- nujejo nosilce teh sestavin, npr. *bodični jež, *obrazni človek ipd., torej lahko le dolgoobrazeti človek, morda ostrobodičen jež. Bistvcnost prilastkovega dela 13 M. Ivič ugotavlja v razpravi Odnos izmedu kvalitativnog genitiva i kvalitativ- nog instrumentale (Naš jezik 1956, 260—270), da se kakovostni, rodilnik skladenjsko obnaša kot pravi pridevnik — lahko je prilastek, povedkovo določilo ali povedkov prilastek (obleka svetle barve — Obleka je svetle barve — Obleko je kupila svetle barve); J. Toporišič, Nova slovenska skladnja, Ljubljana 1982 (dalje NSS), str. 57, 62, uvršča med podredne pridevniške besedne zveze tudi kakovostnorodilniške. 14 Prim. A. Vidovič-Muha, Pomenske skupine nekakovostnih izpeljanih pridevni- kov, SR 1981, str. 19—42, zlasti str. 21—25, kjer so med drugimi pomenskimi skupinami svojilnih pridevnikov predstavljeni tudi sestavinsko svojilni. kakovostnega rodilnika se kaže v možnosti njegovega hierarhičnega prevred- notenja v jedro pridevniške besedne zveze, pri čemer postane prejšnji rodil- niški samostalnik določujoči člen, ki v obliki predložnega samostalnika izraža ozir — glede na kaj; seveda tu ne gre za pretvorbo, ki bi bila lahko tudi pod- stavno sinonimna, ker je pač spremenjeno jedro besedne zveze, gre bolj za dokaz kakovostnega pridevniškega pomena tako razvitega rodilnika: dolgorok 4— tak dolgih rok — tak dolg v roke; mrežastokril •*- tak mrežastih kril — tak mrežast v krila; zelenolist ч- tak zelenih listov — tak zelen D liste; kozjebrad -e- tak kozje brade — tak kozji v brado. TL možnostjo takega pre- vrednotenja svojih členov se kakovostni rodilnik razločuje tudi od vseh dru- gih rodilniških primerov z enako površinsko strukturo, npr. od (prilastkovno razvitega) količinskega — (vreča) dobre moke, svojilnega — (posestvo) (od) bogatega strica ali pretvorjenega glagolskopredmetnega — (prevoz) dragoce- nega tovora — (prevažati) dragocen tovor;15 globinska struktura kaže na po- mensko različnost omenjenih rodilniških primerov — nemogoča so prevred- notenja, npr. *vreča dobra v moko ipd. S prenosom pomenskega težišča (jedra) na pridevniško besedo pa smo teoretično dobili (ob nespremenjenem pomenu) podstavo za pridevniško zloženko s prislovniin določujočim členom, vendar pa take vrste tvorjenke v slovenščini niso mogoče: tak bel v obraz/dolg v roke -> *obraznobel/*ročnodolg; tak mrežast v krila -*• *krilnomrežast; predložni samostalnik v vlogi prislovnega določila ozira (načina) ne more biti v GP ozirnega (načinovnega) prislova ob kakovostni nestanjski pridevniški besedi: lep v obraz -> *obrazno lep. Slovenščina torej ne pozna zloženk iz takšne besedne zveze v GP, ki bi imele za jedro kakovostni (nestanjski) pridevnik in izsamostalniški prislov oziroma prislovnodoločilni predložni samostalnik kot njegov razvijajoči člen. Za razmejitev nam ostaja še razmerje, v katerega površinsko vstopa kako- vostni rodilnik, in sicer razmerje s spremstvenimi vrstnimi pridevniki. Pred- ložni orodnik, ki je GP teh pridevnikov, se namreč pojavlja kot sopomenska možnost lastnostnega rodilnika: svetlooka (ženska) •*- (ženska) svetlih oči/ (ženska) s svetlimi očmi;le kozjebrad tak kozje brade/tak s kozjo brado; zelenolist <- tak zelenih listov/tak z zelenimi listi idr., enako torej mastno- mlečni (riž) (riž) z mastnim mlekom ali divjeliudourniška (pokrajina) ч- (pokrajina) z divjimi hudourniki." Oba orodnika se razločujeta po možnosti 15 V NSS, str. 50—52, so rodilniški pomeni predstavljeni v okviru samostalniške be- sedne zveze; o rodilniških pomenih, ki so v GP razmernih pridevnikov (vrstnih in svojilnih) prim, razpravo, cit. v op. 14. 