Štev. 18. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 1. maja 1927 Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naroča jo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekmo n cm2 1˙50 D., v .Poslanom 2'50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Uprava občin. Občina je pred vsem vküp-nost večih dröžin, štera naj bi skrbéla za vse to, ka si posamične drüžine nemrejo oskrbeti. Ravno te namen je prisilo človeka da si je nastavo občino. Posamične drüžine so nekaj časa lehko preskrbeie, ka njim je za njihovo priprosto živlenje bilo potrebno nego to je ne bilo dugo zadosta. Človekovo živlenje se je razvijalo, potrebčine so se vnožile, šterim je posamična drüžina ne mogla zadoleti, zato je stopila vküper z drügimi, da s vküpni-mi močmi dosegnejo svoj vküpni cil,. najmre kem vekšo srečo, mir i napiedek. Dužnost občinske uprave je teda ne nikaj drügoga, kak voditi občino tak, da te svoj cil kembole dosegne. Predvsem važno je Občinsko gospodarstvo. Župan i ob-žinskí poglavarje morajo meti v v tom pogledi dvoje pred očmi: 1.) da dobijo za zdržavanje i zbogšanje občinski naprav potrebna sredstva, 2) dá iste dobijo iz takši vretin, štere ne bodo na škodo občinarom. Občina mora skrbeti, za dobre ceste, za šolo, za cerkvene potrebčine, skrbeti tüdi za povzdigo gospodarstva svoji občinarov, zato mora spraviti dobro piemensko živino, zmenšüvati mora nevarnosti, Štere znajo napraviti dosta gospodarskoga kvara, na pr. ogen povodni, zato skrbi za gasilno šker, za nasipe, za regulacijo potokov itd. V Občinsko oskrbo spadajo tüdi tisti Siromaki, šteri nemajo nikoga, ki bi bio dužen se za nje skrbeti i so zavolo betega ali starosti delanezmožni, to so takzvane občinske sirote. To so glavne naloge, štere mora oskrbeti občinska uprava. Za oskrbo pa potrebüje dohodke. V vnogom mesti mislijo župani i dbčinsko poglavarstvo, da je s tem vsa njihova dužnost že zvršena. Ne, občina mora tüdi skrbeti i to ne v máloj meri za javno poštenost v občini. Poleg gospodarski dobrin ma vsaki Človik tüdi svoje düševne dobrine, i te čuvati, je dužnost tüdi občine. Po svojoj mogočnosti mora teda odstranjüvati javna pohüjšanja i javne prilike za pokvarjenost mladine. Zakaj smo vse to naračuna-li? Zato, ar v vnogoj občini samo gledajo na to, da dobi občina vküper svoj proračun, pa naj je že to tak jako na škodo posamičnim drüžinam i osebam tak v gospodarskom kak tüdi v düševnom pogledi. Vzemimo samo, da občina potrebüje nekaj gasil- ne škeri. Vsaki posamičen gospodar v občini je dužen nekaj dati v te namen, ar se ide tüdi njemi za hasek, či bi njemi kda, Bog oslobodi, gorelo. Kak pa to v Vnogi občinaj delajo? Napravijo plesne zabave, da s čistoga dobička pokrijejo stroške. Ali je pa to na hasek občinarom? Ne. Nekaj namali dobijo resan na gasilske potrebčine, nekaj dobi oštarjaš, nekaj državni fiskus, najvekši tao pa ide za vino v žep bogatim vinskim trgovcom. Kelko je škode düševne pri takši prilikaj, to znajo drüžine, v šteri majo kakšega pijančka. Kel-kim, ovači ešče dobrim, je dana prilika da se počasi navadijo pijančüvanji ! Modro v občini bi bilo tak, da je potrebno naj dajo i so dužni dati vküper občinarje. Što si šče mertüčlivo kaj spiti, naj si da na dom Prinesti, prilike za nemertüčlivo pijančüvanje pa nesmi nihče davati. Po svoji močej takše prilike odpravlati je dužna občina. Se Spadajo tüdi senja. Vnogo poglavarstvo se trüdi za senje, da dobi nekaj občina od mesta. Ne pravimo, da so senja na škodo ljüdstvi; telko senj, da si narod küpi, ka njemi je potrebno i oda svoje pridelke, je potrebno, nego nespametno pa je vpelavati nova Senja samo za to, da bi občina kaj dobila za prostore. Resan, občina