Gangl in UJU. ¦ ,Življenje naj bode Ti delaven dan!" S Gregorčič. Ce kdo med slovenskim učiteljstvom, tedaj je gotovo Gangl tisti, ki so mu bile gorenje besede življensko vodilo in so še danes petdesetletniku geslo vsega njegovega delovanja in nehanja, saj hodi današnji jubilar že nad četrt stoletja takorekoč z gorečo bakljo pred slovehskim učiteljstvom, kažoč mu v delu pota k srečnejši bodočnosti. Kaj vse je bil Gangl nekdanji Zavezi, tega se ne da očrtati v kratkih besedah, trebalo bi vzeti v roke »Učiteljske Tovariše« zadnjih 25 let ter pazno prelistati številko za številko, kajti ogromni so skladi Ganglovega dela, ki so nanizani v njih — vsi iz ljubezni do šole in učiteljstva! Pa ne samo pred prevratom 1. 1918.,  posebno po razsulu črnožolte monarliije  je dal Gangl svojemu delu polnega raz-  maha ter kot »Tovarišev« urednik bodril izpod okrilja častitljive Zaveze z besedo in peresom na delo za novo domovino. >Naš program je za bližnji in bodoči čas — delo! Vztrajno, neumorno, smotrno delo nam prinese one sadove, ki jih želimo sebi, šoli, narodu — vsej Jugoslaviji. Nihče ne sme malomarno stati ob strani! Vsak je pozvan, da odslej z mladeniškim navdušenjem in z vsemi svojimi silami služi sveti doinovini!« Tako končuje Gangl svoj medprevratni uvodnik z dne 9. novembra 1918. leta v 24. številki ¦ Učit. Tovariša«, na čigar naslovni strani blesti prvič nova označba: »Glasilo jugoslovanskega učiteljstva.« In na delo se je z dobrim zgledom podal najprej Gangl sam. Vse svoje znanje in dolgoletno preizkušenost je dal na razpolago organizaciji, da bi skupaj ž njo ustvaril nekaj trajnega in velikega. Načrte, ki jih je nosil leta in leta v svoji duši, je skušal polagoma udejstviti na neštetih učiteljskih sestankih, najbolj pa v upravnem odboru stare Zaveze, kjer je bil duša delovanja y prvem letu našega osvobojenja. Mimogrede omenjam prevažno »Spomenico narodni vladi SHS v Ljubljani«, ki je izšla v posebnem izdanju »Učit. Tovariša« dne 4. novembra 1918. V njej so bile obrazložene najnujnejše potrebe osnovnega šolstva in učiteljstva. Z ustanovitvijo lastne države — pravi spomenica — je postalo vprašanje enotnosti našega šolstva eno najvažnejših točk naloge pri naši narodni ureditvi. Da pa bo mogoče to vprašanje skupno obdelati, skliče naj se v ta namen konferenco iz vseh vrst učiteljstva, ki naj v skupnem posvetovanju določi temeljna načela za izdelavo okvirnega zakonskega načrta našega šolstva in obče narodne vzgoje ter izvoli izmed sebe anketo, ki naj na podlagi temeljnih načel izdela okvirni zakonski načrt.« Kot predpogoj uspešnega kulturnega •in narodnega delovanja je zahtevala spomenica zenačenje službenih prejemkov učiteljstva s prejemki in dokladami državnih uradnikov. Materijalni strani učiteljstva je namreč posvečal Gangl največjo pažnjo. In šlo je! Tekom dobrega meseca, in sicer dne 13. decembra 1919 je izšla najprej naredba o draginjskih dokladah za 1. 1919., kateri naredbi je takorekoč Gangl kumoval, nakar je sledila dne 30. decembra prva temeljita regulacija učiteljskih plač za Slovenijo, tako, da je mogel Gangl v novoletni številki »Učit. Tovariša« vzradoščen vzklikniti slovenskemu učiteljstvu: »Boj za kruh je dobojevan!