18 Besednoredni položaj tega (lastnostnega) orodnika je pomensko razločevalen: če prilastkov orodnik odtrgamo od njegovega jedra, lahko izgubi prilastkovno vlogo in postane orodniški predmet sredstva oziroma prislovno določilo načina (če to seveda pomen dovoljuje): (ženska) s svetlimi očmi -> svetlooka (ženska) ga je pozdra- vila : (ženska) ga je pozdravila s svetlimi očmi. 17 M. Ivič v razpravi, cit. v op. 13, ugotavlja (za srbohrvaščino) pomensko razliko med kakovostnim rodilnikom in orodnikom, češ da orodnik označuje predvsem pojav, ki je ob kakem drugem pojavu kot njegov sestavni del ali spremljevalec. V bistvu ima prav — pomensko različnost obeh sklonov potrjuje tudi pomenska različnost pridevnikov, ki jih lahko tvorita — orodnik je podstava t. i. spremstvenih pridevnikov tip briljantni (prstan) (prstan) z briljantom •*- na katerem je briljant (prim, raz- pravo, cit. v op. 14), kakovostni rodilnik pa sestavinskokakovostnih zloženk. Vendar ravno skupno pomenskopodstavno izhodišče z glagolom imeti v prilastkovem odvis- niku upravičuje povezavo obeh sklonov, čeprav glagol imeti pomeni enkrat 'biti sesta- vina koga/česa', drugič pa 'biti dodatek koga/česa'. kakovostnorodilniške sopomenskosti in pa po možnosti smiselne pomenske podstave v prilastkovem odvisniku s prislovnim določilom kraja kot zaimen- sko pretvorbo jedra pomenske podstave: (riž) z mastnim mlekom (riž) v ka- terem je mastno mleko; (pokrajina) s hudourniki (pokrajina), na kateri so hudourniki. Za primere s kakovostnorodilniško GP je taka pomenska pod- stava nesmiselna, ker kakovostni rodilnik izraža, kot smo že omenili, lastnost sestavine koga/česa, ne pa lastnosti tega, kar se na kom/čem pojavlja, ni pa njegova sestavina: (ženska) z dolgimi lasmi/dolgih las <- *(ženska), na kateri so dolgi lasje. Vseskozi je seveda treba upoštevati še dejstvo, da je kakovostni rodilnik definiran s pridevniško prilastkovnostjo, prilastek obravnavanega orodnika pa nikakor ni obvezen. Kot posebna, razmeroma redka tvorba pridevniških zloženk ostajajo pri- meri, ko sta v GP dva samostalniška člena: določujoči del podstave ni nastal iz tvorjenega izsamostalniškega pridevnika v GP, ampak naravnost iz des- nega prilastka v obliki primerjalnega veznika kot in samostalnika, npr.: čebuloglav -t- tak, ki ima glavo kot čebula; cevokljun tak, ki ima kljun kot cev; zmajeglav -*- tak, ki ima glavo kot zmaj; kopitonog, kozoglav, orlook, ovnoglav, vranogriv idr. Podstavi za tvorjeni pridevnik in za levi določujoči zloženski del sta enaki — primerjalni veznik kot in samostalnik. Vse takšne pridevniške zloženke imajo sopomenke v tvorjenkah iz pridevniškega prilast- ka na levi: kozoglav — kozjeglav, vranogriv — vranjegriv. Glede na to, da imamo pri tvorjenkah iz dveh samostalnikov v GP do- dajani zloženski obrazili — medpono in pripono — na korenska morfema, lahko sklepamo, da so to starejše tvorjenke; po analogiji na zloženke tipa beloglav so začele nastajati pomensko enoumnejše zloženke tipa koz-j-e-glav-O, torej z določujočim členom iz tvorjenega pridevnika.18 2.2.1.3 Predmetnopomenske lastnosti sestavin GP Za obravnavane zloženke je značilno, da je mogoče govornopodstavni pri- devnik, zlasti pa še samostalnik, pomensko omejiti in s tem določiti obseg tvorjenja tovrstnih zloženk. 2.2.1.3.1 Govornopodstavni (neprilastkovni) samostalnik Omenili smo že, da rodilniški samostalnik iz GP poimenuje sestavine člo- veškega, živalskega ali rastlinskega organizma, poleg tega pa še (lahko po metonimiji): a) pri človeku duševno stanje, lastnost, prepričanje, npr. srce, duša, kri, vera, vest, volja; , b) lastnost, navadno človeškega organizma, npr. barva, kri, redko tudi vrsta, rod, rasa; c) nekatera oblačila, npr. krilo, analogno še hlače, srajca. Verjetno moramo pri samostalniku krilo, ki je v tej pomenski skupini podstavno najpogostejši, izhajati iz zveze, npr. ptičje krilo; od tu je preneseno poimenovanje na (žensko) oblačilo; podstavna raba se je potem izjemoma raz- širila še na podobna (necela) oblačila. 18 Zloženk s tvorjenim pridevnikom v GP Miklošič ne navaja — gl. delo, cit. v op. 2; prav tako se vidi iz pojasnil A. Breznika, da jih uvršča med mlajše. Govornopodstavni samostalnik je lahko tudi tvorjen s pomenom manjšal- nosti ali ljubkovalnosti, npr. stebelce — kratkostebelčast, rilček — kratko- rilčkast, tačka — črnotačk. 2.2.1.3.2 Govornopodstavni prilastek Besednovrstno je pridevniški, izjemoma tudi samostalniški. 