kak takša nekaj dobi od senja, posamični gospodarje pa preci več zgübijo. Na vsakom senji se vnogo takšega küpüje, ka je ne neobhodno potrebno, na pr. razločne görače za deco. Da se nekda v leti na senji ali proŠčenji deci na veselje kaj küpi, nikaj ne dene, nego na vsakom senji par dinarov vrčti na reči, štere deca potom razbijejo, je za gospodárstvo občinarov velka Škoda. Tüdi se ha senjaj dosta zapije, ka se ovači nebi. Istina je, da senje dosta več penez spravi z občine kak ji pa notri prinese. Znovič Povemo, da tű gučimo samo od nepotrebni sen j. — Zmotna je tudi miseo, da je v občini potrebno več oštarij, ka de te bogše vino. Kem več oštarij, tem več prilike za pijančüvanje. Oštarije naj ki slüžile svojemi nameni, najmre potnikom i potrebnim Hüdih okrepčilo. Velko odgovornost nosijo občine za plese i vse po-gübne Posledice na proščenjske dneve, tak da bi bogše bilo kaštigati Občinsko poglavarstvo, ki je znalo, kak je nevarno davati dovoljenja za plese i je venda dovolilo ples. Takše občina niti ne zaslüži proščenj^. Z drüge strani pa je potrebno preci zrelosti od strani očina-rov, da se ne branijo dati, ka je za občino potrebno, da nebi tr-beio občinskomi poglavarstvi do-voljavati nepotrebne krčme in plese, šteri so gvišno občini dosta več na kvár, kak či se pošteno Plačüjejo občinski potroši. Olejšave v šolskom obiskavati ji. Z raztegnitvijov avstrijskoga državnoga zakona za ljudske šole na Slovenski Krajino, se je vpelala tüdi tű 8-letna Šolska obveznost. Bilo je teda preci neje-volje i čemerov med starišam, ar so bili pač dosemao navajeni, da so deca po dovršeno«! 12. leti ostala doma i jim pomagala pri deli, zdaj pa je bilo tomi na-ednok konec. Starši pa so se v precejšnjo]' meri pali potolažili i pomirili, kda so se vpelale šolske olejšave, takzvana poletna oproščenja. Poletna oproščenja, to je oproščenja od obiskovanja šole v mesecaj od aprila do novembra, so se začela davati na podlagi rriifiistrske zapovedi od ~ B. junija 1883 Štev. 10618 k § 21 državnega šolskega zakona od 14. maja, in Sicer oddelka V., točke 1, štera se glasi. »Olejšave v Šolskem obis-kavanji morejo dobiti le na občih ljüdski šolaj deca, štera so se celihšest let poučevala v šoli." Šolski oddelek okrajnoga glavarstva je vödao na r podlagi povedane min. zapovedi šolskim vodstvom več tozodevnih odločb, v šteri naroča, da smejo predla-gati v podelitev obiskovalne olejšave samo One vučenec, ki so se že celi Šest let poučevali v osnovno] Šoli, ki so do 1. aprila tekočega leta obiskavali šolo že celi 6 let. t Z malimi izjemami so vsi šolski voditelje razmeli to določilo tak, da je pogoj za Oproščenje šolara to, da je pač hodo že šest let v šolo — ali je vučenec presedo tej šest let v I. razredi ali je prišo mogoče kaj naprej, je vseedno, i se zna tüdi zavolo toga predlagali v Oproščenje vse šolare, ki so do 1. aprila tek. leta dopunili 12. leto starosti. Oglejmo si zdaj te način tolmačenja gori povedanoga stavka, ki dovoljüje šolske olajšave s stališča vučenca i s stališča vučitela. Nekaj vučencov dopuui povejmo 12. leto starosti v pred-pisanom časi v 4. šolskom leti i 1. aprila zapüstijo šolo. Do kon-| ca šol. leta so ešče trije meseci, vučiteo vzeme pri vseh predmetih ešče preci nove Snovi. V šolo pridejo tej oproščenci komaj po Vseh svecaj. Šol. leto pa se začne že 1. septempra in vučiteo predela pali v prvima dvema mesecoma preci Snovi. Oproščeni pridejo v šolo ravno v sredini poučevala, v časi, kda se je v vsej predmetaj začelo že pošteno delati. Oproščeni vučenci nemajo več zveze s snovjov, ki se je ob-delavala v marci, ar njim menjka snov iz konca štrtoga šol. leta i pa ka je najhüje, snov iz začetka