« Da, boj za kruh je bi! začasno dobojevan, toda Ganglovo pravo delo v učiteljski organizaciji se je pravzaprav šele pričelo. Viden izraz tega intenzivnega dela so posamezne številke »Učit. Tovariša«, kjer so potekali izpod Ganglovega peresa pesniško navdahnjeni članki, najrazličnejši podlistki v vezani in nevezani besedi, temeljita poročila učiteljskih zborovanj, razne knjižne ocene in nepregledna vrsta vsemogočih časnikarskih drobtin. Vsi ti sestavki so pač najboljši dokaz Ganglove mnogostranske delavnosti ter idealne stanovske požrtvovalnosti v in po prevratni dobi, torej v času, ko sta poganjala vsepovsod materijalizem in egoizem svojo najbujnejšo rast. Ne tedaj sebi, stanovski organizaciji je posvetil Gangl svoje izborne moči. Vsa njegova skrb je veljala le eni in edini misli: dvigniti organizacijo in po njej učiteljski stan do večjegg ugleda in blagostanja. Ganglova zasluga je, da se je ustanovilo pod okriljem Zaveze stalno strokovno tajništvo, nekaka učiteljska informacijska pisarna, ki je pričela delovati takoj prve dni julija 1919. Danes labko re- čemo. da bi delo. ki je bilo izvršeno v naslednjih dveh. treh letih, sploh ne bilo izvršljivo, če bi ne imeli pravočasno v svoji organizaciji lastnega strokovnega tajništva. To mi bo vedel potrditi prijatelj in neprijatelj. ki je iniel kedaj posla v našem učiteljskem uradu. Toda Ganglov vedno stvarjajoči duh ni miroval. Političnemu ujedinjenju učiteljstva Srbov. Hrvatov in Slovencev naj bi sledilo še stanovsko. Uresničili naj bi se načrti kalimegdanske noči, porojeni v Ganglovi duši ob priliki prvega kongresa srbskega ueiteljstva v Beogradu leta 1906.! (Prim. »Sen poletne noči«, »Učit. Tov.« št. 22 iz leta 1919.). »Zaveza mora preosnovati svoja pravila v tem smislu, da se lahko združi s Savezom dalmatinskih društev v Splitu. s Savezom učiteljskih društev v Zagrebu. s Savezom učiteljskih društev Bosne in Hercegovine v Sarajevu in z učiteljskim Udruženjem v Beogradu. To bo ponosno naše udruženje, za katerim smo hrepeneli z dušo in srcem; tako ujedinjenje nam je ideal, ki naj se nam uresniči v bližnji bodočnosti.« Tako je pisal Gangl kmalu po prevratu v 26. številki > Učit. Tovariša« z dne 15. novembra 1918 in nadaljeval v naslednji, t. j. 27. številki z dne 29. novembra: »Pravočasno hočemo poskrbeti za odpravo vsega. kar stoji našemu združenju na poti. Razdružiti hočemo vse podeželske organizacije, kot jedro naj ostanejo le okrajna učiteljska društva, a svoji Zavezi poverimo nalogo, da ustvari našo skupno, enotno, mogočno stanovsko jugoslovansko združenje. ki naj zveže v zvestobi in bratstvu nas vse od Soče do Vardarja, od Gospe svete do Kosovega polja, kolikor nas je enega duha in ene misli!« V številki 12. in 13. »Učit. Tovariša« z dne 28. marca 1919 je stopil Gangl z daljšim člankom (»Unija jugoslovanskega učiteljstva«) pred učiteljsko javnost ter v podrobnostih razložil. kako si predstavlja novo udruženje. Drugi članek z istim naslovom je izšel 14. maja 1919 v 20. številki »Učit. Tovariša«; v njem so očrtani razgovori, ki jih je imel Gangl v Zagrebu 30. aprila 1919 s tovarišem •Kirinom. predsednikom Saveza hrvatskih učiteljskih društev in tov. Skavičem, tajnikom istega Saveza ter dan nato še v Ljubljani s tov. Adžemovičem. zastopnikom srbskega učiteljskega