2.2.1.3.2.1 Prilastkovni pridevnik Kot prilastek govornopodstavnega samostalnika se pojavljajo pomenske skupine netvorjenih in tvorjenih kakovostnih pridevnikov (gl. pogostnostno predstavitev na str. 372—373). Med netvorjenimi so naslednje: a) pridevniki relativne ocene;19 pomensko so lahko, kot je znano, telesno- ali duševnolastnostni. Od telesno!astnostnih se največkrat uporablja pridev- nik lep, in sicer ob najrazličnejših samostalnikih iz osnovne pomenske skupi- ne: lepo-ok, -las, -nos, -nog, -rok, -uh, -stas, -obrazen idr. Duševnolastnostni pridevniki relativne ocene so uporabljeni ob samostalnikih volja, srce, duša, npr. dobrodušen, -srčen, -voljen; redkeje pridevnik slab, npr. slabo-voljen, -veren; b) pridevniki barve; teoretično imajo možnost biti podstava obravnavanih zloženk tudi v primerih, ko jih lahko povezujemo z glagolskim dejanjem, npr. rdeti — (biti) rdeč, rdeti — pordeti — (biti) rdeč, sinon. zardel. Pojavljajo se lahko v zvezi z vsemi tistimi samostalniškimi poimenovanji, ki imajo potencialno lastnost barve. Glede na gradivo so ti pridevniki podstavno naj- pogostejši: modrook, sivolas, črnopolt, belorok, rdečenos idr. Podstavni sa- mostalnik barva je seveda mogoč v zvezi z vsemi pridevniki barve: sivo-, črno-, rdeče-, rjavobarven idr.; takšne tvorjenke so zaradi svoje pleonastič- nosti stilno zaznamovane: rdečebarven 'rdeč', sivobarven 'siv', upravičene so le v primerih, ko pridevnik v osnovnem pomenu ne poimenuje barve, ampak le barvno stopnjo, intenzivnost, npr. nežnobarven — nežen glede na barvo. Sicer pa je med pridevniki barve v GP najpogostejši pridevnik bel: belo-rok, -polt, -lic, -glav, -kril, -kosten, -las, -list, -lub, -ok, -prs, -rep, -škrg, -uh, -zob, -vrat idr. Pogost je tudi pridevnik zlat,20 seveda za obrav- navano pomensko skupino samostalnikov samo kot poimenovanje barve in ne morda kot snovni (»*- iz zlata): zlato-las, -polt, -rok, -kož idr., nato še črn, moder, rdeč, siv; c) merni pridevniki; tudi merna določitev samostalniškega jedra je vsaj teoretično mogoča pri vseh obravnavanih jedrnih samostalnikih. Gradivo iz- kazuje pogosto rabo zlasti naslednjih pridevnikov: dolg, kratek; debel, tanek; težek, lahek; globok. Ta pridevniška pomenska skupina se ob podstavnih samostalnikih uporablja tudi v pomenu stopnje človekovega prepričanja, du- ševnega stanja, lastnosti, npr. globokoveren, globokomiseln; velikodušen, ma- lodušen (že deloma demotivirano, se pravi z novimi, ne samo govornopostav- nimi pomenskimi sestavinami); " Prim. A. Vidovič-Muha, Merila pomenske delitve nezaimenske pridevniške be- sede, SR 1978, 253—276, kjer so predstavljene pomenske skupine kakovostnih pridev- nikov. 20 F.Levstik v Napakah, str. 58, omenja pogostnost besed »zlato in srebro« v pod- stavi obravnavanih zloženk. č) pridevniška beseda stanja; v GP so pravi deležniki stanja na -n, -t/-l, npr. jezen — jeznorit, zabuhel — zabuhlolic, zamolkel — zamolklocvet, -polt, zvit — zvitorep, -rog, -zob; gnil — gnilolist; nabuhel — nabuhloličen idr. Stanjsko pa lahko razumemo npr. tudi pridevnike barve, rdeč — rdečelic 'zardelih lic' (*zardelolic); siv — sivolas 'osivelih las' (*osivelolas); rjav — rjavopolt 'porjavele polti' (* porjavelo polt); bel — belobrad 'obelele brade' (*obelelobrad) idr. Tvorjene kakovostne pridevniške besede v vlogi prilastka v GP so vse izsamostalniške; največ je takšnih, ki izražajo podobnost česa na osnovi pri- merjave. Podstavna pretvorba takih izsamostalniških pridevnikov je v obliki primerjalnega veznika kot in samostalniške besede. Temu pomenu ustrezajo kakovostni pridevniki s priponskimi obrazili predvsem -at, -ast in -nat. Njihov jedrni samostalnik v GP je pogosto barva, npr. bronasto-, slamnato-, ilovnato-, rožnatobarven. V GP so lahko tudi pridevniki, ki so v osnovnem pomenu nekakovostni, kot kakovostni podobnostni pa so konverzni. Potencialno mož- nost takega prehoda imajo pridevniki dveh (nekakovostnih) pomenskih sku- pin, in sicer sestavinskosvojilni in snovni: S e s t a v i n s k o s v o j i l n i , ko so tvorjeni iz samostalnika, ki navadno poimenuje živali, torej s priponskima obraziloma, -ji, -ski, npr. kozji — kozje- brad •<- tak kozje brade tak, ki ima brado kot koza; jastrebji — jastrebje- nos tak jastrebjega nosu tak, ki ima nos kot jastreb; kurji — kurjepolt •*- tak kurje polti <- tak, ki ima polt kot kura; levjeglav, konjskonog, mačje- ok, ovčjeglav, pasjeglav, prašič je glav, račjekljun, sovjeok idr. Za vse take zloženke bi bila teoretično možna pretvorba v sestavinskosvojilni rodilnik ob ustreznem samostalniškem jedru. Dejansko pa do zvez s samostalnikom, ki bi zahteval tako pretvorbo v GP zloženk, ne pride. Nemogoče