Petoga Šol. leta. V nešterni predmetih, prav posebno n. pr. pri računski, vučenci nemorejo več slediti včenjej. Či pa vučenec Snovi, štero vučiteo po-davle, ne razmi, je naravno nemogoče, da bi jo mogeo znati. Vučenci teda s svojim op-roščenjom nemrejo biti zadovolni. Ka pa vučitel ? Večina šol v Slovenskoj Krajini je niže organizirani, nájveč je dvorazrednic in trorazred-nic, štirirazrednic je že malo, 6 razrednic pa je sploh samojpar. V nižje organizirani!! šolaj majo razredje najmenje po dva oddelka. Vzemimo teda en takši razred z dvema oddelkoma. V začetki šol. leta začne vučiteo včiti po svojem učnom načrti. Či se vučiteo za včenje vestno pripravlja, obdela do Vseh svecov' že preci Snovi, včenje je v najlepšem teku. Sedaj pa pride v vsaki oddelek po nekaj oproš-čencov. Ka naj vučiteo napravi s njimi? Ali naj začne z njimi od začetka i vči potom v štiri oddelka]'? To je nemogoče! Ali naj se ne briga zanje pa ide z resnimi šolari svoji pot dale? Tüdi toga vučiteo, ki ne vči Samo zavolo plače, ne more včiniti! Zakon, šteri bi dovoljavao šolske olajšave, štere bi delale šolarom i vučiteli telko težav, ne bi bio Spameten, in povedanoga stavka min. zapovedi je nemogoče v gornjem smislu tolmačiti. Brez-dvojbe je v stavki »so se celih šest let včili v Šoli" razmeti „cer lih šest let“ kak šolskih let, ar se v istom odelki zapovedi potom govori od šolskih olajšav v 7. in 8. šol. leti. Či se bo določba od šolskih olejšav tolmačila tak, da more Šolar komaj v 7. in 8. šolskom leti dobiti Poletno Oproščenje, ne bodo delala oproščenja težkoč ne šolarom i ne vučitelom. Ali bo dete zadnjivi dve leti oproščeno ali ne, je v precejš-njoj meri odvisno od Starišov. Či bodo oni dete v prvih Šest let skrblivo pošilali v šolo i je tüdi doma malo silili k včenjej, — ka se dnes le malokde godi, — bo dete vsako leto šlo naprej, i bo zadnji dve leti lehko oproščeno. Či pa dete nede hodilo iedno v šolo i sé nede včilo, 1. maja 1927. NOVINE 2. bo naravno vsikdar zaostanjüvalo, s tem pa tüdi zgübi pravico do oproščenja. Za vsakim ponavljanjom zgübi namreč šolar po tem tolmačenji pravico do ednokratnoga oproščenja. To je pa tüdi prav. Namena ljudske šole dete ešče ne dosegne na nižjoj stopnji, kde se komaj navči malo čteti, pisati in računati. Vučenec si mora pridobiti po § 1. drž. zakona od lj. šol v šoli teliko najpotrebnejšega znanja, da se lehko potom sam nadale izobrazüje za življenje; to pa se dosegne komaj na višnjoj stopnji. Zato spametni starši nemrejo biti čemerni, či njihova deca, šteri v šesti letaj ešče neso popunoma dosegnoli namene ljüdske šole, hodijo tüdi ešče naprej v šolo, ve] dosta staršov itak ne more dati deteti drüge herbije, kak šolsko izobrazbo. Ar so v Slovenskoj Krajini gospodarske razmere takše, da prosijo za Oproščenje vsi starši šolarov, šteri majo izpunjene zakonite predpogoje za oproščenja, bodo na šolah toti s 1. aprilom vsakoga leta henjali ^obstajati višji razredi ali oddelki, v nižji razredaj ali oddelka] pa ostane včenje nemoteno. Ar so tű razredi itak jako močni, lehko prevzeme vučiteo, šteri 1. aprila zgübi svoj razred, en oddelek kakšega drugega razreda. Za Slovensko Krajino bi bilo v prešnjem odstavka povedanoga zroka sploj namesti spelati za 7. in 8. šolsko leto šolsko olajšave V. oddelka, točka 6 istega min. ukaza: šolsko obiskovanje v zimskih mesecih (november—april), popolno Oproščenje v poletnih mesecih (april—november) to poprek za ves letnik ne individualno (za vsakoga šolara posamič). Za včenje oproščencov naj bi se naredo potom poseben vučni načrt in naj bi se včili v posebnom oddelki najvišjega razreda na šoli. Dovolila pa naj bi se tü edna izjeme. Šolarom, ki v tekočem