PoStnina plačana V gotovini. Posamezna številka Din 1.-* leto XXII. V Ljubljana, dne 34» avgusta 1939_ t. 34 Upravništvo »Domovine v L.JUDljani — «nafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica štev. 5/11, telefon 3122 do 3126 Izhaja vsak četrtek Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 9 din, polletno 18 di>a celoletno 36 din; za Inozemstvo razen Amerike: četrtletna 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dola* Račun poštne hranilnice, podrnžnice » Ljubljani. St 10.711« 25 letnica zmage srbske vojske na Ceru Pri bitki na Ceru, prvem večjem spopadu v svetovni vojni, so Srbi dokazali vsemu svetu, da morajo osredne sile računati s arb* sko vojsko kot zelo resnim nasprotnikom* Avstrijska vojska je imenovala v začetku vojno s Srbijo samo »kazenski pohod«.' Av| strija je računala, da bo že v nekaj tednih obračunala s Srbijo, majhno balkansko drža^ vo, ki je prav tedaj še zelo čutila posledica dveh balkanskih vojn. Kakor znano se je Srbija bojevala 1. 1912. s Turki in 1. 1913. t Bolgari. Ti vojni sta jo res precej oslabili in je seveda menila Avstrija, da bo hitro konec Srbije. Avstrija se je samo bala, da se na bodo v njeno obračunavanje s Srbijo začel« vmešavati druge sile. Srbska vojska je bila znatno manjša od avstrijske Avstrija je poslala nad Srbijo veliko voj» sko, ki so jo sestavljale tri armade. Vrhovh| poveljnik je bil Potiorek. Skupno je ta av^ strijska armada štela okrog 370.000 mož. Na? sproti temu je sestavljalo srbsko vojsko 1» pehotnih divizij in ena konjeniška. Skupno je bilo le 250.000 mož. Potiorekov načrt je bil stisniti Srbijo $ močnimi napadi ob Donavi, Savi in Drini vzdolž vse meje. Potem pa naj bi avstrijska vojska prešla Drino v njenem spodnem to^ ku ter bi korakala proti Valjevu in Kragu-jevcu v osrčje Srbije. Načrt srbskega poveljstva je bil mnogo skromnejši: obdržati obrambno črto in izpostavljene položaje ob Donavi, Savi in Drini, dokler se politični in strateški položaj ne razjasni. Zaradi vstopa Rusije v vojno so Avstrijci kmalu spremenili svoj prvotni načrt napada na Srbijo. Začetek avstrijskih napadov Avstrijska ofenziva se je začela 12. avgusta 1. 1914. V močnih oddelkih je začela avstrijska vojska prehajati čez Drino, a v ne- Pred spomenikom na Ceru ob spominskem slavju v soboto Zmagoslavni vojvoda Stepa ---- Potek znamenite bitke Ves svet je občudoval zmago mnogo manjše srbske vojske nad Potiorekovo armado V soboto 19. t. m. je bilo na Ceru veliko slavje. Velikanske množice naroda so proslavile 251etnico velike zmage male srbske vojske nad mnogo večjo avstrijsko vojsko. Spominskega slavja so se udeležili zlasti pripadniki onih 12 polkov, ki so se tedaj borili okoli Cera, in otroci tistih, ki so v teh krajih dali življenje za kralja in domovino. ' Šabac se je že tedne pripravljal na to svečanost. Z Oplenca so v petek prinesli v Šabac' stare srbske zastave onih 12 polkov, ■ki so se Udeležili bitke na Ceru. Razcefrane •in vse križem prestreljene zastave, ki jih je prebivalstvo s solzami v očeh poljubljalo, je blagoslovil patriarh Gavrilo', nato pa so jih odnesli cerski bojevniki na Cer. Slavnosti na Ceru so se vršile ob spomeniku cerskim junakom. Na posebni tribuni je bil kraljev namestnik dr. Radenko Stan-kovič. Prisotni so bili ministrski predsednik g. Dragiša Cvetkovič z več ministri, divizij-ski general g. Djordje Lukič kot zastopnik ministra za vojsko in drugi. Po cerkvenih obredih, ki jih je opravil patriarh Gavrilo, so imeli spominske govore ministrski predsednik gospod Dragiša Cvet-kovia, predsednik Združenja rezervnih oficirjev gospod Nikodej Bogdanovič, general-štabni brigadni general g. Uroš Tešanovič, upokojeni divizijski general g. Dušan Trifu-novič in rezervni kapetan g. Živojin Vasilje-vič. Po govorih se je sestavil mogočen sprevod z • vojaško godbo in zastavami na čelu in šel mimo spomenika in zastopnikov oblastev. V sprevodu so bili rezervni oficirji in bojevniki, prostovoljci in četniki, Sokoli in zastopniki društev. V nastopnem naj v kratkih obrisih podamo potek bitke na Ceru: koliko slabših tudi čez Savo pri Šabcu. Prav tako je hil močan pritisk ob Donavi. Srbska vojska se je branila na izpostavljenih položa jih z veliko hrabrostjo, posebno pri Šabcu. Lešnici in Loznici. Vzdržali so ob najhujšem pritisku avstrijske vojske dva dni, dokler se niso zbrali za odločilen napad. Vojvoda Putnik kot načelnik srbskega vrhovnega poveljstva je pravilho ocenil položaj. Spoznal je, da glavne sile avstrijske vojske silijo po dolini Jadra in čez Cer proti Valjevu. V noči od 14. na 15. avgusta je vrhovni poveljnik prestolonaslednik Aleksander odločil, da srbska vojska preide v napad v dolini Jadra. Načrt so izdelali takoj. Naloga tretje armade pod poveljstvom generala Jurišiaa je bila zadrževati sovražnika v dolini Jadra- Druga armada pod poveljstvom generala Stepana Stepanoviča naj bi čez Ko-celjevo in Tekeriš napadla sovražnika ob levem boku in ga potolkla; konjeniška divizija pa bi naj krenila proti sovražniku v iMačvi in naj kot izvidnica osvetli koložaj, a med napadom pehotnih divizij na sovražnika naj bi vplivala na sovražno krilo in zaledje. Šumadijska divizija je bila poslana Proti sovražniku pri Šabcu, prva armada pod ¡poveljstvom generala Bojoviča je pa imela »lalogo, da preide kot rezerva na levi breg Kolubare. Po tej odločitvi vrhovnega poveljstva so se edinice srbskih armad razvile v pospešenih pohodih na črti Šabac—Tekeriš—Kru-panj. Na tem bojišču so glasne sile srbske in avstrijske vojske že trčile skupaj zvečer 15. avgusta. Takoj so se razvili srditi boji na vsej črti, boji v dolini Jadra, zdaj splošno Imenovani bitka na Ceru. Ko so Avstrijci pri prehodu čez Drino naleteli na prve straže srbske vojske in jih začeli potiskati naglo pred seboj, so bili takoj pijani zmage in zdelo se jim je, da se je »kazenski pohod« začel, kakor so si ga zamišljali. Toda že prvo srečanje z močnejšimi oddelki srbske vojske jih je kaj kmalu prepričalo, da morajo računati z zelo resnim nasprotnikom. Srbska vojska je začela napadati Medtem ko je tretja armada po določenem načrtu zadrževala sovražnika in zmagovito odbijala besne napade močnih avstrijskih oddelkov v dolini Jadra, so divizije druge armade v pospešenem pohodu stopale v bitko. w 23 Andrej Šolar ROMAN IZ PREDVOJNIH DNI PO L. THOMI PRIREDIL B. R. Tisti, ki je Jožef pri njem prebival, je moral biti pač velik siromak. Samo vol in osel sta bila v hlevu. Ni bilo konja, ki bi s kopiti butal ob tla, ni bilo kra-Ve, ki bi mulila seno. Hlev je bil nizek in tesen, da bi bil dovolj topel za obe živali. In ker pastirji v njem niso dobili prostora, so morali počakati pred vrati. Otrok je ležal v jaslih gol, kakor je bil prišel na svet, in gospodova dekla je klečala pred njim in pobožno sklepala roke v molitvi. Videlo se ji je, da trpi, ker je bila tako nežna in ker je morala tako dolgo bloditi med porodnimi mukami, preden je našla streho. Jožef pa je stal skrbno zraven nje, v dvojni skrbi, za mater in za otroka. Ko je sklenil svoje žuljave roke k molitvi, je najprej pogledal v "¡asli, ali ni.sta živali slame potegnili Izpod otroka in ali bo moral podložiti še en otep. To so bili trije siromaki. Toda pastirji so pokleknili pred njimi. Iz jasli je prihajal svetel soj in padal nanje. Še danes sveti vsem siromakom. Iz tega golega otroka je nastal mogočen Vojščak zanje in za ves svet. Ko je rasel ob tesarski mizi in gledal v spoštovanju do staršev grenke sledove trde- Bitka na Ceru se je prav za prav začela v noči med 15. in 16. avgustom z napadom druge vojske in je trajala štiri dni. Srbska vojska je napadla 21. avstroogrsko domobransko divizijo. Napad se je začel ponoči. Srbska vojska je presenetila sovražnika na prenočišču z nenadnim silnim napadom. Razbila je desno krilo omenjene divizije, ki so jo sestavljali trije pehotni polki. Dne 16. avgusta sta pa dva srbska konjeniška polka napadla na severnem pobočju Cera levo krilo iste divizije. Tudi ta napad je bil tako nenaden in silen, da je bilo levo krilo sovražne divizije povsem razbito, preden se je sovražnik mogel postaviti v bran. Konjenica je uničila celotni pehotni kolk in premagala tudi celotno divizijsko topništvo. To je bilo nrvo srečanje avstrijske vojske s srbsko na Ceru. Divizija avstrijske vojske je bila uničena in njen poveljnik je že 16. avgusta pobegnil z bojišča kakor brez glave. Nočni napad srbske vojske na sovražnika je bil strašen. Ves položaj na Lisini, Divi-ču in Bornem polju je bil zjutraj 16. avgusta doslovno pokrit s trupli premagane avstrijske divizije. Strašen poraz Avstrijcev Po tem silnem nočnem napadu srbske vojske pri Tekerišu so se razvili srditi boji. Srbi so neprestano napadali 17., 18. in 19 avgusta. V boj je stopila 1. moravska divizija na Iverku proti 9.e avstroogrski diviziji; 1. šumadijska divizija je začela napadati pri Šabcu 29. in 31. avstroogrsko divizijo; konjeniške divizije na Belem Kamnu so nastopile proti delom 21. in 7. sovražne divizije. Dalje je stopila v boj še timoška 1. divizija proti 36. avstroogrski. Prav tako je začela borbo 1. moravska divizija. V teh štiridnevnih zelo krvavih bojih, ko so srbski oddelki večkrat napadli sovražne postojanke, je srbska vojska premagala Avstrijce na vsej črti Šabac—Tekeriš—Krupanj. Tretja armada je opravila sijajno svojo nalogo ter zadržala sovražnika v dolini Jadra. Druga vojska je pa izvojevala v napadu čez Cer in Iverak odločilno zmago. Prva armada je kot strateška rezerva pripomogla s svojimi tremi divizijami drugima dvema, da sta lahko uspešno končali bitko na Ceru. Prav na cesarjev rojstni dan Poveljnik pete avstroogrske armade, podprt od druge armade pri Šabcu in