so zveze kot *kozjebrada dlaka dlaka (od) kozje brade/iz kozje brade, *levjeglava ušesa -<- ušesa (od) levje glave/na levji glavi. V teh primerih bi imeli namreč opravka z dvostopenjsko svojilnostjo — eno v okviru pridevniške zloženke, drugo v okviru samostalniške besedne zveze s tako zloženko. Torej vsi tako tvorjeni pridevniki so v zloženski GP lahko le konverzni kakovostni in izra- žajo podobnost. S n o v n i p r i d e v n i k i so izjemnejši — v zloženski GP se lahko po- javljajo tudi v osnovnem in ne samo v konverznem podobnostnem pomenu; včasih sta možni obe podstavni pretvorbi, npr. lesenonog -<- tak lesenih nog •*- tak, ki ima lesene noge 'kot iz lesa/iz lesa'; steklenook •*- tak steklenih oči •*- tak, ki ima steklene oči 'kot iz stekla/iz stekla', škrlatnolist, slamnatolas ipd., vendar pa se povsod bolj vsiljuje kakovostna pretvorba s pomenom podobnosti. Omeniti je treba še, da se ob zloženskem podstavnem samostalniku barva upo- rabljajo tudi drugi sestavinskosvojilni pridevniki (vendar ne tisti s priponski- ma obraziloma -ov, -in), npr. gozdnobarven tak gozdne barve <- tak, ki ima barvo kot gozd; nebesnobarven idr.21 Sposobnost podstavotvornosti konverz- liih kakovostnih pridevnikov je lahko tudi merilo za določanje stopnje samo- stojnosti njihovega drugotnega, kakovostnega pomena; pomensko osamosva- janje se da lepo zasledovati zlasti pri primerjalnih oznakah za barve: če je pridevnik tudi v konverznem kakovostnem pomenu dovolj poveden, se lahko 21 Izjemno pretvorbo, ki je enaka vrstnim spremstvenim pridevnikom, ima med zapisanimi primeri zloženka solznook •*- tak solznih oči •*- tak, ki ima solzne oči •*- tak, ki ima oči, v katerih so solze. uporablja ob podstavnem samostalniku, ki ga mora barvno označiti, sicer pa samo ob podstavnem samostalniku barva-, kostanjevolas •*- tak kostanjevih las ч- tak, ki ima kostanjeve lase — kostanjeve barve — barve kot kostanj; tako morda še bakreno-, brončeno-, bronastopolt, toda le žvepleno-, mlečno-, ilov- nato-, jekleno-, nebesnobarven ipd.22 2.2.1.3.2.2 Prilastkovni samostalnik Kaže, da so bili vsaj pri starejših tvorjenkah prilastkovni samostalniki predvsem poimenovanja živali:23 sestavina zlasti človekovega organizma se je lastnostno označevala s primerjavo enake sestavine pri živalih: ovnoglav *- tak z glavo kot od ovna. Izjemnejše, verjetno priložnostne so zloženke, ki imajo v GP prilastkovni samostalnik tudi z drugih pomenskih področij, razmerje pa je izraženo samo s primerjalnim veznikom kot, npr. volnolas tak z lasmi kot volna; čebuloglav <- tak z glavo kot čebula. Tvorjenke izražajo višjo stopnjo pomenskega prenosa, ne gre več za primerjavo sestavin dveh različ- nih organizmov, ampak za primerjavo (ene) sestavine s čim asociativnim; drugotno svojilno razmerje postane odveč. 2.2.2 Sestavinskokoličinske zloženke Zaimensko jedro GP je pridevniško in izpostavlja lastnost samostalniške orodniške zveze s števniškim prilastkom (pomenske skupine določnih in ne- določni števniki). Pomenska podstava je tudi tu prilastkov odvisnik z glago- lom imeti v povedku: enogrb <~ tak z eno grbo •*- tak, ki ima eno grbo, dvo- očen, -ok, enonog, -debeln, -krak, -krilen, -križen, -obrazen, -prsten, -ram-0/-en, -rog, -zob, -žilen, petprsten, -cveten, štirinog, trijezičen, mnogoglav ipd. Go- vornopodstavni samostalnik je iz istega pomenskega kroga kot pri prejšnji skupini, metonimija pa gre drugo pot, in sicer v poimenovanje števila sesta- vin zlasti geometrijskih likov, kjer je poudarek prav na številu teh sestavin, npr. štiristran-i/-ič-ni, dvokraki, štirikotni, mnogokotni idr. 2.2.3 Obrazila Priponsko obrazilo izraža predvsem besednovrstnost in (pridevniško) be- sedotvorno pomenskost, medpona pa pod redno hierarhično razmerje med se- stavinami BP. 2.2.3.1 Priponska obrazila Funkcijska pridevniškost kakovostnega rodilnika v GP omogoča tvorbo le pridevniških zloženk, prav tako pa so tudi pridevniške orodniške govorno- podstavne zveze. Izrazno so pridevniška priponska obrazila neglasovna ali ničta (priponsko obrazilo je homonimno s končnico) ter glasovna, in sicer -en, izjemoma tudi -ast in -(n)at. 7љ obe vrsti obrazil je značilno, da se razvrščajo na samostalniški korenski morfem: -polt-, -glav-, -kril-, -rok-, -brk-, -klas-, -grl-, -rep-, -uh-, -griv-, -golt- ipd. Informacijo o vrsti pridevniškega pripon- skega obrazila nosi govornopodstavni samostalnik. и V SSKJ je pomen barve predstavljen pomensko samostojno, npr. pri bronast, kostanjev (I, str. 213, II, str. 447). 