leti v časi od 1. aprila do 31. oktobra do- punijo 14. leto, naj bi se dovoljavalo predčasni odpust iz šole brez pogleda na to, v šterom razredi ali oddelki so, ar či je vučenec v skoro osmi letaj ne mogeo priti nikam naprej, ga tüdi v tistih par mesecov ne reši več, doma bi pa Iehko preci pomagao. Med šolske olejšave spada tüdi prekinitev pouka v višjih razredih za Čase spravlanje . poljskih pridelkov. Te prekinitve naj bi se dovoljevalo tudi še naprej, in Sicer konči en tjeden, določitev časa pa naj bi se popüstilo kraj, šol. svetom (stolcom) in šol. upraviteljstvam, ar rešitve na tozadev-ne prošnje pridejo od velikoga župana navadno prekesno. Dopisniki „Slovenca“ Dober slovenski dnevnik »Slovenec«, ma tüdi od nas dopisnika. To nas jako veseli, ka tak veliki i dober list tüdi od nas prinaša novice. I gda nas to veseli i gda se za trüde dopisnik! zahvalimo, ga prosimo sledeče: 1. Naj prinaša kem več zadev Slov. Krajine naprej i to te važne. Naših nevol i krivic naj ne pozabi. Naj stopi v stik z našimi državnimi i Okrajnimi poslanci i drügimi vodilnimi možmi i soglasno z njimi naj poroča, Skoz roke ednoga censora naj vse spri-jema. Malenkosti naj se ogiblje. Koga briga to, či se konji zosagajo pa se nikša nesreča nezgodi. 2. Ne pravimo, ka sam rad dela krivice, z glasi z našega kraja pa se včasih zgodi krivica. Niti posredno se to ne sme zgoditi. Glejmo par prilik. Lani je objavo dopisnik, da, kak se on spomina, je samo polanski gospod kaplan držao svetovne procesije. To je velika neistina. Po drügih farah so prle bile te procesije, tű v Polani se je vršila na zadnje. Po takših pisari-jah se potem širijo od delavne prekmurske dühovščine vesti, da je nede-lavna. Ali na priliko v 91. št. piše, ka v Turnišči bo prvo sv. obhajilo za deco. Ve se v tom časi po celom sveti deli prvo sv. prečiščavanje deci. Ki to čte, de si mislo, ka se samo v Türnišči prečisti deca, po vseh drügih farah se pa dühovniki ne brigajo za njo. 3. Pravice Slov. Krajine proti vsakomi mora zagovarjati. Ja, naj dela za kem tesnejšo bratstvo med Slovenci, ki so k nam prišli i našim ljüdstvom, a toga pravice nikdar za nikoga ne sme aldüvati. Leopold Kolarš. Dne 17 aprila, ravno na Vüzem, sko nedelo večer so nagloma mrli v Pertoči vpokojeni nadučitelj in kantor g. Lepold Kolarš. Kda se je razneslo v pondeljek zajtra po fari, da so g. školnik mrli, je ostalo maloštero oko süho, ar so bili pokojni skoro 40 let v Pertoči i so bili zavolo ljübeznivosti i mirnoga značaja vsem priljübljeni. Rojeni so bili 21. maja 1853,— v Beltincih. Osnovno i meščansko šolo so obiskavali doma, učiteljišče v Čur-govi. 15. augusta 1881 so bili nameščeni kakti vučiteo v svojem rojstnom kraji, v Beltincih, 15. septembra 1887 pa so prišli za šolskoga voditela i kantora v Pertočo, kde so živeli i delali do svoje smrti. Včili so pokojni do 1. marca 1924, teda vsega vküper 42 leti. 5 mesecov i 15 dni. Tak duga službovanje so pri vučitelstvi redke izjeme. Či človek samo*pomisli, keliko dece so navčili čteti, pisati in računati v 42 telaj, se mora v človeki zbüditi spoštüvanje do njih. Kak šol. voditeo v Pertoči pa so se ne bavili samo s včenjom, nego so se zanimati tüdi za kmetijstvo, predvsem za sadjarstvo. Keliko znajo farniki, ki so skoro vsi njegovi vučenci, povedati od krasno vrejüvanom šol. ogradi in vzornom cepičnjeki I Skoro vse starejše sadoveno drevje v fari i okolici je z njihovoga cepičnjeka. Ar so bili strokov-njak v kmetijstva ji je okrajno glavarstvo tüdi imenüvalo za svojega po-ročevalca od kmetijstva, šteri poseo so opravlali ešče po vpokojitvi. Stalno je, da vučitela, kantora i kmetijskega strokovnjaka, ki bi 40 let delovao v Pertoči, Pertoča