Udruženja. Razgovori so potekali na vsej črti ugodno, nakar se je Zaveza obrnila na vse hrvatske in srbske pokrajinske Zveze s prošnjo, da izrazijo svoje mnenje o zadevi ustanovitve učiteljske Unije. Ganglova ideja je padla na rodovitna tla! Od vseh strani so prihajali na Zavezo ugodni glasovi: beogradsko Udruženje je med drugim poročalo sledeče: »Primili smo radosno Vaš poziv, kojim ste se obratili Srnskom U eiteljskom Udruženju s pitanjem: pod kakvim bi se pogodbama rnoglo izvesti ujedinjenje svih učiteljskih Udruženja v našem kraljestvu. Ma__ako da se ovo pitanje. koje je Vaš Savez pokrenuo, reši, mi Vam. draga bračo, unapred odgovaramo, da smo bili i ostali jedno i da čemo to jedno biti i u buduče. "Savez neka imenuje i pošalje jednoga svoga delegata, u Beograd, a pisati je i u Zagerb. Split i Sarajevo, da i njihova Udruženja pošalju svoje delegate na ustanačenje ovoga pitanja!« Dogovor med prizadetimi Udruženji je bil gotov v kratkem času. Za dan 8. junija 1919 so bili povabljeni v Beograd delegati vseh pokrajinskih Udruženj v državi, ki so zastopali: Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev v Ljubljani. Savez hrvatskih učiteljskih društev v Zagrebu, Učiteljsko Udruženje v BeograduUčiteljsko društvo v Črni gori, Učiteljski Savez v Bosni in Hercegovini ter Savez učiteljskih društev v Dalmaciji; poleg navedenih delegatov so bili navzoči na beograjskem zborovanju tudi odposlanci ueiteljstva iz Banata. Bačke in Baranje. Štirinajst dni za tem, t. j. 22. junija so bila v Zagrebu ponovna posvetovanja. ki so se nadaljevala 24. in 25. junija v Beogradu, kjer je zastopal nekdanjo Zavezo poleg tovarišev Jelenca in Gnusa i tov. Gangl. »Učit. Tovariš« z dne 2. julija 1919 objavlja uspehe beograjskega sestanka v svoii 27. številki z dne 9. julija 1919 z naslednjim poročilom: »Na osnovi razgovorov je sklenjeno. da se zagrebški sklepi sprejmejo kot podlaga razprav na skupščinah poedinih zvez (udruženj), po katerih se hoče pripraviti materijal za kongres učiteljstva kraljestva SHS.<- Drugo nič mai-j važno zborovanie za potek in razvoj snujočega se Udruženja se je vršilo dne 5. in 6. septembra istega leta v Ljubljani. kjer je celokupna delegacija Zaveze soglasno sprejela predloge, ki jih je stavil in utemeljeval Gangl v imenu upravnega odbora Zavezinega. Ganglova jedrnata in temeljita izvajania so žela splošno odobravanje zlasti od strani vodilnih srbskih učiteljev, ki so bili takrat navzoči na delegacijskem zborovanju. (Prim. Ganglov članek: »Za enotno strokovno organizacijo vsega jugoslovanskega učiteljstva«, »Učiteljski Tovariš« leta 1919.. štev. 38.!) Sprejeti Ganglovi dalekovidni predlogi so poleg drugih vsebovali sledeče točke: 1. Zaveza jugoslovanskega učiteljstva v Ljubljani se razdruži. 2. Priporoča se, da se enako razdružijo tudi vse druge pokrajinske učiteljske organizacije v državi. 3. Osnuje naj se skupna in enotna stanovska učiteljska organizacija s cen-" tralo v Beogradu. ki ji naj določi ime in da pravila splošni učiteljski kongres. 4. Temelj tej organizaciji so okrajna učiteljska društva, osnovana na enotnih pravilih. 5. Centralo naše skupne organizacije reprezentuje začasno upravni odbor Učiteljskega Udruženja v Beogradu. ki naj se pomnoži z zastopniki slovenskega in hrvatskega dela učiteljstva. 