13 F. Levstik v Napakah ugotavlja, »da jemljemo v take sestave najraje živalska imena / . . ./c, str. 58. 2.2.3.1.1 -ö Končniško priponsko obrazilo se dodaja na podstavo, ki je sestavljena iz enozložnega izsamostalniškega korenskega morfema: (bakreno)-polt-0, (dol- go)-las-0, (kratko)-nog-O, (zeleno)-list-0, (boso)-pet-0, (dolgo)-vrat-O, (belo)- grud-0, (rdeče)-nos-0, (belo)-cvet-O, (kratko)-dlak-0, (rjavo)-kož-0, (mesnato)- prst-0, (vitko)-stas-0, (debelo)-člen-0, (belo)-grl-O, (dolgo)-brad-0, (belo)-zob-0 ipd. Kaže, da je v primerih, ko se korenski morfem končuje na mehkonebnik, na trdonebnik ali na |c|, možno dvojnično obrazilo -en: (dolgo)-dlak-0/-(č)en; (rdeče)-lic-0/-(č)en, (bakreno)-kož-0,'-en, (dolgo)-srajc-0/-(č)en, (široko)-pleč-0/ -en, (dolgo)-uh-0/-(š)en, (dolgo)-krak-0/-(č)en, (okroglo)-bok-0/-(č)en, (belo)- polt-0f-en. Iz podstave duša, srce, volja, rod in drugih samostalnikov, ki so zunaj osnovnega pomenskega kroga, imamo zloženke tvorjene samo s pripon- skim obrazilom -en: (dobro)-srč-en, -duš-en, -volj-en, (blago)-rod-en.2i Sicer pa je končniško obrazilo običajno pri tistih besedotvornih postopkih, ki pre- našajo pomensko obvestilnost v obliki pone, korena ali korena in pone na levo od podstavnega jedra. Poleg zlaganja, kjer imamo opraviti s korensko ali pri tvorjenem (izpeljanem) podstavnem pridevniku s korensko in pripon- sko pomensko obvestilnostjo, je pogosto končniško obrazilo še pri izpeljavi iz predložne zveze, kjer je pomenska obvestilnost izražena s predpono, npr. brezrok-0 ipd.25 Končniško obrazilo -0 se v določenih skladenjskih pogojih zamenjuje z -i tako kot pač vse končnice kakovostnih pridevnikov, npr. dolgolas-0 : -i. 2.2.3.1.2 -an Priponsko obrazilo -an se razvršča na že omenjene korenske morfeine samostalnikov, pojavlja se kot dvojnično končniškemu obrazilu ali pa v zelo redkih primerih, ko je samostalniška podstava neenozložna, npr.: (boso)- parkelj-n, (belo)-stebel-n, (debelo)-trebuš-en, (dolgo)-postav-en, (irdo)-kopit-en, (ostro)-konič-en, (gladko)-jezič-en, (golo)-rebr-n. Tudi to obrazilo se s samo- stalniško podstavo druži predvsem v zlagalnem besedotvornem procesu, iz- raža pa lahko le kakovostni pridevniški pomen.20 S stališča skladenjske do- ločnosti ima variantno končnico -i; tako pride do izraznega sovpada skladenj- ske (določne) oblike zloženskega obrazila -(a)n-i in izpeljavnega obrazila -ni z nekakovostnim vrstnim ali svojilnim pomenom in seveda brez možnosti iz- ražanja skladenjske določnosti, torej samo gozd-ni, miz-ni, asfalt-ni, mil-ni ipd. : dolgojezič-en-0/-ni. 24 Prim. F.Levstik, Napake, str. 59, kjer je rečeno, da dobijo zloženke »prilepek« -n ali -ast, kadar niso »iz imen telesnih udov«, včasih pa tudi,' če so, npr. debelokožen, mladoličen, golobradast, gostobeseden, hudomušen, zloooljen idr. 25 Gl. obrazila in primere pri posameznih besedotvornih vrstah v SS 1976, str. 124 —157, zlasti 145. 20 V SS 1976, str. 148—149, gre pri obrazilih -an, -en, -ičen, -alen, -onalen idr. za vrstni ali svojilni pomen, tudi po razlagi sodeč: »/p/ovezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava«, (148), torej verjetno za obrazila -ni, -eni, -ični idr.; morda bi bilo treba tudi med kakovostnimi pridevniki izkazati primere, ki so dvopomenski in so sedaj samo med vrstnimi oziroma svojilnimi, npr. glaven (-ejši) : glavni (živec), umen (-ejši) : umna (lastnost), moralen (-ejši) : moralni (zakon), časten (-ejši) : častni (član), reden (-ejši) : redni (predpis), čustven (-ejši) : čustveni (pretres), centralen (-ejši) : centralni (zbor) ipd. J. Toporišič v razpravi Imenska določnost v sloven- skem knjižnem jeziku (SR 1978, 287—304) veže pomen svojilnosti pri pridevnikih tudi na obliko -en-0, pridevniki z -ni naj bi bili vrstni: držav-en : držao-ni. V raz- 2.2.3.1.3 -ast, -(n)at Priponski obrazili nista vezani na zlagalno besedotvorno vrsto, sta tudi izpeljavni; v okviru zlaganja se uporabljata izjemoma. Pomensko sta dvo- vrstni: izražata lahko samo kakovostno