ne pomli i ne dobi naskori. Tak dugi čas Je zadržavala pokojnoga v Pertoči lovina. Bili so imeniten i navdüšeni lovec. Kelkokrat so ešče prav v zadnji letaj z mladeniškim ognjom pripovedavali od razločni doživ-Ijov na lovinaj. Bili so ne lovec, kak so naši denešnji lovci, ki v vsakom časi samo strelajo, oni so bili lovec-prijateo divjačine, so ne samo gledali*, da bi dala divjačina njim živež, skrbeli so tüdi za to, da je mela v hüdi časaj tüdi. ona živež. V hüdoj zimi so vsaki četrtek nesli svojim ži-valicarn hrano, i kda so ji te opazile v logi, so priletele kjijim, ar so znale, da so njim ne nevarni, da so njim le pali prinesli živež. Vzrok njihove smrti^je^jbllo veliko Žalüvanje za svojov ženov, ki njim je mrla 12. decembra lanskoga leta. Kak so bili prle vsikdar zdravi i trdní, tak so začeli po ženino j smrti 'vidno pešati, na vüzemsko nedelo pa so po kratkom betegi mirno v Gospodi zaspali: Vsi,'ki smo ji Poznali, ji. bomo čuvali v dobrom spomini, oni pa naj pri svojoj ženi, štero so tak lübili i tak za njov žalüvali, pa pri svojoj materi mirno počivajo i spijo sladek sen, dokeč vse iz toga spánja ne predrami Večni. NEDELA. po vüzmi 2. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 10 poglávji od 11. do 16 vrste. »Dober pastir dajsvoje živlenje za svoje ovce." I Veslica. Kda prihajam s tühinskoga v svoj rojstni kraj i me vodi pot mimo cintora, se rad stavim v tom kotički mirü, da se pogovore s svojimi znanci, ki že počivajo. Med vsemi grobi poleg svoje rodbine mi je najlfiblenejši grob Pesnjakove Ane. Što ji je ne Poznao? Nekda so ji poznan okoli po veči vesnicaj, samo mladina se ji ne spomina več. Poznali so ji zavolo njihove prekše-nosti, štero je ne potrla nikša nevola ne. Bili so nekelko plantavi i so na edno nogo malo naklecavali. Prvi hip si meo od nji slab vtis, ali či si pogledao v njihove dobrotoe oči, iz šteri je sijala njihova dobra düša, si vido, da maš pred sebov vrlo matniko. Komaj so odprli malo vüsta, si se njim morao od srca smejati, ar so znali lepo povedati, kak so lepe sprotolešno rožice. Bili smo si sosidova Midva sva pa bila prijatela, čiravno sam meo le štiri leta, oni pa najmenje petnajstkrat telko. Pa bila sva prijatela i to drži. Starčeki pa deca so si bližanji. Začelo pa se tak: Meli so ori, ki je prek plota viso. Ravno so je stepati, kda je prišeo eden Veški paklavec tam mimo i si je posili orehe brao. Karali so ga pa je bilo vse zamanJEšče norca se je z nji delao: »Planta, plantava." Mene je bolelo, zato se zakadim proti njemi i ga nažanem. Od tistimao sva si bila z njimi posebnoj dobriva.^Itaki, kak so bili orehi ,,siihi, so mi prinesli k ploti i mi je našipali v Šörc. — »Bog plati I« — »Bogi hvala I« i sam bežao veseli materi pravit, ka sam dobo. Od tistimao so me Ana zvali vsaki den na kakše delo. Včasi sam njim kaj vračao ali po koj bežao. Ednok pa se je li najno prijatelstvo pretrgalo za kratek čas. Sosidovomi. Vančeki so oča napravili leseni biciklin. Kak rad bi se na njem pelao 1 Vse sam njemi obetao, pa zaman. Bio je strahovito gizdav, da njegov oča znajo vse napraviti. Svojemi oči sam ves navdüšeni pripovidavao, kak lepi je biciklin so-sidovoga Vančeka, kak hitro se lehko z njim vozi itd, pa vse zaman, oča s« neso šteli navdüšiii za moj biciklin. Nikšega vüpanja sam ne meo več, da pridem kda s poštenov formov do biciklina. Kušao sam si inači pomagati. Sosidov! so rneii v kil nji vesli-cö. Hajdi po njo. Med potjov sam vido, kak so Ana napravili dosta pogač za žnjece, pa što bi zdaj na to mislo, glavno je vesleca, na šteroj bom se, čiravno po svoji nogaj pelao kak sosidov Vanček na svojem biciklni. I že sam stao okoreč veslice pa se vozo po