šeste pri ga dela, je zrasla v njem želja, da bi svetu pomagal. In postal je prvi bojevnik proti bogatinom in mogočnikom. Trpeči ljudje to komaj vedo. V glasnem slavljenju njegovega imena se je to kar pozabilo. Toda enkrat na leto morajo na to misliti. V tihi sveti noči, ko slave otrokovo rojstvo Takrat siromaki lahko čutijo, da je zmerom z njimi mož, ki se je rodil v tesnem hlevu. ★ Ljudje so se v cerkvi stiskali in še zmerom so se vrata zapirala in odpirala. Pred oltarjem in ob stenah so gorele sveče. Ves obokani strop je bil potopljen v njihovo svetlobo. Spodaj na množicah pa je ležala globoka tema. Toda nekje se je le posvetila luč, pokazal se je ožarjen, resen obraz. Stara kmetica si je prižgala drobno voščenko in brala iz svojega molilf-enika. Videlo se je, kako so se premikale njene ustnice in kako ji je uhajal dih iz ust. Množica ni bila mirna. Mnogi so se premikali, da bi pregnali mraz. Noge so butale ob tla, da bi se ogrele. Iz teme se je časih zaslišalo pridušeno kašljanje in je odmevalo ob obokih. Iznenada pa je jasen glas orgel zadušil vse druge glasove. Gospod Pretnar je zaigral nekaj mogočnih akordov in potem prešel v pesem. Droben ženski glas je vskočil in kdor je pogledal kvišku, je lahko videl šiviljo Cen-ko, ki je pela tudi zmeraj ob nedeljah pri veliki maši. Pecki, je bil prepričan, da bo zmagal. Med najsrditejšimi boji 18. avgusta so mu sporočili željo vrhovnega poveljstva avstroogrske vojske, naj bi izvojeval zmago nad Srbi k cesarjevemu rojstnemu dnevu. Toda na sam cesarjev rojstni dan je avstrijska vojska doživela enega največjih porazov Ostanki razbite avstrijske vojske so se začeli umikati na sam cesarjev rojstni dan. Dne 20. avgusta je srbska vojska že napredovala do Drine in čez nekaj dni so bili Avstrijci potolčeni, njihovi ostanki pa potisnjeni čez Savo v Srem. Tako se je končala slavna bitka na Ceru in Jadru. Po tej bitki je bil sovražnik čisto potisnjen z ozemlja Srbije. Seveda ne brez žrtev. Srbska vojska je utrpela velike izgube, a avstrijska še mnogo večje. V bitki pri Ceru je padlo, odnosno bilo ranjenih 259 oficirjev, podoficirjev in prostakov pa okrog 16000. Izgube avstrijske vojske so znašale okrog 30.000 mož, a razen tega je bilo še okrog 4.500 ujetnikov. Srbski vojski je padel v roke tudi znaten plen. med drugim 50 topov in 86 municijskih vozov. Ves svet je občudoval srbsko hrabrost Naša vojska upravičeno slavi veliko zmago srbske vojske na Ceru. Z njo se bo lahko vedno ponašala, saj je z njo dokazala pred mogočno vojsko evropske velesile svoje izredne kakovosti in neprimerno hrabrost srbskega vojaka. V resnici je pri tej zmagi odločala v veliki meri hrabrost vojaštva in ne le spretna strategija poveljstva. Upoštevati je treba veliko premoč avstrijske vojske. Proti premoči so Srbi postavili svojo hrabrost, šli so v boj z navdušenjem in zavestjo, da branijo domovino pred nasilnim sovražnikom, ki jo je hotel streti in zasužnjiti. Pri tej priliki pa niso spoznali junaštva srbske vojske in njene odločnosti samo Avstrijci, temveč ves svet. To je nedvomno zelo vplivalo na nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov. Tako je srbska vojska pokazala s to svojo prvo veliko zmago v svetovni vojni svetel primer ljubezni do ogrožene domovine ter si postavila najlepši spomenik v zgodovini. Dokazala je tudi pozneje, da njena prva zmaga ni bila prva in da je srbski vojak brez primere požrtvovalen v obrambi ljubljene domovine. Navadno je morala peti latinske pesmi, to pot pa je zapela v domačem jeziku. To na" vado je pred leti uvedel pokojni žuonik Ko-lar. Ko je bilo pesmi konec, je cerkovnik trikrat pozvonil z zvončkom ob vratih v zakristijo. Župnik je prišel v zlato vezenem plašču k oltarju, ministranti so zacingljali in eden izmed njih je mahal s kadilnico. Potem je prišla latinščina do besede. Šolarico so v gneči zrinili do stranske kapele. Tu je cerkovnik postavil jaslice, prispodobo Kristusovega rojstva. Skoraj polovico kapelice je zavzemal betlehemski hlevček. Toda to ni bil hlev, kakršne imajo v Palestini, ne, bil je hlev, kakršne vidimo pri nas. Vse v njem je bilo domače. Pri jaslih je stal vol, rjav, z belimi lisami. Osel zraven njega je bil morda boli palestinski, kajti videlo se mu je, da mojster, ki ga je rezljal, ni imel nobenega vzorca, po katerem bi ga bil mogel natanko narediti. Ob hlevu se je širila pokrajina z griči in drevjem. Na temnem nebu so se iskrile zvezde. Ena izmed njih je bila posebno svetla. To je bila zvezda, ki je privedla modrijane iz Jutrove dežele. K tej zvezdi so gledali pastirji. Oči so si morali zakriti pred njenim lesketom. Drugi pastirji so se postavili pred hlevčkom in pobožno strmeli vanj. Tam je sedela Devica na preobrnjeni samokolnici in nežno držala otroka v naročju. Jožef je stal zraven nje. Z levico se je gladil po dolgi bradi, desnico pa je iztezal kvišku in segala mu je skoraj do stropa hlevčka. Pazimo na vohune In njih pomočnike! »Narodna odbrana« objavlja uvodnik, v katerem razpravlja o vohunstvu. Iz članka povzemamo nekaj odstavkov. »Vohunstvo zlasti med državami, katerih koristi si nasprotujejo, vedno razpenja svoje mreže. Te mreže so nevarne, ker so često spletene iz nevidnih niti, v katere se človek lahko in hitro zaplete. Na ta način človek večkrat nezavestno služi koristim tuje zemlje in njenim težnjam. Delovanje vohunov in njih pomočnikov zlasti v času pred velikimi dogodki ima lahko usodne posledice za državo, v kateri vohuni delujejo. Vohuni se razkrope po državi, vtihotapljajo se v društva, zavode in rodbine in opravljajo tu svoj posel. V dobi splošne negotovosti širijo ti ljudje po vsej državi vznemirljive vesti. Te vesti gredo od ust do ust. Vohuni in njih pomagači povzročajo in povečujejo strah in poplah med ljudstvom. Vohuni v takih časih so nevarnejši kakor vohuni med vojno, ker nanje mnogo premalo pazijo. Pripadajo raznim poklicem, posvečeni so v mnoge skrivnosti, vešče razpravljajo o vseh vpra- Zaradi posebnih političnih razmer v deželah protektorata je češka javnost obnovila staro ljudsko navado božjih potov k cerkvam raznih svetnikov. Te božje poti se navadno razvijejo v veličastne narodne manifestacije. V nedeljo 13. t. m. so priredili božjo pot v Domažlice k sv. Lovrencu, kjer prebiva naizavednejši del češkega kmečkega ljudstva. Tam se je zbralo okoli 100.000 zavednih Čehov in čehinj. Posebni vlaki so pripeljali 24.000 narodnih romarjev, ostala množica pa je prispela z vozovi, 120 avtobusi, neštetimi avtomobili in motornimi kolesi, da je napolnila ne samo mesto Domažlice, marveč tudi vse okoliške vasi in bližna mesta. Pri sv. Lovrencu je daroval slavnostno mašo višehradski kanonik Bogumil Sta- šanjih in povsod zastopajo z vso drznostjo svoje stališče. Vohuni in njih pomagači so v glavnem dveh vrst: tuji in domači. Tuji opravljajo svoj posel po poklicni dolžnosti ali pa iz domoljubja, domači vohuni pa služijo tujim koristim zaradi svoje koristi ali pa iz lahkomiselnosti in neumnosti. Domači vohuni so ali plačani z denarjem ali pa imajo razna zastopništva in druge posle, ki omogočajo lepe zaslužke in obogatitev. Nekateri služijo tujini, ker so deležni raznih časti in odlikovanj. Vsi vohuni -tudi širijo razne razburljive vesti, hkra-tu pa dajejo podatke tujini o obrambnih sredstvih v lastni državi. Domoljubna dolžnost vseh državljanov je, da budno pazijo na te sumljive nepridiprave. Predvsem naj ne verjamejo vestem, ki jih oni širijo. Naša preteklost in vsa naša zgodovina glasno pričata o naši moči, o naši zavednosti in o našem rodoljubju. Zato nikar ne verjemimo tujim izmišljotinam, katerih namen je več ka kor jasen!« šek, ki je imel med mašo izredno lepo pridigo v narodnem duhu. Ob koncu pridige je zaprisegel zbrane množice na večno zvestobo češkemu narodu z nastopnimi besedami: »Mati domovina, prisegamo, da ti bomo zvesti in da te bomo ljubili do svojega zadnjega diha. S svojim delom in z vsem svojim življenjem bomo delovali na to, da bi spet dosegla stopnjo slave, na kakršni si bila za časa čeških kraljev, zlasti za časa kralja in cesarja Karla IV. Prisegamo ti, da te ne bomo nikoli zapustili in izdali in da te bomo ljubili do zadnjega utripa naiših src!« Prelepa cerkvena svečanost je bila zaključena med petjem korala sv. Vaclava in državne himne. Množice so nato šle na grob hodske-ga domoljuba Baara ter ga zasule s cvetjem, nato pa pred spomenik češkega kmečkega borca Jana Sladkega Kozine, kjer so se ponovile navdušene narodne manifestacije. ★ Praški policijski predsednik Charvat je izdal izvržbo glede stikov med židovskim in nežidovskim prebivalstvom prestolnice Prage. Po tej naredbi se s takojšnjo veljavo prepoveduje Židom posečanje nekaterih odličnejših restavracij. Na vseh teh restavracijah morajo biti vidni napisi: »Zidom vhod za-branjen.