pridevniškost, lahko pa še pomen obilnosti, velike količine.27 Samo pridevniškost izražata v primeru, ko je tvor- ba nezloženskih pridevnikov iz obravnavanih pomenskih skupin samostalni- kov z njima edino mogoča ali vsaj pogostejša od tvorb z drugimi priponskimi obrazili: dolgoigl-ast, ostrogrb-ast, gostopik-ast. Ta obrazila imamo tudi v ti- stih izjemnih primerih, ko samostolnik v GP izraža manjšalnost, Ijubkoval- nost: belogobčk-ast, tankostebelč-ast, dolgorilčk-ast, tankovejič-ast, debelo- členk-ast. 2.2.3.2 Medponska obrazila S pomenskega stališča so medponska obrazila obravnavanih zloženk pre- tvorba podrednega skladenjskega razmerja med govornopodstavnim samostal- nikom in njegovim prilastkom. Izražajo torej podredno hierarhično razmerje v besedotvorni podstavi. Njihova izrazna podoba je odvisna od pomena pri- devniškega prilastka v GP: zloženke z netvorjenim ali tvorjenim kakovostnim pridevnikom imajo vedno o-jevsko medpono; količinska govornopodstavna pridevniška beseda pa povzroča poleg izrazno samostojne o-jevske medpone tudi konverzno izkončniško, in sicer -0- ali -i-. Kaže, da imajo medponsko obrazilo -0- zloženke z govornopodstavnimi števniki, ki se sklanjajo samo po ničti ali tudi po ničti sklanjatvi. Takšni so nedoločni števniki, npr. nekaj-0- glav, malo-0-las, glavni števniki od pet dalje, tudi sto, tisoč, milijon, npr. pet-0-glav, sto-0-nog, tisoč-0-glao. Medponsko obrazilo -i- imata govornopod- stavna števnika tri in štiri, in sicer kot dvojnično možnost medpone -o- števnik tri in kot edino števnik štiri, npr. tr-i-jtr-o-glavi (zmaj), štir-i-nog. 2.2.4 Število naglasov in naglasno mesto Izhodiščno pravilo za določanje števila naglasov je morfemska zgradba tvorjenke.28 Mesto naglasa je vedno na desnem, določanem delu BP, v GP je to jedrni samostalnik, ostaja pa vprašanje, kako je z naglašenostjo levega dela. Če je levi del v besedotvornem procesu ohranil besedotvorni morfem, bi po prav, cit. v op. 14, je ta delitev z nekim zadržkom sicer sprejeta (nobenega primera svojilnega pridevnika z omenjeno obrazilno razvidnostjo), vendar se pojavlja vpra- šanje, zakaj ohranjati razloček med pridevniki, ki so tvorbeno zelo blizu. Tudi J. Toporišič ugotavlja, da »/t/ako imenovani svojilni in vrstni pridevniki uporab- ljajo / . . 7 precej identična besedotvorna sredstva / . . ./c (v cit. razpravi, str. 289) ter da se je »/m/orda / . . . / prav zaradi tega izgubila tudi razlika med braioo (svo- jilni) in borovi (vrstni), ki se sedaj normalno glasi tudi le boroot. Ce upoštevamo še zložensko besedotvorno vrsto, bi bilo res najbolje vezati obrazilo -an samo na ka- kovostni pridevniški pomen (možnost razločevanja skladenjske določnosti), obrazilo -ni, -eni idr. pa na vrstni in svojilni. 27 V BSJ II, 71—72, izraža pripona -ast lastnost, podobnost, obilico, snov, -(n)at pa obilico; v SS 1976, 150—151, imata ti obrazili pomen snovnosti, obilnosti in podob- nosti. 28 Teorija J. Toporišiča o številu naglasov pri zloženkah, predstavljena v raz- pravi O eno- in večnaglasnosti nekaterih besednih kategorij. Glasovna in naglasna Eodoba slovenskega knjižnega jezika, Maribor 1978, 211—222, pa temelji a) predvsem na esednovrstnosti predmetnopomenskih sestavin GP: »Samostalniške zloženke imajo en sam naglas, če je vsaj en člen podstave glagolski ali pridevniški ali zaimenski / . . . / Zloženke z glavnim števnikom v prvem delu imajo po dva naglasa / . . . / « , str. 217, pravilih moral ohraniti tudi naglas. Načeloma naj bi veljalo, da vse zloženke, katerih levi člen BP ima obliko korenskega morfema, nimajo naglasa na njem. V to skupino se uvršča večina zloženk — vse tiste z netvorjenim števniškim ali neštevniškim prilastkom v GP ter s sainostalniškim (desnim) prilastkom, npr. beloglav, dvoglav, kozoglav. Zloženke s tvorjenim pridevniškim prilast- kom bi bile po tem pravilu dvonaglasne, npr. bronastobdrven, bakrenopólt, jajčastolisten, barvnopolt, opečnatobarven, mlečnobarven, mlečnozob, ko- ščenoličen, peteroobrdzen, dvojnolisten, osmerostrdničen ipd. Spoznanje je lo- gična posledica strukturno utemeljene teorije o naglasni vlogi priponskih obrazil.29 Za analogno enonaglasnost gre v primerih, ko imamo v GP variantno prilastkovo možnost — tvorjeni (levi) pridevniški prilastek (iz samostalni- škega poimenovanja živali) ali (desni) samostalniški prilastek. Zloženke z do- ločujočim členom iz samostalniškega prilastka so po pravilu enonaglasne, ver- jetno analogno pa tudi zloženke, ki imajo v GP pridevnik, tvorjen iz takšnega samostalnika, torej: kozobrad — kozjebräd, kačeok — kačjeok, psoglav — pasjeglav, volkodlak — volčjedlak ipd. Takšno izhodišče glede števila naglasov pri sestavinskokakovostnih zložen- kah potrjujejo rešitve v SSKJ: enonaglasne so vse tiste z netvorjeno določu- jočo sestavino BP in pa tiste, katerih določujoča sestavina je iz takšnega tvorjenega pridevniškega prilastka, ki ima varianto v samostalniškem pri- lastku. Zloženke, katerih določujoča sestavina BP je lahko nastala samo iz tvorjenega pridevnika, pa so v SSK J eno- ali dvonaglasne, npr. jdjčastoHsten : bronastopólt, bakrenobdrven ipd. Tu ni videti trdnejše teoretične opore. Število naglasov v SSKJ pri sestavinskokoličinskih zloženkah pa sloni v glavnem na pravilu, da so zloženke z glavnini števnikom v GP dvonaglasne;30 po primerili lahko še sklepamo, da so enonaglasne tudi zloženke z ločilnim števnikom v GP, z množilnim pa dvonaglasne, npr. peterokrak, -krp, -prst, -listen : dvoj- noperndt (str. 583—584, 389). 3 Sestavinskolastnostnini zloženkam je mogoče poiskati skupne lastnosti na vseh osnovnih ravninah jezikovne strukture. Skladenjsko jih povezuje glo- binski pomen, t. i. pomenska podstava, ki ima obliko prilastkovega odvisnika z glagolom i m e t i v povedku, npr. leponog -«- tak lepih nog/z lepimi nogami •*- tak, ki ima lepe noge; dvonog ч- tak z dvema nogama <- tak, ki ima dve nogi; kozoglav •*- tak z glavo kot koza ч- tak, ki ima glavo kot koza; kozo- glav 4- tisti z glavo (od) koze ч- tisti, ki ima glavo (od) koze. Za celotno skupino veljajo tudi enake izrazne in razvrstitvene možnosti obeh najpogostejših pri- ponskih obrazil -0 in -an — zlasti pri starejših tvorjenjtah se razvrščajo na samostalniški korenski morfem. npr. -dlak-0, -ok-0, -list-0/-en, -stebel-n; s po- b) deloma stavčnočlenskosti: »Po dva naglasa imajo zloženke, pri katerih je prvi del nekak prislovni prilastek: cerkvenoupraven / . . . / « , c) občutku oziroma zavedanju zlo- ženosti: »Ce sta oba dela podstave samostalniška, imajo zloženke redoma po dva naglasa, če se zloženosti zavedamo (živinozdravmk / . . . / ) . Ce se zloženosti ne zavedamo, je naglas en sain: drevored / . . . / « , str. 217; pri zadnji določitvi je verjetno mišljena skladnost pomenskih sestavin z besedotvornim pomenom oziroma pomenska identič- nost med tvorjenko in njeno skladenjsko pretvorbeno varianto. 29 Prim, razpravo J.Toporišiča, Teorija besedotvornega algoritma, Sil 1980, 141 — 153, zlasti del o naglasni jakosti besedotvornih sestavin, str. 149—151. 30 Gl. op. 28. Sicer pa je v Uvodu v SSKJ rečeno, da se prvi naglas pri zloženkah lahko opušča med drugim tudi »če je v prvem delu števnik / . . . / « , SSKJ I, str. XXV. menskega stališča velja za pripono -0 homonimnost — pri sestavinskosvojin- skih zloženkah je samostalniška, sicer pa pridevniška, npr. kozoglav-0 tisti z .. ./tak z... Morfemska struktura obravnavanih zloženk je v večini primerov takšna, da je mogoče eno samo že v GP predvidljivo naglasno mesto, npr. belogläv, kozogläv (analogno kozjegläv), dvoglav; v primeru tvorjenosti leve sestavine BP ima zloženka seveda dva naglasa, npr. jajčastolisten, peterolisten. Sestavinskolastnostne zloženke povezuje tudi predmetni pomen govorno- podstavnih besed, zlasti (jedrnega) samostalnika — osnovna pomenska skupi- na poimenuje sestavine organizmov; pridevniki iz GP so kakovostni, in sicer tvorjeni s pomenom podobnosti, netvorjeni pa se uvrščajo v katerega izmed osnovnih pomenov, torej med pridevnike relativne ocene (dober, lep), pridev- nike barve (rdeč, siv), med merne ali stanjske pridevnike (velik, dolg; zvit, gnil). Skladenjske, obrazilne, naglasne pa tudi predmetnopomenske lastnosti obravnavanih zloženk so torej takšne, da nam omogočajo natančno določitev obsega njihove tvornosti. 