dvorišči, da so vsi kűri morali na sosidovo. Oija . . düp . . bi . . hi . . bisthor frcko, i šlo je kak za stavo. V svojoj navdüšenosti bi se vozo, dokeč ne bi opešao, či ne bi veselo] vožnji napravo oknec čemeren obraz soside*Ane. Sosidi Ani so Šli krapci i pogače prek tepsij, tak je bilo t esto gen-jeno. Peč je bila pripravlena, samo veslice nindri. Iskali so jo sirota Vseširom, Šli so po našo, pa zaman, pri nas je bilo zaklenjeno. Na zadnje so ovarali, da se na njoj vozim. ,,Strel-jonski sin" sam čüo i že so stali pri meni. Lehko bi bežao i vujšeo, pa sam ne mogeo Spüštim veslice, svojega peškoga biciklina. Roka mi je začnola. Ka se je dale godilo, sam niti več ne znao, samo kda sam s strahom i žalostjov v srci pa palcom v vüstaj korakáo proti dvercam, sam spoznao, da je najnoga prijatelska s sosidovov Anov konec. Bili so to težki dnevi. Neskon-čen -dugi čas po sosidov! me je mantrao. Po dugšem časi sam se telko osugurnoga napravo, da sam vűpao iti k ploti gledat nad režek, kak se Ana držijo. Ednok sam le v pamet vzeo, da so se prijazno, zjjnekšim če-kanojm obrnoli proti ploti. Spoznao sam, da so mi pali dobri i njim je dugi čas po meni. Doma smo klali gosko. Što se se je tomi bole veselio kak mi deca. Pa tistokrat sam meo posebno nakanenje. Skleno sam, da svojrtao'dam sosidovoj Ani. Ravno sofdelali 5neka5j na podstavi, kda sam prišeo k ploti i kušao, či se ji bom mogeo fdozvati. fKašlao sam i si pogučavao sam s sebov tak dugo, ka so mejjzačfili. Stanejo ! držijo proti ploti. V meni je bilo srce od čakanja, ka bo. Nagodi so se prele plota i djali: »Števek, ti si?« ,,Ja ženka, to sam vam prinesno." Pozvali so me k njim. Vküp sva pojüžinala moj deo goske pa njihov zmočaj i med, i bila stariva prijatela. Pa ne dugo, Ana so naskori mrli. Pornlirn ešše, kak so prišli gosp. kaplan belo oblečeni k njim, kak so betežnica globoko odihavali, i kak sam ji edno zajtra najšeo mirno ležati med gorečima svečoma. Vse se dobro Spominjam, pa nesam šteo vervati, ka so mrtvi. Kda je bio sprevod, sam se materi v robec zasükno i tak jokao za njimi. Vsikdar sam rad obiskavao njihov grob, Kda pa sam nedavno prišeo na cintor, je kriza že več ne bilo na grobi. Čas ga je vničo. Namesto križe pa sa n zapisao dobroj pokojnim to za špomin. K. 3. 1. maja 1927. Kristus sam i tüdi njegovi apostolje ga imenüjejo z razločnimi imeni. Najraj pa se imenüje za pastira. Ze v Starom zakoni so prorocje govorili od Kristusa, kak dobroga pastira. »Kak eden pastir", pravi Izaija,« bo svojo čredo paseo i s svojov rokov zbirno ovce . . . (Iz. 40, 11.) V novom zakoni pa je Kristus najlepše prispodobe od sebe podao ravno v zvezi z pastir-skitn pozvanjom. S temi prispodobami je najmre šteo povedati svojo skrb za zveličanje düš. Pastir najmre mora meti stalno svoje ovce na skrbi.? Drügi lüdje opravijo svoje delo i se podajo k počitki, pastir pa mora za svoje ovce skrbeti brez prestanka. V pokrajinaj pa, kde je Kristus žiro, so pastirje ne samo vudné pasli svoji čred, nego hodili z njimi odnoč. Tak tüdi Kristus dober pastir, skrbi za svoje ovce neprestano do konca sveta. »Glejte jaz sam z vami do konca sveta«. Z svojov Cerkvov je i jo čuva. Ne je najemnik ki bi bežao, kda pride neprijateo, nego je pravi pastir, ki da svoje živlenje za svojo čredo za svoje ovce. On lübi svoje čredo i ravno s tem se razlo-čfije od najemnika. Pravoga pastira veže lübezen k svojim ovcam, najemnika pa veže le najem. Pasti črede je ne njegov cil, cil je najem i skrb za ovce samo sredstvo. Na vnoge načine skrbi Boži pastir za svojo čredo. V naši tabernakl, naj verostüje í čaka, da pridejo ovce na pašo angelskoga krűha, V daritvi svete meše se za svojo čredo aldüje i