« Napisi so češko-nemški. Lastnikom ostalih kavarn, gostiln, vinarn in restavracij, ki so čisto ali po pretežnem delu židovska last, se naroča, da to označijo z napisom: »Židovsko podjetje«. Ta napis v obeh' jezikih mora biti pribit na vidnem mestu tako zunai kakor v notranjosti. Ostale kavarna in gostilne morajo paziti na to, da v njihove prostor« ne bodo zahajali židje, kolikor se pač da to zabraniti. Upravam javnih bolnišnic, zdravilišč, hiralnic, zavetišč in sirotišnic je naročeno, da morajo svoje bolnike židovskega pokolenja imeti strogo ločene od bolnikov nežidovskega roda. ★ Te dni so začeli sprejemati novince za češko vojsko, ki bo štela 7000 mož. V vojsko bodo sprejeti v glavnem podoficirji, ki so že poprej služili vojake. V Pragi sta v ta namen že pripravljeni dve vojašnici. Češkoslovaška vojska bo imela tudi 12 godb. ★ Slovaški notranji minister je izdal nared-bo, po kateri je prepovedano uvažati češki list »Lidove Noviny«, glasilo bivše češke katoliške stranke. Ta prepoved je obrazložena z dejstvom, da je list objavil neke napada proti Slovaški. ★ Slovaška oblastva so odkrila družbo, ki je širila letake proti slovaški vladi. Aretiranih je bilo 30 oseb, med katerimi tudi nekaj Čehov. Pričakujejo še novih aretacij. ★ Vlada protektorata je objavila svoj sklepa s katerim se ureja raba jezika v protekto-ratu. Po tej odločbi se bodo morali Čehi v uradnem občevanju z uradi protektorata Češke in Moravske in z nemškimi državnimi činitelji posluževati nemškega jezika. Vsa' uradna sporočila bodo činitelji protektorata izdajali v obeh jezikih. Kaj se dogaja na češkem in Slovaškem Šolarica je pobožno strmela v hlevček. Misliti je morala na svojega otroka, ki ga je rodila zadnjo jesen. In misliti je morala, kako ga je dal župnik zagrebsti v neblago-slovljeno prst za pokopališkim zidom, ker ni bil krščen v veri tistega, ki je ležal tu v hlevčku tako brez moči v naročju svoje matere. Toda zapisano je: »Osem dni pozneje je bil otrok obrezan in dali so mu ime Jezus.« Teden pozneje! In če bi se bila primerila nesreča, — ali bi bili tudi v Jutrovi deželi tako ravnali z materjo, kakor so ravnali z njo? Njen otrok ni doživel niti ure, pa vendar ne bo smel ležati zraven staršev in čakati z njimi vstajenja! Na to se morala misliti Šolarica. Če se ne bi bilo to primerilo, bi se bilo morda vse drugače izteklo. Od tega dne dalje so se začele sitnosti in ni jih bilo več konec. Da, če se ne bi bilo to zgodilo, bi stal zdaj kmet zraven nje. Ne bi bil ostal doma na najsvetejši večer v letu. Živ drget je preveval vso cerkev. Pri oltarju je prečastiti gospod na dolgo zategoval neko latinsko besedo in glas mu je silil skozi nos. Polnočnice je bilo konec. Po vasi se je kmalu raznesla novica, da je Šolar odpadel od vere in da noče biti več pravi kristjan. Toda vaščani bi bili to opazili tudi brez govoric, ki so jih raznesli posli, kajti pri yseh svetih opravilih, ki so se v tem času vrstila drugo za drugim, so pogrešali Šolarja. Nikoli ni prišel v cerkev, pri nobeni procesiji ga ni bilo. Še na svečnico ni stopal s prižgano svečo med drugimi vaščani. Šolarica je seveda prinesla domov blagoslovljeno sol, toda kaj je to pomagalo, če gospodar starih obredov ni več častil. Toda če je Šolar mislil, da bo lahko živel po svoje, se je motil. Ljudje se ne bi bili dosti menili, če bi bil sprt z župnikom. Taki spori so bili zmerom po vaseh in še bodo. Zlasti pa zdaj, ko se je začelo tako širiti kmetsko gibanje. Toda kdor opusti stare šege, kdor pusti vero, ta izgubi tla pod nogami. To je Šolarica s svojim ženskim razumom bolje slutila kakor njen mož. Njegov ugled je padel, doma in tudi med sosedi. Kajti vera je starejša kakor ljudje. In močnejša je. Ker vera blagoslavlja življenje, jo vsi časte, in ker jo vsi časte, tudi ne srne nihče brez škode odpasti od nje. Da, vera! Delo časti, veselju in žalosti daje svoj pomen. Spremlja človeka od trenutka, ko nebogljen priveka na dan, do ure, ko ga sosedje odnesejo na ramah v krsti na poslednje počivališče. Zato ljudem ni bilo všeč, da je Šolar pustil svojo vero. Tudi Ovsenku ne. Prijatelju je odkrito povedal, da ni prav storil, in da ga zaradi tega lahko vsakdo ošteva. Tudi v lastni hiši je imel Šolar same sitnosti. Na svečnico so mu vsi posli odpovedali. Niso marali več služiti gospodarju, ki je bil na tako slabem glasu. Kajti del tega slabega glasu je odpadel tudi nanje. Novi, ki so prišli, niso bili dosti prida. Za od začetka so mislili, da bodo lahko v tej hiši počenjali, kar bodo hoteli. Če so potem začutili gospodarjeve ojnice, so postali trmasti in so kmalu odšli. Konjski hlapec je bil prejšnje leto na Beli pri nekem kmetu, ki je bil slab gospodar in ki ni dosti gledal na red v hlevu. Prav v tem oziru pa je bil Šolar zelo natančen Ni samo skrbel za red in čistost v svojem hlevu, ampak je celo sosede učil, naj iztrebijo stare razvade, ki so škodljive živini. Strogo je gledal, da so hlapci vselej pri krmljenju odstranili gnoj in staro slamo, da' so imeli konji Suho in sveže ležišče. Novemu hlapcu je bilo to delo odveč. Kot rojen lenuh je znal zmerom povedati vzrok, če je pustil stelio pod konji. Da so tla pretrda, je rekel, da pa vendar ne more vselej čisto na novo nastlati, ker gre preveč stelje. Bolje je, da nameče nova stelje na staro. 1 Šolar mu ie na kratko povedal, da na nekaj otepov slame ne gleda. Saj pretiravati nt treba. In da ie trdo ležišče še zmerom dosti boljše kakor pa umazan ost ali mokrota. Hlapec ga je poslušal in mu nazadnje rekel, da bo že v božjem imenu vselej dal novo steljo; toda staro je zmetal kar v kot hleva. Šolar ga je moral spet opomniti. Saj mu je vendar naročil, naj zmeče staro steljo na gnojišče. Predzadno nedeljo je bila v Trnavi na Slovaškem žetvena slavnost, katere se je udeležil tudi predsednik slovaške vlade Tiso in imel na udeležence dolg govor, v katerem je med drugim naglašal: »Petindvajsetletno jamstvo Nemčije je trdna osnova naše države. Poglejte, dragi rojaki, kaka laž je trditev, da so Nemci sovražniki slovanskih narodov! O Nemcih se pripoveduje, da hočejo požreti male narode, toda Nemčija lahko pravi: Jaz nisem proti malim narodom, saj podpiram in pomagam malemu slovaškemu f Te dni je prineslo »Jutro« vest, da je sporazum med g. dr. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom dosežen. ,V neposrednii zvezi z vsebino sporazuma je tudi vprašanje vstopa Hrvatov v vlado. V vrstah vodilnih mož Hrvatske seljačke stranke se zatrjuje, da bo pomenila udeležba Hrvatov na vodstvu države splošno olajšanje političnega položaja v državi. Pretekli petek je tudi svobodno mesto Gdansk dobilo svojo vojsko, Hlapec je rekel, da je zunaj premraz. Ni maral odpirati vrat, ker bi drugače prišlo k Živini preveč svežega zraka. Da je bil gospodar, ki je prej pri njem služil, zelo natančen zaradi mrzlega zraka. Cim manj krat, mu je naročil, naj odpira vrata. Šolar je odvrnil, da je to zelo velika neumnost. Pri njem mora biti to drugače. Vrata naj bodo le na stežaj odprta, čim večkrat. Zrak je dober za ljudi in za živino. Nekaj tednov je bilo potem mirno. Dokler ni hlapec nekoč nametal nove ste-Ije kar na staro. To pot ga je Šolar prijel že dosti ostreje. »Ali ti nisem rekel, da tega ne maram? Ali misliš, da govorim kar za zabavo?« »Konji leže preveč na trdem in stara ste-lja ni prav nič mokra. Tam, kjer sem bil prej, smo pustili steljo tri dni.« »Kaj pa mene briga, kako je bilo tam, kjer si prej služil?« »Tisti kmet se je na konje že dobro ra-«umel in konj ne sme nikoli na trdem letati.« »Pri meni bo tako, kakor bom jaz hotel. To si zapomni enkrat za zmerom!« Hlapec je nejevoljen spravil gnoj iz hleva in nanovo nastlal. Ko je bil z delom pri kraju, je odvezal predpasnik. četrt ure nato je že sedel v vaški gostilni. Tudi tri ure pozneje je bil še tam. Potisnil je klobuk z desnega ušesa na levo in pil, kar mu je grlo dalo. Pripovedoval je, kakšen sitnež je šolar, in da se je njegove sitnosti že naveličal. Bo moral biti pa le kakšen drug gospodar, da se mu bom po- ri ar od u! Ze januarja meseca, pri otvoritvi državnega zbora sem dejal, da moramo Slovaki voditi preudarno politiko. Ta je zapopa-dena v naslednjem: Ako Čehi silijo v pogubo, jim ne pomaga nikakršna bratska ljubezen. Če hočete vi v pogubo, zbogom, mi vam ne bomo sledili. To, da se je vodja nemškega rajha potegnil za nas, pripisujem visoki nravnostni vrednosti nemške narodnostne misli. Jaz sem Nemcem že ponovno rekel: Kar dela Hitler, dela v korist slovaškega naroda.« ki je sestavljena iz dvanajstih bataljonov strelcev in posebnih motoriziranih «iivizij, protiletalskih, tankovskih in tehničnih oddelkov. Skupno šteje okrog 15.000 mož. Pokrajinski voditelj Forster je imel pri tej priliki govor, v katerem je naglašal, da je prva naloga te vojske braniti Gdansk proti nepričakovanemu poljskemu napadu, poleg tega pa mora ta vojska braniti Gdansk tudi proti notranjim sovražnikom, ki bi utegnili napraviti poskus preprečenja načrtov narodno-socialističnega vodstva. Forster je nato izročil posameznim oddelkom gdanske vojske posebne zastave s kljukastim križem in koril. Če je bil za prejšnjega gospodarja še predober, bo tudi za tega. Teh novih norosti se ne bo učil, ker niso nič prida. Da se zdaj že kesa, ker je šel k Šolarju, čeprav so ga pred njim svarili. Konji so doma postali nemirni, ko jih ni nihče prišel krmit. Tedaj je šel Šolar v hlev in videl je, da hlapca nikjer ni. Sam jim je nasul zobi in preklinjal hlapca, ki ni bil za rabo. Ko je videl, da hlapec prihaja čez dvorišče, je stopil k njemu. »Kje pa si bil?« »Jaz?« »Da, ti! Ali ne veš, kdaj je treba Evini pokladati?« »Saj sem prišel. Zamujenega tako še ni nič!« »Da, prišel si. Ali misliš, da bodo konji tako dolgo čakali, da se ga boš ti dovolj nalezel? Smrdiš kakor star sod!« »Kdo se ga je nalezel? Četrt vina bo pa človek vendar smel izpiti!« »Če boš še enkrat to napravil, te bom pognal čez prag!« »Ven me mislite vreči?« »Da, pa še kmalu!« »Ne, ne boste me. Sam poj dem in si bom poiskal delo v kakšni spodobni hiši!« »Pazi, kaj govoriš!« »Prav nič ne bom pazil. 2e prvi dan mi je bilo žal, da sem prišel sem. Vsi mi pravijo, da pri tebi ne smem ostati. Saj še kristjan nisi! Brez vere si in še druge boš pogubil!