6. Tak upravni odbor ima nalogo, da izdela načrt pravil za skupno organizacijo in za okrajna učiteljska društva ter skliče učiteljski kongres kot ustanovno skupščino naše bodoče skupne stanovske organizacije. Po ljubljanskem delegacijskem zborovanju je pričelo tiho notranje delo v posameznih okrajnih društvih. Mnogo tvarine razgovorom je nudil v tistem času načrt zakona o narodnih šolah, ki je bil izšel v »Tovariševi« prilogi dne 17. septembra 1919. leta; nemalo se je po društvih tudi razpravljalo o načrtu pravil, ki naj ustvarijo temelje bodoči učiteljski organizaciji v kraljevini SHS. Tudi vodstvo v likvidaciji se nahajajoče Zaveze ni držalo rok križem. Baš ono je itnelo posla čez glavo, saj se je z urnitni koraki bližal pr\ _ učiteljski kongres, ki je bil določen za dan 18. julija 1920 v naši prestolnici v Beogradu. Glavno. kar je bilo treba za kongres pripraviti. so bila pravila. ki jih je p.iobčil »Tovariš« v prilogi k številki 23. z dne 10. junija 1920. torej pravočasno dovolj. da se je slovenska delegacija lahko pripravljena podala na svoj prvi veliki praznik v Beograd. Osnutek pravil, slovenski namreč, je sicer sestavljal in sestavil likvidacijski odbor Zaveze jugoslov. učiteljstva v Ljubljani, ne izdam pa prav nobenih tajnosti, če naglašam, da je tudi pri tem poslu odlično sodeloval tovariš Gangl in da je osnutek pravil — priobčen v »Tovarišu« — v bistvu tak, kakoršneg.. si je zamislil v svoji širokopoteznosti Gangl sam. Slovensko učiteljstvo je odšlo tedaj z Ganglovim osnutkom na kongres v Beograd ter priborilo dne 18. julija 1920 temu osnutku sijajno zmago. »Učiteljski Tovariš« (z dne 29. julija 1920. štev. 28.). ki je poročal precej obširno o takratnih kongresnih dnevih, piše tozadevno: »Slovensko učiteljstvo je prišlo na kongres z določenim programom in ponovno zre danes na svoj trud, saj je kongres sprejel ves njegov načrt udruženja brez vsakršnih izprememb in ga postavil temeljem naše nove organizacije. Delo naše Zaveze je na kongresu praznovalo svoje veliko zn.aŁ,roslavje!<: Z ustanovitvijo UJU je videl Gangi svoj dolgoletni sen uresničen in svoje delo pri organizaciii za končano. Izvolitve v novi upravni odbor ni sprejel, ker mu obilni poklicni posli niso dovoljevali, da bi mogel zadostno časa in truda posvečati organizacijskemu delu. Umaknil se je tiho v ozadje ter dal prostora drugim. mlajšim... »Di \i et salvavi animam meam! Crtal sem le v širokih konturah. Eden je moral začeti, sedaj govorite drugi! Izpreminjajte in nasvetujte kakor vam drago. le enega mi ne vzemite: vere v bodočnost jugoslovanskega učiteljstva!« Te besede je zapisal Gangl sicer leta 1919. (»Učit. Tov.« št. 12. in 13. z dne _?3. marca 1919). a bi!e bi primerne ob njegovi odhodnici po srečno zaključenem kongresu. Če bi jih Gangl pisal tik po kongresu leta 1920.. bi jaz videl v njih njegovo slovo od dela za organizacijo jugoslovanskega učiteljstva, toda ker so bile k sreči že prej in ob drugi priliki izgovorjene, sem prepričan. da bo stal Gangl tudi še pri kakem poznejšem svojem jubileju našemu UJU zvesto ob strani, veselo se spominjajoč dela sredi udanega mu slovenskega učiteljstva! Idejni utemeljitelj UJU naj živi! Pavel Plesničar.