briše z nje škodo Štero njoj priza-devle hüdi düh. V svestvaj jo krepča i dela stanovitno v dobrom. O dober Pastir, ki si tak jako preskrbo svojo čredo, dáj naj se niedna ne zgübi s tvoji nebeski pašnikov ! Slovenska Krajina. — Velika Polana. Skoro ne pridemo ven iz sami slovesnostij. Je že pač tak pri novo) cerkvi, kde je teliko potrebščin. — Na Cvetno nedelo so nam č. g. pater Ladislav, kapucin blagoslovili novi oltar Srca Marijinoga, s reliefoma sv. Donata, šteromi je bila tü stara kapelica posvečena i sv. Antona Padov. Oltar je prav lepo delo mariborskoga kiparja I. Sojča. — Še lepša slovesnost pa je bila na Veliki petek, dnevi primerno bolj tiho, a tem srčnejše. Dva voza,, v šteriva so bili vpreženi po 4 konji, sta nam na Veliki četrtek pripelala 2 noviva zvo na iz Lendave v Malo Polano. Kola i konje so Vrle Mar. drüžbenice tak okinčale, da so kre ceste vsi delavci na poli popüstili svojo živino i plüge i pribežali gledat, ka pali vozijo Polančarje, — Na Vel. petek popoldne pa smo v slovesnoj procesiji, štere se je cela fara vdeležila, belo oblečena dekline, gasilci v uniformi itd, sprevodili zvone do cerkve. Tam so pevci lepo zapeli dobrodošlico, domači duhovnik so ešče ednok blagoslovili zvone, (posvečeni so bili v Mariboru od mil. g. stolnega prošta M. Mateka) spregovorili par reči v Pozdrav, nato pa so začeli z obešanjon zvonov, i te skoz cerkev na kor, od tam pa v törem. Kesno v noč i ešče drügo jütri je trpelo žmetno delo. I na Vel. Soboti pri Oloriji so že vsi trije zvonovje zbrano zapeli Veselje ljüdstva je bilo nepopisno. Pravijo, zdaj Šče komaj zdaj čütijo, da majo farno cerkev. Puni zab valnosti smo vsi do bogati stricov Ameriki, ki so nam küpili oltar in zvona. Presv. Srce jim naj jezerokrat poplača ! — Podružnica konjerejskoga odseka mariborske oblasti za srez Dolnja Lendava ma svoj drügi redni letni občni zbor, v nedelo dne 1. maja 1927. popoldne ob tretjoj vöri v Črensovcih v gostilni Bauer, na šteroga vljudno vabi vse konjerejce. — Nesreča s konji. Mürec Štefan s Tešanovec so se pred nekaj dnevi vozili v Soboto. Kda so konji bili odpreženi, so skočili i vujšli. Oni so meli ešče v rokaj vajeti i so ji konji za nje s kol potegnoli. Tak močno so spadnoli na obraz, i se tak ranili, ka so morali iskati v bolnici zdravlenje. — Svilopreja v Prekmurji. V pod tem naslovom objavleni članek so se vrinole netočnosti, štere tü popravimo. 25 gr. belic poje vsega vküper okoli 1000 kg, listja i prinese približno 35 kg. svilobub. Za razvoj potrebüje malo več kak eden mesec j potrebüje na konci razvoja do 60 kv. m. Belice sam dobo, resni interesenti je dobijo pri meni z navodili brez plačno v pondelek Z. maja od 10 do 11. vöre na gimnaziji v M. Soboti. Cvetko Ščuka. — Što je najšeo? 9. apr. se je zgübo od Mačkovce pa do Sobote eden rtnglin za vüha. Pošteni najditéo se naproša, da ga zroči proti primernoj nagradi na Tajništvi Slov. ljudske stranke v Soboti. — Mőrskoj Krajini v album M. Krajina se toži, da se deca po fal penezaj küpleni kepaj vči pozabiti svoj materski jezik, svojo staroslovensko bivost itd. K tomi povemo, da so se gg. okoli M. Krajine kesnoga hipa zbüdili na te svet. Zakaj pa so ne nekda za vogrske ere stanoli v obrambo staroslovenske bivosti i slovenskoga maternoga jezika, kda so se naša deca morala včiti po šolaj izklüčno vogrski jezik i je naš materni jezik niti za makovo zrnjo ne meo pravic v šoli ? Zakaj vsa tista gospoda, štera dnes tak „goreče" brani naše narečje, neje prle toga včinila? Ali pa je vogrščina jezik naši slovenski mater ? Ali je ne kniževna slovenščina dosta bole bliže našemi narečji, kak kniževna vogrščina k vogrščini, štero govorijo göčejski Vogri? To