« »Pojdi v kamro in pospravi svoje reči. Glej, da jutri zjutraj izgineš! Knjižico in plačo za mesec dni bom poslal za tabol« jih zaprisegel v imenu Hitlerja. Poveljnik gdanske vojske je že izdal povelje, da se ne-mudno zgrade žične ovire vzdolž vse meje Gdanska proti Poljski Po vesteh s poljske meje so začeli Poljaki v vso naglico graditi utrdbe in strelske jarke tudi vzdolž poljsko-slovaške meje. Vse ceste, ki držijo iz češko-moravskega pro-tektorata in iz Slovaške na Poljsko, so na poljski strani podminirane, razen tega pa so zgrajena močno utrjena gnezda za strojne puške. Vsi prehodi so zaprti z žičnimi ovirami. V Bratislavi, glavnem mestu Slovaške, je bilo objavljeno, da sta Slovaška in Nemčija podpisali vojaško pogodbo. Vest o podpisu te pogodbe ni v Londonu in Parizu zbudila nikake pozornosti, ker so v Angliji že dalje časa vedeli, da deluje nemška vojska z dovoljenjem slovaške vlade v Bratislavi na ozemlju Slovaške. V Berlinu zanikujejo vest o pogodbi med Nemčijo in Slovaško. Veliko presenečenje je zbudila ponedeljek vest, da se pogaja Nemčija z Rusijo za pogodbo o nenapadanju. V Moskvo je odpotoval z letalom sam nemški zunanji minister Ribbentrop. Ponudila je sklenitev te pogodbe Nemčija. Po italijanskih vesteh bi imela ta pogodba tri točke. Prva je, da bi se Nemčija in Rusija zavezali, da ne bosta napadli druga druge. Po drugi točki bi ostali nevtralni v primeru, če bi bila ena izmed njih napadena. Po tretji točki pa bi vsaka izmed obeh držav obdržala pravico, da sme vsak čas odpovedati nenapa-dalno pogodbo, če bi to smatrala za potrebno v primeru, da bi katera izmed obeh držav podpisnic napadla kako tretjo državo. Angleške vesti zatrjujejo, da je Rusija pripravljena skleniti to pogodbo samo s pogojem, da Nemčija ne bo napadla Poljske. V Poljski se zaradi pripravljajoče se nenapa-dalne pogodbe med Memčijo in Rusijo ne vznemirjajo, češ da bi ne spremenila položaja. Velik poplah je povzročila vest o pogodbi med Rusijo in Nemčijo na Japonskem. Na Japonskem menijo, da bi bila s sklenitvijo pogodbe med Rusijo in Hlapec je drugo jutro odšeL Nekaj dni nato mu je sledila kravja dekla po kratkem prepiru s kmetico. Pekovka ji je našla boljšo službo, kjer vsaj njena duša ne bo več v nevarnosti. XV. »Levo nogo zdaj obrnite na desno! Še enkrat! Ena, dve, tri — štiri, pet, šest!« Plesni učitelj Smola je poučeval ples v dvoranici gostilničarja Sivca. Dober tucat dijakov in prav toliko meščanskih deklet se je hotelo pri njem načuiti te lepe umetnosti v šestih večerih. In učitelj Smola je bil mož, ki je znal naučiti plesanja vsakogar, kdor je imel za to trdno voljo. Nekoč je napisal knjigo o plesni umetnosti in videlo se je, da jo je napisal iz lastnih izkušenj, ker je to, kar je od drugih zahteval, tudi sam dobro znal. Drugače pa je bilo z njegovimi učenci. Med njimi so bili namreč fantje, M bi se po svoji nerodnnosti prav lahko merili s slonom ali kakšno drugo podobno živaljo. Bili so fantje, ki niso Imeli prav nič posluha ln ki so po gladkih tleh stopali, kakor se jim je pač ljubilo, ne pa kakor je ukazovala godba. In potem so bila dekleta, ki so doumela vso slabost svojega spola šele takrat, ko so začela plesati. Oklepala so se fantov, kakor bi morala bresti skozi deročo reko ali pa kakor bi jih reševali iz gorečih hiš. Tako torej delo gospoda Smole ni bilo prav lahko. Toda lotil se ga je z vso svojo vnemo in izkušenostjo. Države Izdajajo velikanske vsote za oboroževanje Celotni vojaški izdatki vseh sedmih velesil na svetu znašajo po ameriških podatkih ta tekoče leto blizu 20 milijard dolarjev (v naši valuti velikansko vsoto 1100 milijard dinarjev). Zelo verjetno je, da se bodo ti izdatki prihodno leto še povečali. Anglija izdaja za svoje oboroževanje približno 50 odstotkov svojega državnega proračuna, Francija 40 odstotkov, Italija 50 odstotkov, Nemčija 60 odstotkov, Japonska 70 odstotkov, Rusija 50 odstotkov in Zedinjene države doslej okoli 12 odstotkov. Podatki v številkah, izraženih v milijardah dolarjev, znašajo za posamezne velesile, kakor sledi (v oklepajih izdatki leta 1938., ko so se demokratične države prav za prav šele začele temeljito obo- roževati): v Angliji 3.5 (1,6); v Franciji 1.8 (1.1); v Nemčiji 4.5 (4.4); v Italiji 0.5 (0.5); v Japonski 1.8 (1.7); v Rusiji 5.4 (7.3); v Ze-dinjenih državah 1.1 (1.3). V teh izdatkih niso všteti izredni stroški za že mobilizirane vojske, ki jih računajo danes na okroglo 300 milijonov dinarjev dnevno. To so strahotne številke in človek se nehote vpraša, kje je tisti vzrok, da se je človeštva . spet lotil bes. Kje je prav za prav prvi krivec, ki ne dopušča da bi sosed živel lepo v miru s sosedom? Če bi se ta denar uporabil za blagor človeštva, bi bil lahko na svetu majhen raj. Politični pregled Nemčijo ogrožena japonska akcija na Kitajskem. Kakor trdijo poročila, je zavladala po vsem Japonskem velika potrtost. Japonski listi najbolj zamerijo Nemčiji in Italiji, da Japonsko o svojih namerah sploh nista obvestili. Pri vsem tem pa generalni štabi Rusije, Anglije in Francije v Moskvi nadaljujejo pogajanja. Moskva se je postavila na stališče, da ni razloga se prekinjenje teh pogajanj, češ da nemško-ruska nenapadalna pogodba ne more onemogočiti obrambne zveze med Anglijo,, Francijo in Rusijo. V torek je bila v Londonu seja angleške vlade, ki je sklenila vztrajati pri obveznostih nasproti Poljski. Razen tega je sklenila klicati državni zbor na izredno zasedanje. Kakor trdijo, bo angleška vlada zahtevala od državnega zbora diktatorska pooblastila. To bi bil prvi primer v novejši angleški zgodovini, da bi vlada v mirnem času zahtevala od državnega zbora izjemna pooblastila. Povsem nepričakovano je rumunska vlada ustavila Nemčiji nadaljnje dobave petroleja, nafte in bencina. Po nedavno sklenjeni trgovinski pogodbi med Nemčijo in Rumunijo bi morala Rumu-nija dobavljati Nemčiji dnevno 3000 ton omenjenega blaga. Zaradi pomanjkanja deviz v Nemčiji so pa bile te dobave skrčene le na 2000 ton dnevno. Ker pa Nemčija niti teh skrčenih dobav ni v redu plačevala in se ie dolg Nemčije nasproti Rumuniji v zadnjem mesecu zelo dvignil, je rumunska vlada sklenila, da ustavi vse nadaljnje dobave dokler Nemčija ne bo poravnala svojega do-zdajšnega dolga. Nemce je sklep rumunske vlade iznenadil. Nemški listi ogorčeno pišejo o kršitvi sklenjene pogodbe. Pri tem navajajo. da gre za novo angleško spletko proti Nemčiji. Po vesteh nemškega tiska je prišlo do tega koraka rumunske vlade na osebno pobudo rumunskega kralja Karola neposredno po njegovem povratku s potovanja po vzhodnem Sredozemskem morju, kjer je imel razgovore z grškimi in turškimi državniki in z angleškimi odposlanci. Ves nemški tisk je poplavljen z vestmi o ukrepih proti nemški manjšini na Poljskem in jih prikazuje kot nova poljska izzivanja. Vsebinsko docela enaka poročila objavljajo listi pod kričečimi protipoljskimi naslovi. Po svetu tolmačijo to kot znak, da se naglo bliža vrhunec krize. To naziranje se opira tudi na dejstvo, da nemški tist enodušno odklanja vsak posvet glede morebitne sprave. Zahteve nemškega tiska obsegajo poleg Gdanska in koridorja tudi priključitev vse Gornje Šlezije in vseh ostalih pokrajin, ki so bile do leta 1914. v sklopu nemške države. Nekateri listi kar odkrito zahtevajo razdelitev Poljske. Položaj Japonske na Daljnem vzhodu po zadnjih vesteh ni preveč rožnat. V Zunanji Mongoliji je Rusija znatno pomnožila vojaštvo, tako da so Japonci prisiljeni premestiti več divizij s kitajskega bojišia v Zunanjo Mongolijo, na drugi strani pa imajo Japonci silne težave s kitajskimi četniki, ki jim prizadevajo strašne izgube. V borbi so ti Kitajci naravnost besni in se ne strašijo napadati celo topničarskih oddelkov motoriziranih čet. Po poročilih iz Londona je teh četnikov okoli tri milijone. Samo v prejšnem tednu so izgubili Japonci v borbi s četniki okoli 10.000 vojakov, poleg tega pa 98 tankov in mnogo strojnih pušk. Po vesteh iz Londona je povsem jasno, da se je Anglija v polni meri odločila za nadaljno podpiranje Kitajske. Prav tako se množe vesti, da bo Anglija sledila zgledu Zedinjenih držav in odpovedala trgovinsko pogodbo z Japonsko, če se bo ponovila na Kitajskem protiangleška agitacija. Nadalje je Anclija dovolila Kitajski novo posojilo treh milijonov funtov šterlin-gov, ki se bo uporabilo za dobavo strojev in potrebščin za vojaštvo. V angleški ladjedelnici v Plymouthu so v petek splovili v morje novo lahko križarko, opremljeno z najmodernejšimi topovi. Pri tej priliki je imel mornariški minister govor, v katerem je naglasil, da gradi Anglija še 245 vojnih ladij. Te ladje bodo dograjene že leta 1940. Odslej bodo splovili vsak teden po eno vojno ladjo. Vse te ladje bodo najmoderneje opremljene. Angleški letalski minister Kingsley Wood je te dni izjavil, da izdela zdaj angleška letalska industrija mesečno že nad 1000 letal. S tem pa še ni dosežen višek. Mnogo letalskih tvornic je še v gradnji in bodo šele začele obratovati. Do konca tega leta bo dograjenih še 12 novih letalskih tvornic, ki bodo mogle skupno izdelati tedensko po 500 I letal. »Da! Da!