4 Pogostnostne preglednice predmetnopomenskih besed iz GP Besede so razvrščene po pogostnosti (1 — najpogostejša). Na skrajni levi strani stolpca je zaporedna številka, sledi beseda, število ponovitev in nato pogostnostna številka (upoštevane so samo zloženke, brez izpeljank iz njih); 4.1 Jedrni (razvijani) samostalniki iz GP Številčni oziroma pogostnostni pregled samostalnikov iz GP obravnavanih zloženk je lahko razmeroma zanesljiv, ker so ti samostalniki predmetnopo- mensko predvidljivi — omejeni na poimenovanja organizmov (človeškega, ži- valskega, rastlinskega) ter nekaterih človekovih značajskih oziroma sploh duševnih lastnosti (dostikrat so to metonimične razširitve), izjemoma še last- nosti predmetov (prav tako v primerih metonimične povezave). Prav pomen- ska določenost govornopodstavnih samostalnikov dovoljuje upoštevanje vseh zapisanih primerov obravnavanih zloženk, zbranih na listkovnem gradivu Inštituta za slovenski jezik. >» ä, D O C o a. č Ц o «0 » o o, 1. glava 84 1 16. kljun 24 14 31. griva 15 21 2. oko 70 2 17. dlaka 24 14 32. prsi 14 22 3. list 62 3 18. kri 23 15 33. žila 14 22 4. noga 60 4 19. uho 23 15 34. peta 13 23 5. lice 48 5 20. rog 23 15 35. koder 13 23 6. las 44 6 21. nos 22 16 36. steblo 13 23 7. barva 44 6 22. prst 22 16 37. plod 13 23 8. krilo 39 7 23. um 22 16 38. bog 12 24 9. zob 31 8 24. koža 22 16 39. boja 12 24 10. brada 31 8 25. usta 22 16 40. pleče 11 25 11. roka 30 9 26. duša 21 17 41. stas 10 26 12. srce 28 10 27. krak 20 18 42. brki 10 26 13. vrat 27 11 28. cvet 20 18 43. rit 10 26 14. polt 26 12 29. ud 19 19 44. obraz 9 27 15. rep 25 13 30. perje 16 20 45. cel 9 27 o . 2 c N >» a. 46. vera 9 27 82. lupina 3 34 118. čeljust 1 36 47. grlo 9 27 83. šapa 3 34 119. nedra 1 36 48. rob 8 28 84. igla 3 34 120. resa 1 36 49. veja 8 28 85. konica 3 34 121. rilec 1 36 50. luska 8 28 86. golk 3 34 122. rokav 1 36 51. volja 8 28 87. parkelj 2 35 123. sapa 1 36 52. čelo 8 28 88. postava 2 35 124. klas 1 36 53. grudi 7 29 89. rokav 2 35 125. koren 1 36 54. rebro 7 29 90. klas 2 35 126. lupina 1 36 55. trebuh 6 30 91. srajca 2 35 127. ščetina 1 36 56. zrno 6 30 92. kocina 2 35 128. pest 1 36 57. deblo 6 30 93. korak 2 35 129. perut 1 36 58. jezik 6 30 94. pestič 2 35 130. mišica 1 36 59. pas 6 30 95. rilček 2 35 131. jeza 1 36 60. golt 6 30 96. gib 2 35 132. popek 1 36 61. bedro 6 30 97. želo 2 35 133. grba 1 36 62. hrbet 6 30 98. telo 2 35 134. krempelj 1 36 63. hlače 5 31 99. rasa 2 35 135. žrelo 1 36 64. pecelj 65. kost 5 31 100. kosa 1 36 136. sila 1 36 5 31 101. obličje 1 36 137. kaliber 1 36 66. lubje 5 31 102. mah 1 36 138. pleme 1 36 67. meso 5 31 103. nogavica 1 36 139. pleša 1 36 68. obrv 5 31 104. okel 1 36 140. vamp 141. žima 1 36 69. runo 5 31 105. škrga 1 36 1 36 70. buča 5 31 106. taca 1 36 142. skorja 1 36 71. živec 5 31 107. značaj 1 36 143. kolk 1 36 72. trup 5 31 108. žolč 1 36 144. sklep 1 36 73. vrsta 5 31 109. bil 1 36 145. tačka 1 36 74. gobec 75. laket 4 32 110. član 1 36 146. golen 1 36 4 33 111. člen 1 36 147. recelj 1 36 76. rama 4 33 112. golša 1 36 148. sluh 1 36 77. kopito 4 33 113. vime 1 36 149. stebelce 1 36 78. seme 4 33 114. život 1 36 150. skok 1 36 79. vest 4 33 115. korenina 1 36 151. voh 1 36 80. rod 4 34 116. noht 1 36 152. črta 1 36 81. volna 3 34 117. plavut 1 36 153. koren 1 36 4.2 Pridevniški in samostalniški prilastki iz GP (po gradivu iz SSKJ ali predlaganem za sprejem v SSKJ) 4.2.1 Pridevniki: D O C e -. c >•) ö. o e. w o 1. 2. dolg širok 40 31 1 2 10. 11. tanek zlat 14 14 7 7 19. gost 20. prost 8 8 11 11 3. rdeč 24 3 12. kriv 11 8 21. rumen 8 11 4. bel 23 4 13. lep 11 8 22. visok 8 11 5. debel 23 4 14. svetel 11 8 23. dober 7 12 6. dva 23 4 15. trd 11 8 24. droben 7 12 7. ena 18 5 16. gol 10 9 25. isti 7 12 8. črn 17 6 17. oster 9 10 26. sto 7 12 9. kratek 17 6 18. enak 8 11 27. temen 7 12 d o ji -o v. ft. a. O «0 Q N •чЈ HO o n. 28. drug 6 13 29. mehek 6 13 30. mnog 6 13 31. lahek 5 14 32. nizek 5 14 33. rjav 5 14 34. siv 5 14 35. suh 5 14 36. tisoč 5 14 37. top 5 14 38. bister 4 15 39. moder 4 15 40. nežen 4 15 41. okrogel 4 15 42. sam 4 15 43. slab 4 15 44. šesteri 4 15 45. več 4 15 46. velik 4 15 47. zelen 4 15 48. 49. blag bled 3 3 16 16 50. čist 3 16 51. deset 3 16 52. gladek 3 16 53. mil 3 16 54. poln 3 16 55. raven 3 16 56. rus 3 16 57. rožen 3 16 58. sladek 3 16 59. sodi 3 16 60. tolst 3 16 61. bos 2 17 62. brz 2 17 63. globok 2 17 64. niter 2 17 65. hladen 2 17 4.2.2 Samostalniki: D . ft. a