« Bila je tako potrta in brez volje, da se mu ni mogla upirati. Tako se je zgodilo, da se je naslednjega dne peljala po najživahnejših ulicah odprta kočija, v kateri je ob strani ravnatelja Tomažina sedela elegantno oblečena mlada bleda dama. Ljudje so ugibali, kdo bi bila neznana mlada ženska, toda v naslednjih dneh je vedelo že vse mesto za čudno zgodbo vrnivše se hčere in razdrte zaroke. Milka je imela mnogo nasprotnic, ki so ji zavidale njeno lepoto. Te so se zda^ maščevale in jo obsojale zaradi njenega trdega srca nasproti hčeri bivšega zaročenca. Ravnatelj Tomažin je dosegel svoj smoter: javno mnenje se je po večini izreklo zanj. Pretkanec je tudi tu dobil igro. Milki so se zagnusili ljudje, ki so radovedni in željni klepetanja prihajali k njej, da bi naravnost od nje zvedeli vse podrobnosti te zgodbe. Milka pa je molčala. Ni se branila. Opažala je tudi, kako so se ji začeli umikati mnogi ljudje, ki so prej, ko se-ji je obetalo veliko bogastvo ob strani Tomažina, prav vsiljivo iskaii njeno družbo. Zaželela si je proč iz tega mesta, med druge ljudi. Ni mogla več prenašati klepetanja in obrekovanja. Pri gledališču si je vzela dopust. Bila je prosta. Zavest prostosti jo je oživila. Odpotovala je v lep, samoten gorski kraj. Vrsto tednov je živela v malo obiskani gostilni poleg malega jezera, vsega obdanega od gozdov. Z ljudmi je prišla malo v dotike. S terase pred okencem njene sobe se je videlo mogočno gorovje s skalnatimi vrhunci. pO Emi Merkovi J. M.: Goreči ogenj brez plamena... Povest iz predvojnih časov Bila je lepa v svoji strastnosti. Zato jo je le molče gledal in se pozabil jeziti spričo misli, kako bi ga svet zavidal za to ženo. Iz ničemurnosti si jo je bil zaželel, iz ničemur-nosti se je zdaj bal, da bi je ne izgubil. Iz strahu, da se ne bo v zadnjem trenutku izmuznila. se je premagal in nežno govoril z njo. »Milka, pomisli, da sva povabila goste na najino poroko Ti hočeš naju oba osmešiti Pomisli, kako lep dom naju čaka. In ti sama si okrasila ta dom za naju ...» Milka je odločno odkimala. »Naj me svet obsoja kakor me hoče, saj zaslužim to Storila sem veliko napako, da sem privolila v poroko z vami. K sreči še ni prepozno. Zdaj vem da je to nemogoče « Na njenem čelu je Tomažin bral neomajen sklep, zato ga je minil prijazen obraz, s katerim je mislii rešiti potapljajočo se ladjo svoje sreče. Zelen od jeze je ostro in raskavo izprego-voril: »Še kesali se boste svoje muhavosti! Do smrti se boste kesali! Ne bo vam vsakdo metal bogastvo v naročie. Pri drugih gledališke igralke nimaio tako visoke cene, zapomnite si to. draga gospodična « Po teh besedah ie ravnateli Tomažin sunkovito odprl vrata in jo z odločnimi koraki mahnil po stopnicph n^zdnl Skozi vrtna vrata ie pravkar prišla Avgusta, da bi slišala od Milke, kako se je obrnila njena usoda Ko je zagledala svojega očeta z jeznim obrazom, bi se bila najrajši vdrla v zemljo Čutila je, da lepa gledališka igralka ni bila deležna uspeha s svojo prošnjo in da se je nevihta razdivjala tudi nad njeno glavo. Tomažin je hotel v prvem trenutku stresti svojo jezo nad ubogim bitjem, ki mu je tik pred doseženim smotrom prekrižalo račune, toda hitro se je premislil. Na um mu je padla misel, od katere si je obetal časten izhod iz neprijetne zadeve. Poklical ie svojega voznika, potisnil svojo hčer v voz zaprl vratca kočije in sedel k hčeri Mlada žena je vsa drgetala in ga pogledala s plašnimi očmi, kakor zre lastovka človeka ki jo drži v svoji roki. »Vzamem te k sebi. Avgusta, takoj!« je rekel in položil roko na njeno ramo. »Toda stavljam ti pogoj: Pred vsemi ljudmi boš izjavila da si šele zdaj prišla iz Amerike, kjer si živela v srečnem zakonu Zdaj pa da si kot vdova prišla zato. da se spraviš z očetom Dalje boš rekla da se je gospodična Milka Hostnikova branila pastorke in da se je zaradi tega razdrla zaroka med njo in tvojim očetom, ki zaradi neveste ni hotel zavreči svojo hčer. Ali si me razumela?« »Da. toda gospodična Hostnikova je vendar rekla...« je zmedeno jecljala Avgusta. »Kaj je rekla, me ne briga Ti moraš storiti, kar sem ti zapovedal. Ali hočeš? Da ali ne?« Dopisi MALA NEDELJA. Sokolska 'četa dogotovi-la prizidek novih prostorov Sokolskega doma ter se bosta lahko kmalu začela prosvetno delo in telovadba vseh oddelkov. Vsakoletna običajna velika sokolska tombola pri Mali Nedelji bo na angelsko nedeljo 3. septembra ob 15. uri ob vsakem vremenu. 20 tombol in še 500 dobitkov v skupni vrednosti 12.000 din. MORAVČE. Predzadno nedeljo je bil v ¡Moravčah ustanovni občni zbor Tujskopro-Jnetnega in olepševalnega društva. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Cerar Lojze, gostilničar v Moravčah. Za prvo nalogo si je nadelo društvo zgraditev kopališča, ki je prvi pogoj vsakemu letovišču. Kje se bo kopališče gradilo, bodo odločili strokovnjaki. — V najkrajšem času bo podpisana pogodba med občino Moravčami in Kranjskimi deželnimi elektrarnami glede elektrifikacije Moravške doline. Elektrificiranih bo okoli 25 vasi. Celoten prispevek elektrarnam znaša okoli 180.000 din. Do zime bodo elektrificirali Moravče, Krasce in Vrhpolje, a ostale vasi zgodaj pomladi. Prebivalstvo se kljub velikim izdatkom veseli električne struje, ki bo velikega gospodarskega pomena in bo nudila tudi udobnost. SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Društvo kmečkih fantov in deklet priredi v nedeljo 3. septembra ob 15. tekmo koscev. Zbirališče na tekmovališču (travnik g. Frana Mastnaka v trgu). Govorili bodo odposlanci zveze celjskega okrožja in tovariši sosednih društev. Po tekmi sprevod na veselični prostor pri gospe Ani Leskovškovi v trgu. Za vse potrebno bo poskrbljeno. Tovariška društva in vsi prijatelji slovenskega kmečkega gibanja, ne pozabite na ta dan priti k nam! SV. MARKO NIŽE PTUJA. Predzadno nedeljo je uprizorilo Kulturno-prosvetno društvo »Zarja« Finžgarjevo ljudsko igro »Verigo«. Čeprav je na isti dan iz strankarske nestrpnosti prestavilo svojo prireditev neko i$rugo društvo, je bil prireditveni prostor »Zarje« nabito poln. Od blizu in daleč so prihiteli ljudje, da vidijo nastop Izvrstnih igralcev mladega naprednega društva. Vsi igralci brez izjeme so svoje vloge odlično podali. Gospodarstwo Tedenski tržni pregled GOVED. Na ptujskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: voli po 3 do 4.50, krave po 2 do 4, biki po 3 do 4, junci po 3 do 3.75, te-lice po 3.25 do 4.50, teleta po 4.50 din. SVINJE. V Ptuju so se trgovali za kg žive teže pršutarji po 7.50 do 8, svinje za pleme po 6.80 do 7.75 din, v Kočevju špeharji po 8, pršutarji po 7 do 7.50 din, v Ljutomeru pršutarji po 6.50 din. Prasci, 6 do 12 tednov stari, so bili v Ptuju po 40 do 200 din za rilec. KONJI. V Ptuju so bili konji po 700 do 4500 din in žrebeta po 1050 do 2000 din za glavo. VINO. V mariborskem okolišu se je trgovalo pri vinogradnikih navadno mešano vino po 4, finejše sortirano pa po 7.50, a v ljutomerskem okolišu navadno mešano vino po 4 do 5, finejše sortirano pa po 6 do 9 din liter. HMELJ. Zdaj, ko se hmelj obira, je videti, da bo letošnji pridelek v Savinjski dolini dosegel le kakšnih 20.000 metrskih stotov. Kakovost pa je prav odlična. Pretekli teden so se slišale cene med 25 do 38 din za kg. Hmeljarji so splošno prepričani, da bo letos šlo blago lahko v denar. SIROVE KOŽE. V Dravogradu so bile: goveje po 10, telečje po 11 in svinjske po 6, v Kočevju: goveje po 6 do 11, telečje po 14 in 15 in svinjske po 4 do 8, v Ljutomeru: goveje po 8 in telečje po 9. VOLNA. V Dravogradu je bila neoprana po 24, oprana pa po 30 din za kg. KRMA. V Ptuju je bilo seno po 90, slama po 25, v Ljutomeru seno po 45, slama po 30, v mariborski okolici seno po 60, slama po 27 din za 100 kg. MED. Čisti med je bil v Dravogradu po 18, v Ljutomeru po 15, v Kočevju po 18 din kg. Sejmi 28. avgusta: Dolnja Lendava, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Ribnica na Pohorju, Št. Vid na Blokah; 29. avgusta: Muta, Poljčane, Sv. Filip v Ve-račah, Sv. Tomaž pri Ormožu, Zagorje ob Savi, Žalec, Moravče, Novo mesto; 30. avgusta: Velika Loka; 31. avgusta: Konjice, Videm (Dobrepolje), Črnomelj; 1. septembra: Guštanj, Radeče pri Zidanem mostu. Višnja gora, Zigarski vrh, Skaru-čina; 2. septembra: Prosenjakovci, Sodraeica, Sv. Bolfenk pri Središču, Vesela gora, Krško, Planina pri Sevnici, Št. Ilj pod Turjakom. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 22. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 205.60 do 208.80 (za 256.40 do 259.60 din; 100 francoskih frankov za 116.10 do 118.40 (za 144.84 do 147.14) din; 1 ameriški dolar za 43.75 do 44.35 (za 54.60 do 55.20) din; 100 italijanskih lir za 231.45 do 234 55 din; 100 čeških kron za 150.75 do 152.25 din; 1 holandski goldinar za 23.56 do 23.94 (za 29.38 do 29.76) din; 1 nemška marka za 17.68 do 17.85 din; 100 belgijskih belg za 746 do 758 (za 930.30 do 942.36) din. Vojna škoda se je trgovala v Beogradu 464.25 do 465 din. Nemške klirinške marke se prodajajo po 14.30 din. Drobne vesti = Kmetijski stroji in orodje so kmetovalcu to, kar je vojaku puška. Vsak umni kmetovalec se tega dobro zaveda, le žal, da marsikomu ta zavest nič ne pomaga, ker nima možnosti in ne sredstev, da bi si nabavil moderne kmetijske stroje in orodje. Navzlic tesnim razmeram, ki mora v njih živeti in delati naš kmetovalec, smo pa tudi na tem področju že precej napredovali. Kar pomislimo nazaj, ko še tik pred vojno večina naših kmetovalcev ni imela kmetijskih strojev, ko so še pokali po naših kmečkih skednjih cepci in ko niti na večjih travnikih in ravnicah še nismo videli strojev, da bi kosili travo. Zdaj se je pa že močno skrčilo število kmetovalcev, ki opravljajo vse težavno kmečko delo z rokami. Na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od 2. do 11'. septembra bomo spet videli veliko razstavo kmetijskih strojev in orodja, na kateri bo našel naš kmetovalec vse. kar potrebuje in Ure in ure je sedela na terasi in gledala v Velikansko skalovje, čez katero so se vlekle megle. Pri pogledu v mogočno naravo je pozabljala svojo grenko usodo. Časopisi so izdali njeno bivališče. Pisma so začela prihajati nanjo. Toda komaj jih je prebrala. Prav nič je ni zanimalo življenje v mestu, zdela se je sama sebi kakor puščav-nica, ki se je odrekla vsemu svetu. Nekoč ji je prinesel pismonoša zabojček, v katerem je bil samo šopek poljskih cvetlic brez pozdrava, brez imena. Prišel je iz nekega gorskega kraja. V svojem življenju je mnogokrat prejela Cvetlice, vendar se jih ni nikdar tako veselila, kakor je bila vesela teh dišečih preprostih darov prirode. Kakor dih sreče se ji je zdel njih vonj. Osem dni pozneje je prejela drugo Došilja-tev. Misel na Rada se je pojavila v njej, in njene srce je začelo biti kakor v pričakovanju nečesa velikega, lepega Toda takoi si je rekla, da je njeno upanje brez podlage. Cvetlice niso bile kupljene. Sam iih ie nekdo natrgal. Rado jih pač ni mogel nabrati, saj se mu gotovo noga še ni toliko zazdra-.vila, da bi mogel laziti okoli in delati izlete. Žalostne so bile njene misli, ko si je predstavljala Rada. Tiha otožnost se je naselila v njej in te otožnosti nista mogla pregnati ne blesteči sončni sij ne zdravi gorski zrak, ki ju je uživala v polni meri. Spet je minil teden. Njen dopust se je bližal koncu. V prosti naravi je svojo zapušče-nost laže prenašala. Misel na mesto je budila v njej grozo. Zadnega dne je sedela na klopi pod lipo, samotno stoječo na travniku. Njeno razpolo- ženje je bilo v znamenju otožnosti, ker bo morala spet v mesto med ljudi. Za gore je zahajalo sonce. Njena svetla obleka se je lesketala v zeleni barvi okoli nje. Po bližnji cesti je prihajala kočija. Iz nje se je sklonila glava. Njene oči so bile v kričeči svetlobi kakor oslepljene, zato ni mogla spoznati obraza. Vendar se ji je za trenutek ustavilo bitje srca, tako jo je vso spreletel občutek sreče. Kočija je obstala. Moški je stopil iz nje. Voz se je potem odpeljal dalje. Na vso pokrajino, blestečo se v žarkih zahajajočega sonca, je spet legel pokoj. Samo ona in tisti mož, ki je prihajal k njej, sta bila videti daleč naokrog. Mož je hodil oprt na palico, toda njegovi koraki so bili čvrsti in nagli kakor nekdaj. Planila je pokoncu in hitela po klancu navzdol. Samo nekaj korakov jo je še ločilo od njega. »Rado, Rado!« Vse je pozabila. Pozabila je, da je med njima že konec, da je on nima več rad, kakor ji je rekel tedaj. Čutila je samo še vriskajočo hvaležnost, da ga sme spet videti, da je prišel k njej zdrav, močan. Njuna pogleda sta se srečala in njen krik, izdajajoč višek sreče, se je zadušil v njegovih rokah, v njegovih poljubih ... »Cvetlice so bile od tebe ...« je jecljala, ko sta si potem zasopla v čudoviti pijanosti sreče gledala v oči. »Tisti dan, ko sem smel prvič ven na prosto, sem jih natrgal«, je pripovedoval in držal svoje dekle še zmerom objeto. »Ali razumeš, Milka, kaj se to pravi? Spet je sijalo sonce Spet sem lahko hodil, čeprav sem mislil, da bom za zmerom ostal pohabljen. Na bolniški postelji sem postal drugačen. Ko sem bral v listih, da se je tvoja zaroka s Tomaži-nom razdrla in da bivaš ti sama v gorskem kraju, sem vedel, zakaj si to storila. Minila me je moja jeza in čedalje bolj sem se zavedal, da te ne morem pustiti.« Sprehajala sta se po travniku. Rado se je opiral na Milkino roko, Milka pa je nasla<-njala glavo na Radovo ramo. Kakor bi bila narava pomagala slaviti praznik njene ljubezni, tako je žarelo za gorami. Rdečkasti oblački so plavali v nebeški modrini kakor obdani od rumenih žarkov. Topel veter je pihal s skalovja. »Ostaniva tukaj za zmeromf Daleč proč od ljudi! Tu bova ostala, tu sva srečna!« je rekla Milka. »Ne maram biti več gledališka igralka!« Rado je nežno prijel lepo glavico, ki je tako vdano ležala na njegovi rami, in jo stisnil K sebi. »Izpregovorila si rešilno besedo, Milka. Ženska je lahko ali samo umetnica ali pa samo žena in mati « K O N E PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Znanost vam ne more več ozdra viti vaše noge. Vaša bolezen je posledica starosti.« Bolnik: »Gospod doktor, saj je moja druga noga prav toliko stara, pa me nič ne boli!« CIGANSKA Orožnik (ciganu, ki beži): »Stoj, saj ti ne bomo ničesar storili.« Cigan: »Pa stoj ti, tebe nihče ne preganja.« STRAN 7 SS2-ÍU»------- .i»WH—H kar si lahko nabavi. Razstavo priredita kmetijski odbor velesejma in kmetijski oddelek banske uprave. = Preložitev sejmov v Gradacu. Na prošnjo občine Gradaca je banska uprava dovolila, da se prelože sejmi v Gradacu tako, da bodo odslej stalno na soboto, in sicer januarja v soboto po sv. Antonu, marca v soboto po 40 mučenikih, maja v soboto po sv. Gregorju, julija v soboto po sv. Cirilu in Metodu, septembra po malem šmarnu, novembra v soboto po sv. Katarini. = Razstava sadja na Ljubljanskem jesenskem velesejmu. Ljubljanska podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva poziva člane, da se v čim večjem številu udeleže razstave sadja, ki jo priredi Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Ljubljanskem jesenskem velesejmu v dneh od 2. do 11. septembra in ki bo obsegala razstavo presnega in suhega sadja, sadnih shrankov in sokov. Vzorci vsega tedaj zrelega sadja, in sicer od vsake vrste po 2 kg, zaviti in označeni z naslovi razstavljalcev, morajo dospeti na vele- Le urar zna narediti uro kakor more perilo čisto oprati le dobro milo. Terpenfinovo milo Zlalorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo. Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijelno poduhleva in ostane dolgo trdno. Bp-TV TERPFNTIN0V0 MILO sejem najkasneje do 30. t. m. Prijave pa Je poslati takoj na Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani. Težave pri prodaji sadja v Prlekiji Prejeli smo: Takoj v začetku izvozne sezone je Kri-ževska gospodarska zadruga s podporo Kmečke zveze razposlala svoje nakupovalce okrog ter še dala razglasiti pri cerkvi, da kupuje jabolka po 2 din za kg. Sadjarji so s sadjem seveda počakali, toda sadje v obljubljenem roku ni bilo prevzeto. S tem je nastala velikanska škoda za sadjarje. Dolžnost zadruge je prevzeti jabolka po dogovorjeni ceni ali pa plačati sadjarjem odškodnino, ker se ni držala dana beseda. Sadjarji bi bili lahko že davno oddali sadje sadnim trgovcem, a tega niso štorih zaradi lepih obljub zastopnikov zadruge in Kmečke zveze. Tako ravnanje je več kakor nepre-udarno. o vice * Odposlanstvo rojakov iz Nemčije v Beogradu in na Oplencu. V nedeljo je z brzim Vlakom iz Ljubljane odpotovalo v Beograd odposlanstvo naših rojakov z Westfalskega pod vodstvom predsednika Zveze narodnih delavskih društev v Nemčiji g. Pavla Bolhe. S Seboj so ponesli krasen lavorjev venec, prepleten s svileno državno trobojko in ga položili na grob kralja Zedinitelja na Oplencu. Z Oplenca so se vrnili v Beograd, kjer so si ogledali prestolnične zanimivosti. Letošnja skupina vestfalskih rojakov, ki so prišli 3. t. m. na obisk v domovino, šteje 400 izletnikov, ki so se razkropili po Sloveniji na obisk svojih domov, sorodnikov in znancev. * Rojaki iz Francije v domovini. V torek Je prispela v domovino tudi večja skupina naših izseljencev iz Francije. Na glavni postaji v Ljubljani jih je pričakala večja množica ljudi, po večini sorodnikov naših izseljencev z Dolenjskega in s Štajerskega. Ko je privozil vlak na postajo glavni kolodvor, se je vsula množica pred tri lepo okrašene vagone, iz katerih so izstopili rojaki, vidno razveseljeni nad lepim sprejemom. Pozdravljanja in vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja in so marsikomu stopile v oči solze rado-Bti. V imenu Rafaelove družbe jih je najprej pozdravil prélat g. Vole, v imenu banske uprave pa ravnateli g. Fink. Skupina rojakov iz Francije je štela 204 osebe. Na obisku v domovini bodo tri tedne, 11. septembra pa se vrnejo spet v kraje, kjer si služijo kruh. Dragim rojakom želimo v domovini mirnega oddiha in prijetnega razvedrila! * Za vestfalske rojake, ki se vrnejo nazaj v Nemčijo. Odhod bo 29. t. m. iz Ljubljane ob 14.35. Na Jesenicah bo vlak stal od 16.13 do 17.20 in v Podrožci od 17.38 do 18.30. Dospel bo v Köln ob 12.49, v Düsseldorf ob 13.32, v Duisdorf ob 14.04, v Oberhausen ob 14.24 in v Essen-Altenessen ob 14.42. * Slovanska zavest nas more rešiti. »Kmet-ski list« piše: »Zanimivo je, da so evropska cgnjišča sporov in napetosti povsod ob dotiku drugih življev s slovanskim. Tako je pri vprašanju Gdanska, ki že toliko časa vzne- mirja svet, tako je tudi drugod. Značilni so glasovi, ki so se proti koncu zadnjega tedna pojavili v svetovnem tisku in ki pravijo, da js Gdansk samo pretveza za prikrivanje važnejših in pomembnejših sporov zaradi evropskega jugovzhoda. In ta je slovanski. Ko vemo, da se težišče evropskih dogodkov pomika tako neposredno v našo bližino, lahko tudi čutimo in razumemo resnost položaja. To nam narekuje, da moramo biti pripravljeni, zakaj slovaške svobode si pač pri nas nihče ne želj, pač pa hočemo ohraniti in utrditi svojo lastno svobodo, ki je bila ustvarjena s slovansko krvjo in nam jo more rešiti samo slovanska zavest. To je danes poglavitno, vse drugo je postranskega pomena. Ako se bomo znali ravnati po teh spoznanjih, lahko z zaupanjem gledamo v bodočnost, pa naj se nam ta bliža z žitnim klasjem ali s topovi!« * Ne govori, če ne veš! »Deutsches Volks-blatt« v Novem Sadu poroča iz Kočevja, da je postala Kočevska v zadnem času prizorišče številnih pretepov in napadov in da so kraji, kjer je ponoči življenjsko nevarno hoditi okoli. Vzroke za tako neznosno stanje je po mnenju lista iskati v nacionalnih sporih. Prav bi bilo, če bi se glavno glasilo nemške narodne manjšine v naši državi nekoliko jasneje izrazilo v svojem namigavanju glede vzrokov neprestanih pobojev na «Kočevskem, Če bo list vse povedal, se mu bo mnogo laže odgovorilo. * Sprejemni pogoji državne moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju. Šola ima značaj nepopolne srednje šole z nižjim tečajnim izpitom, daja učencem obojega spola poleg obče vzgoje strokovno izobrazbo v ületarstvu in vrbogojstvu ter jih vzposablja za pletar-ske pomočnike. Tem pomaga P° dovršeni učni dobi tudi do zaslužka. Na zavodu se poučujejo razen praktič. pouka v pletarstvu slovenščina, obrtna korespondenca, aritmetika, algebra, geometrija, pripravljalno risanje, lepopis, kalkulacije, knjigovodstvo, dr-žavoznanstvo, higiena, opisna geometrija, strokovno risanje, slogi umetnosti, tehnologija in vrbogojstvo. Vse šolske potrebščine prejemajo učenci na zavodu brezplačno. Učna doba traja tri šolska leta. Šolsko leto se prične 1. septembra. V prvi razred se sprejemajo učenci obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in so .stari najmanj 12 let. Prijave, kolkovane s kolki za; 10 din, je vposlati do vštetega 3. septembra. Priložiti je treba krstni list, zadnje šolskdi spričevalo, izjavo staršev (varuha), s katero! se zavezujejo, da bodo vzdrževali učenca zat časa učne dobe in plačali vse stroške, ki bil nastali zaradi neopravičenega predčasnega izstopa, potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev. Vsak prijavljen nec sprejme pismeno rešitev o sprejemu* Stanovanje in hrana se dobita v Ptuju pai 200 din mesečno navzgor. Pridnim, podpori potrebnim učencem se bodo po možnosti! preskrbele podpore za vzdrževanje. Za po-» drobnejša pojasnila se je obrniti na upravi-teljstvo. * Otvoritev Sokolskega doma dr. Ljudevi-ta Pivka. Pri Sv. Marku niže Ptuja se pripravljajo na velik praznik. Sokolska četql bo 3. septembra odprla z veliko slovesnostjgl svojo trdnjavo, ki bo nosila ime markovske-ga rojaka, zaslužnega sokolskega in narodnega delavca dr. Ljudevita Pivka. Slovesno odprtje doma bo ob 15. uri. Markovčani že zdaj pripravljajo vse potrebno, da bodo gosti čim bolje postrežem. Pridite! * Obup zaradi neozdravljive bolezni. V Dubrovniku se je na oknu svojega stanovanja obesil namestnik sreskega načelnikai Franc Vovšek, bivši sreski načelnik v Kranju. Bolehal je na srcu in mnogo je trpel tu-i di zaradi bolezni v ušesih. Zaradi tega večkrat svoji ženi dejal, da si bo končal življenje. Žena je prosila nekega uradnika sre-» skega sodišča, da ji pomaga nadzorovati mon ža. Usodno noč je bil uradnik poleg Vovška, a ko se je zjutraj za trenutek odstranil, jei Vovšek storil iisoden korak. Pustil je dvojal pisem, eno naslovljeno na ženo, drugo pa nai brata Pavla, ki je zdravnik na Polzeli. V piJ smih navaja, da je silno trpel in da gre tf smrt zaradi neozdravljive bolezni. Pokojniki je bil odličen pravnik in sposoben uradnik. Služboval je v raznih krajih, iz Slovenije p al je prišel pred nekaj leti v Dubrovnik. Bodi rajnkemu blag spomin, njegovi soprogi in sorodnikom pa naše iskreno sožalje! t * Smrtna nesreča ugledne posestnice. Nedavno so mlatili pri posestniku Bergantu v. Soteski. Pomagat jim je prišla sorodnica Ce-rarjeva Terezija iz Moravč. Ker se zvečer nI vrnila domov, so jo zjutraj šli iskat v Sotesko, kjer je niso našli. Nato so jo iskali p® vsej okolici in jo našli v strugi Drtijščice.-Truplo je ležalo v vodi med gosto zaraslim vrbovjem. Voda v strugi je komaj pol metra! globoka in mirna. Domneva se, da je Cerar-jeva v temi in dežju izgubila smer in zašla v strugo, ali pa se ji je omračil um, kajtf odkar se je letos vžela, ie čutila hude slabosti, predvsem v glavi. Pokojnica, ki je Izgubila moža v svetovni vojni, je bila skrbna gosDodarica in je lepo vzgojila svoje že preskrbljene otroke. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalie! * Zaradi prisada je umel. V celjski bolnišnici je umrl g. Anto Korun, posestnik iz Za-kla pri Gomilskem v Savinjski dolini. Pri delu se je bil nedavno neznatno ranil v nogo. Majhni poškodbi ni posvečal pozornosti.-a ko so se javljale hujše posledice, se je od4 pravil v celjsko bolnišnico, kjer mu pa žal niso mogli več pomagati. Strup prisada j« že opravil svoje. Truplo so prepeljali v domači kraj in ga pokopali ob splošnem sočutju prebivalstva. * Mlad učitelj žrtev gojenja vrtnic. Smrt je ugrabila vzornega učitelja g. Franca 211-čarja, ki je služboval skoraj šest let pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah Pri cepljenju vrtnic se je bil vrezal v palec in se okužil. Vsa zdravniška nega ga ni mogla rešiti. Pokojnik se je za bodoče šolsko leto odpravljal na novo službeno mesto k Mali Nedelji, kjer biva tudi njegova zaročenka. Smrt mu je prekrižala vse načrte. Njegovo truplo so odpeljali v Ponikvo na rojstni dom, kjer je bil v nedeljo pogreb. Žalujočim sožalje * Drava je naplavila truplo. V bližini Sv. Marka pri Ptuju je Drava naplavila truplo posestnikovega sina Blaža Bezjaka, ki je bil pred tednom dni utonil. Truplo so prepeljali na pokopališče k. Sv. Marku. * Smrtna nesreča mladega fanta. Na izla-škem pokopališču so pokopali te dni 17-let-nega fanta Jožeta Jazbeca, ki je bil usluž-ben pri lesnem trgovcu Hribarju. Ponesrečil se je bil pri spuščanju hlodov po drči. Doma je bil iz Cerkelj pri Krškem. Rajnkega materi, ki je tako nenadno izgubila sinka, naše iskreno sožalje! * Nesreča sreskega načelnika dr. Kartina. Te dni se ie pripetila na cesti nad Rogaško Slatino in Šmarjem pri Jelšah huda avtomobilska nesreča. Sreski načelnik iz Šmarja pri Jelšah g. dr. Herbert Kartin se je peljal z zdravniškim avtomobilom iz Rogaške Slatine proti Šmarju. Med potjo je šofer po. nesrečnem naključju zavozil v obcestni jarek, pri čemer se je avtomobil prevrnil. Dr. Kartin si je pri nesreči zlomil obe nogi pod kolenom. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. * Mladeniči rekruti! Oni, ,ki ste potrjeni k vojakom in imate pravico do osvoboditve ah skrajšanega roka službe, čimprejšnji vstop v kader, odložitev službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati Vsa pojasnila daje za malenkostno plačilo kon-cesionirana pisarna P e r Franc, kapetan v p.. Ljubljana, Maistrova ulica 14. — Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din. * Sprejem mladeničev v inženjersko in artilerijsko podoficirsko žolo v starosti od 18 do 21 let. Vsa tozadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova ulica št. 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek ali znamko za 6 d^n * Nevaren požar sredi Šenčurja. Te dni je začelo goreti v Šenčurju gospodarsko poslopje župana Janeza Umnikg. Ko so prispeli na pomoč kranjski gasilci, se je ogenj že razširil tudi na Umnikovo hišo in na osnovno šolo. Domači gasilci so bili brez moči, ker vodovod ni imel dovolj močnega pritiska. Šele kranjskim gasilcem se je z motorko posrečilo udušiti ogenj na sosednih poslopjih. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz Brito-fa. Razen zidanega dela hleva je do tal pogorelo vse gospodarsko poslopje ž veliko zalogo sena in poljskimi pridelki. Znatno škodo je ogenj napravil tudi na osnovni šoli in na hiši. To pot so se izkazali kranjski gasilci, ki so pod spretnim vodstvom g. Ricija Mayrja že po eni uri odstranili nevarnost, pretečoa sosednim poslopjem. Sodijo, da je ogenj nekdo zanetil iz maščevanja. Baje je bil to neki občinski ubožec, ki je Umniku že dalje časa grozil, da mu bo zažgal. * Razburljiv nočni požar. Na Veliki Šmaren ponoči je v bližini zaloške postaje med Požarjevo hišo in poslopjem železniške hiše začela goreti hiša železniškega zavirača Ber-čiča. Speče prebivalce je zbudil železničar Ambrož. Prvi so prihiteli na pomoč gostje iz Požarjeve gostilne in železniška premikal-na skupina ter rešili otroke, živino :n razne predmete. Gasit je prihitela z motorno briz-galno zgornjekašeljska gasilska četa, ki ji je pa šele po eni uri uspelo dobiti vode iz Gra-diškovega bazena. * Cigaretni ogorek je zanetil požar. V Še-tarovi pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah je zgorelo poslopje posestnika Franca Toplaka. Preiskava je dognala, da je bi! vzrok požara cigaretni ogorek, ki r*-> ie odvrgel neki 12-letni deček. * Starše, ki nameravajo šolati svoje otroke na trgovskih šolah, opozarjamo na enoletno državno priznano trgovsko učilišče Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Ta šola pripravi učence (-ke) v enem šolskem letu za raznovrstne pisarniške službe v raznih gospodarskih podjetjih, pri trgovcih, pri odvetnikih, v špedicijah, v denarnih zavodih itd. Zavod je potrjen od ministrstva in ima pravico javnosti (rodbinska doklada, železniška karta). Izpričevalo velja tudi kot dovršena učna doba in dve leti pomočniške prakse v trgovski obrti. To je največji in najmodernejši zavod te vrste v naši državi. Pišite po brezplačna šolska izvestja in nove prospekte s slikami. Šolnina zelo zmerna. Toplo priporočamo ta naš prvi slovenski zavod. * Nenadna smrt zaradi kapi. Te dni je preminila ga. Miljutina Trampuževa, soproga kamniškega odvetnika dr. Frana Trampu-ža. Zadela jo je bila možganska kap. Pred nekaj dnevi je prišla iz Dalmacije polna življenja, a zdai je ni več. Zelo jo bodo pogrešali Sokol, Kolo jugoslovenskih sester, Družba sv. Cirila in Metoda, Branibor in Tabor. Naj ji bo lahka kamniška zemlja, preostalim pa naše iskreno sožalje! * Strela je zažgala več poslopij. Med nedavno nevihto je udarila strela v domačijo Franca Rogača v Ivanjševcih pri Gornji Radgoni. Hiša in gospodarsko poslopje sta bili pod eno streho. Govejo živino so rešili, ena svinja in kokoši pa so zgorele. Zgorelo je tudi vse gospodarsko orodje. Dalje je strela udarila v gospodarsko poslopje Petra Jur-koviča v Zbigovcih, vendar ni povzročila škode, ker je poslopje zidano. Požar je bil tudi v Obrajni onstran meje, kjer je zaradi strele zgorelo neko gospodarsko poslopje. * Hudo neurje s točo nad Loško dolino Loška dolina je letos že mnogo trpela zaradi vremenskih in drugih nezgod. V maju so bile povodnji. ki so kmetom v Nadlesku, Ptice počasi ponehavajo peti. Nič več samci ne žgolijo podoknic samicam, stari se ne zabavajo z mladimi, čeprav so vse ptice še tu. Le zdaj pa zdaj se še kateri oglasi. Najbolj neugnani so še vrabci. Kje je vzrok? Ptiči se golijo. Preoblačijo se za zimo. Ce bi poleti kakega ptiča pogledali od blizu, bi videli, kako siromašno je oblečen. Dolgo čepenje v gnezdu in neprestano krmljenje nenasitnih mladih kljunov sta jim zdelali perje, da je bila njih obleka v resnici že zgolj delovna. Preden pa se odpravijo na pot in preden tiste, ki ostanejo pri nas, zaloti zima, se mora obleka obnoviti, sicer ne zmorejo daljnih poletov in zima bi bila še strašnejša. Zato zdaj vsi ptiči, ko ni treba skrbeti za hrano, skrbe za novo močnejšo obleko. Goljenje je pri ptičih kakor nekaka bolezen, ki prevzame vse telo, saj mora z novimi snovmi napolniti vse peresje. Ni čuda, da jih ob tem presnavljanju mine veselje do petja. Sicer pa je narava dobro poskrbela tudi za ta usodni čas. Zleze zdaj močneje izločajo hranilne sokove in jih pošiljajo v krvni obtok, kar korenine peresc izpodbuja k močnejši rasti. V tem času je ptič skoro nesposoben za letanje in bi bil na milost in nemilost prepuščen številnim zalezovalcem, ako bi naenkrat izgubil vse perje. Pingvin, ki v svoji ledeni domovini skoro nima sovražnika, pač prenese, da vse perje izgubi naenkrat. Sredi svojega šopa perja, ki mu je v nekaj dneh odpadlo, stoji in čaka, da mu požene novo, s katerim se spet skobaca v vodo. Ostali ptiči se golijo počasi, da nikdar niso čisto nesposobni za kratke polete. Le race in žerjavi se zelo hitro golijo in so takrat za nekaj tednov tudi privezani na zemljo. Vsak lo-\rec ve, kako se race v tej dobi ali skrivajo v kakem gostem bičevju ali pa mirno čepe daleč zunaj na širokih vodah ali jezerih, kjer komaj najbistrejše oko more opaziti majhno Podcerkvi in Danah uničile vso setev. Letina je zdaj kazala še dobro, toda te dni je dolino zadela strašna nevihta s točo. Nevihta je zajela Gorenje jezero, Dane, Podcerkev, Pod-lož, Lož in Stari trg. Toča je ugonobila že tako slabo sadje, koruzo, peso, fižol in druge pridelke. Zraven toče pa je divjal tudi silen vihar. * Strela je zanetila požar. Nedavno je nad Koroško divjala strašna nevihta, med katero je strela udarila v gospodarska poslopja Bromana Ivana, posestnika na Stražišču. Pogorelo je vse, kar je bilo leseno. Stroje in živino so rešili. * Razbojnik Anžur obsojen. Pred ljubljanskim malim senatom je bil obsojen na tri leta član tolovajske družbe Salajeve, ki je zlasti v ljubljanski okolici in v Ljubljani lansko jesen zagrešila mnogoštevilne in drzne vlome * Razbojnik Rogan je pobegnil. Oblastva že dolgo zasledujejo kolovodjo zloglasne družbe, ki je bila aretirana v okolici Maribora, Alojzija Rogana, ki ima na vesti več zločinstev. V nedeljo se je mudil v neki gostilni v Gaberju tik Celja tuj moški, ki ga je gostilničarka prepoznala za Rogana. Ko je prišel obveščeni stražnik, je zahteval od neznanca, da se legitimira. Medtem ko se je legitimiral, je nastal v sosedni sobi gostilne prepir. Stražnik je šel gledat, kaj se tam dogaja, a neznanec, o katerem se je ugotovilo, da je razbojnik Alojz Rogan, je zbežal skozi vrata proti okoliškemu pokopališču. Roganovo ljubico Pavlo Vezovnikovo pa so v ponedeljek aretirali v Mariboru. Po Sloveniji gre glas: »Domovina« je za nas glavo, ki štrli iznad vode. Lepo je narava poskrbela za žolno, ki se mora tudi v tej dobi opirati z repom na debla, da se preživlja. Pri tem sta najvažnejši obe najdaljši srednji peresi, in ti dve peresi izpadeta nazadnje, ko so vsa ostala nova peresa v repu že toliko velika, da ji morejo služiti pri plezanju. Ptiči se zdaj spreletavajo le toliko, kolikor je za preživljanje potrebno. Pojejo pa ne. ker bi s tem zalezovalce le opozarjali na sebe. X V Španiji obračunavajo z nasprotniki s smrtnimi kaznimi. Angleški list »Manchester Guardian« objavlja poročilo posebnega španskega dopisnika o pregledu razprav in obsodb pred barcelonskim sodiščem. Po teh podatkiH je bilo 1. maja pred sodiščem 62 obtožencev in izmed njih 40 obsojenih na smrt; 2. maja 45 obtoženih in 32 obsojenih na smrt; 3. maja 70 obtoženih in 5! obsojenih na smrt; 4. ruj? 32 obtoženih in 31 obsojenih na smrt; 5. maja 60 obtoženih in 51 obsojenih na smrt in 6. maja 78 obtoženih ter 61 obsojenih na smrt. Smrtne kazni so bile vse izvršene takof. X Potopljeno ameriško podmornico so dvignili. Te dni se je posrečilo dvigniti ameriško podmornico »Squalus«, ki se je bila potopila ob koncu maja. Trup podmornice je skrival trupla 25 mornarjev. Podmornico so dvignili z 10 pontoni iz globine okroglo 120 m. Reševalna ladja »Falcon« pa je ob sodelovanju vlačilcev izvlekla podmornico na plitvino. Podmornica »Squalus se je potopila 24. maja v bližini Portsmoutha ob kanadskem obrežju. V podmornici je bilo 59 mornarjev. Ko se je podmornica začela potapljati, so nesrečo javili z raketami. Kmalu je priplulo na kraj nesreče več ladij in tako se je začelo reševanje. Toda kljub vsem naporom niso mogli več rešiti vseh mornarjev. Rešili so jih 34, med njimi tudi poveljnika podmornice. Kadar ptice dobivafo novo obleko Iz Prekmurja Odrešilni dež. Po Prekmurju je vladala taka suša, da smo izgubili vse upanje na otavo. Dež pa, ki je pred dnevi premočil zemljo, je pomagal otavi na noge. Žetev je bila letos na splošno zadovoljiva, a v nekaterih krajih so napravile miši veliko škodo. Ni torej čudno, če so bili kmetje zaradi dolgo trajajoče suše že čisto obupani, saj bi jim ta suša vzela še krmo. Strela je udarila v obmejni Sotini v neko gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do tal. Isto noč je strela udarila tudi v beltinski grad. V eni izmed sob, kjer je bilo precej umetniških slik, je nastal požar. Opazili so ga mimoidoči potniki in zbudili grajske stanovalce, ki so v nekaj urah ogenj pogasili. V Selu bo zgrajena evangeličanska cerkev. Evangeličanska občina v Selu je nabiranje prostovoljnih darov za novo cerkev uspešno končala. Blagoslovitev temeljnega kamna nove cerkve je bila v nedeljo dopoldne. Blagoslovitev je izvršil g. Štefan Kovač iz Murske Sobote s sodelovanjem duhovnikov iz Križevcev, Moravcev in Lendave. Tekmi koscev, ki priredi okrožje kmečkih fantov in deklet, bosta 27. t. m. v Puconcih in 3. septembra v Adrijancih. Žrtve mlačve. V murskosoboško bolnišnico so pripeljali Avgusta Rengela, kurjača iz Puconcev, in Jožefa Kocena iz Hodoša. Prvemu je zmečkalo roko pri prepeljavi mlatil-nice od soseda k sosedu, drugi je pa pri delu padel in si zlomil desno nogo. X Nov vrhovni poveljnik ruske daljno-vzhodne vojske. Po pisanju angleških listov bo v kratkem imenovan za vrhovnega poveljnika ruske daljnovzhodne vojske general Steni, ki je doslej poveljeval eni izmed obeh ruskih dalj no vzhodnih armad. Stern bo lahko tako postal naslednik maršala Bliicherja, o katerem se še vedno ne ve, kje je zdaj. Verjetno pa Stern ne bo imel enake oblasti, kakor jo je imel njegov prednik, ki je na Daljnem vzhodu osnoval pravo samoupravno rusko vojsko. X Bolgarski kraljevski par obišče London. Po angleških vesteh bo bolgarska kraljevska dvojica prihodni mesec odpotovala v London na obisk angleške kraljevske dvojice, toda le v primeru, če se bo mednarodni položaj izboljšal. X Švica ne obnovi odnošajev z Rusijo. Ze pred dobrim mesecem se je začelo govoriti, da bi Švica obnovila gržavniške odnošaje z Rusijo. Te dni je o tem predlogu razpravljal švicarski zvezni svet in z večino glasov odklonil pobudo za ureditev rednih državniških odnošajev z Rusijo. X Južni Tirolci bodo baje naseljeni na češkem. »Times« poroča, da nameravajo nemške rodbine, ki se morajo izseliti iz Južne Tirolske, naseliti na Moravskem. S tem bi se tam še bolj okrepil nemški vpliv in Čehi bi počasi prihajali v manjšino. Zraven tega vabijo češko deco, naj se vpiše v nemške šole, češke delavce pa, naj gredo na delo v Nemčijo. Izdana so bila tudi navodila, naj se odkupijo češka veleposestva, ki se naj razdele nemškim rodbinam. X Novo rusko veleletalo. V Moskvi so 'dovršili poskusne polete z novim veleleta-3om, ki meri v dolžino 63, v višino pa nad sedem metrov. Žene ga šest strojev, ki razvijajo skupno približno osem tisoč konjskih sil. Teža novega veleletala znaša 31 ton. obremeni pa se lahko do težine 45 ton. Preračunano je za prevoz 64 potnikov in osmih mož posadke. V sprednjem delu letala je salon za 14 potnikov, poleg tega sta v trupu še dva manjša salona. Razume se, da so v letalu tudi okrepčevalnica, umivalnica in prostor za kadilce. V vsaki kabini je prostora za štiri potnike. Novo veleletalo, ki so ga Rusi zgradili v največji tajnosti, bo letalo z veliko hitrostjo v višini 5000 m nad zemljo. X Poplave in mraz v Južni Ameriki. Iz Buenos Airesa poročajo, da sta zaradi velikega deževja reki Chalia in Quenquel prestopili bregove in poplavili cele pokrajine v 'Argentini. Deroči valovi so odnesli mnogo hiš. dreves in brzojavnih drogov. Mestece Kaso je čisto odrezano od sveta. Voda Je stala v nekaterih ulicah pet metrov visoko. Prebivalstvo tudi silno trpi zaradi mraza, ki je iznenada pritisnil. Argentinska vlada je poslala v poplavljeno ozemlje letala in je uvedla akcijo za trpeče prebivalstvo. Tudi v Braziliji imajo hud mraz. Cela vrsta rek Je zamrznila. V okrajih kavnih nasadov Saw Paola in Minas Geraes je padel debel sneg. Ii naših krajev Odgovor nestrpnemu gospodu Iz Loč Loče pri Poljčanah, avgusta Splošno znanemu stalnemu poročevalcu j»Slovenskega gospodarja«, ki je objavil svoj fclanek v listu z dne 9. t. m. pošiljamo tale odgovor: »Dopisnik sam je bil 30. julija, ko je bila prireditev Jugoslovenske nacionalne stranke V Ločah, odsoten v Ljubljani. Podatki, ki piu jih je dal lažnivi poročevalec o nadvse Uspeli prireditvi omladine Jugoslovenske nacionalne stranke, posvečeni izletnikom i« Ljubljane, so taki, da bo imel dopisnik odno-sno zgoraj imenovani list priliko dokazati Eed sodiščem grdo natolcevanje o nošnji be-i nog*vfc> iwi