naj premisli M. Krajina i pride do spoznanja. »Jutri« pa, štero je lani pozdi-govalo M. Krajino do nebes, kličemo gromoviti: Zdravo ! Éljen ! — Hotiza. Dobri Amerikanci-doma-čini v Chicagi so se na nas spomnili in poslali za novi oltar 54 dolarov. Darüvali so ‘po 10 dolarov: Štefan Kirec s Hotize i Jožef Farkaš s Kapce; po 5 dolarov Matjaš Koroša, Ivan Lebar, Ivan Toplak i Jožef Dovečar, | vsi s Hotize; po 2* dolara Štefan Balažič s Srednje in Stefan Kreslin z Dolnje Bistrice; po 1 dolar Štefan Kelenc in Martin Cigah iz Dolnje Bistrice ; Jožef Tratnjek, Janoš Hren in Jožef Krapec s Srednje Bistrice; Janoš Denša z Brezovice; po Vs dolar« Adam Markoja in J žef Bohnec s Srednje Bistrice, dva Stefana Vučko j Gornje Bistrice, Martin Balažic in Štefan Ritlop iz Gornje Bistrice, Stefai Perša in Martin Kelenc s Polane. Bla gitn darovnikom naj Bog stoteroga povrne / — Dne 10. aprila so mil. g kanonik Časi blagoslovili najprle nov zvon, šteroga so ga küpili Matjaš, Ja noš in Agata Sobočan s Chikage, po tom so blagoslovili novi oltar in novi baldehin. Popoldne so slovesno sprijeli v .Marijino drüžbo 25 dečkov i 61 dekeo.. Lepo slovesnost so povzdignoli s svojov navzočnostjov gospod profesor Pavlič z M. Sobote, gospod ekspozit z Velke Polane Rantoša i šolske sestre z D, Lendave, Štere so vodile cerkveno spevanje. Svaja zavolo Albanije. V toj svaji je naša državava zavzela edino pravo stališče, najmre, da se. sestavi posebna komisija, štera naj vso zadevo preišče i razsodi. Bole miroljübnoga stališča je pač v tej okolščinaj*, kda je Italija začela velko gonjo proti našoj državi i jo pred vsov evropskoov javnostjov obdužila, da se pripravla na bojno, ne bilo mogoče zavzeti. Evropske velesile so predložile, da se naj naša držáva pa Italija kušata same med sebov poravnati. Italija je te predlog zavrnola i je ne štela čüti od nikšega pogajanja. Stem je bilo očivesno, da je pravica na našoj strani. Skoro po celoj Evropi so odobravali stališče naše države. Celo Anglija, štera je nedavno dokazala preci prijatelstvo do Italije, je zadnje dni napravila s Francozkov stopaje tak v Rimi kak v Belgradi za miren sporazum. Kakši Uspeh bo melo to posredüvanje, se ešče za zdaj neve. Skoro stalno je, da Italija nede štela popüstiti. I ka potom ? Drügoga izhoda za naše državnike nede, kak apelirati na Drüštvo narodov. Teška kuhinja za Drüštvo narodov bo rešiti to svajo. Italija je najmre stalna kotriga v njem i bi nastop proti njenim osvojevalnih namenom melo mogoče za Posledice, da bi stopila iz Drüštva. Na vsaki način pa se v toj prigodi pokaže, ali Drüštvo narodov zmore to, ka se od njega vüpa. Politični dogodki. Kitajska. Položaj na Delešnjem izhodi je ešče izda jako napnjeni i zamotani, Rusija je zavolo napada na njeno poslaništvo, pretrgala v se zveze s pravov Kitajskov na sevri. Z vojskov pa venda ne vüpa začeti, ar zna, da bi to napravilo novo svetovne bojno, štera bi bila-hüjša od prejšnje. V Južnoj Kitajskoj je prišlo v vodstvi države do Znotrašnje razceple-nosti, tüdi vladna stranka se je razdvo-jila v dva nasprotna si tabora, najmre na Zmerne desničare i na skrajno komunistično nav üsena levičare. Slednji majo jako močno zaslombo v rus-ki boljševikaj i so zato jako močni. Razpor je napravo, da se jo prodirajo kantorska armade v Severno Kitajsko zastavo. Pri neprestani znotrašnji bojaj se misijonarom, tühinskih? trgovcom i tüdi drügim priseljencotn preci hüdo godi. Tühinske države nemrejo svojim ljüdem dati zadostnoga varstva, zvün kre morski bregov, kde je stražijo bojne ladje. Kitajcorn toti pošilajo noto za Botov, pa vse nikaj ne pomaga. Kitajci pomedejo z vsem, ka njim je ne lübo i drago i se držijo načela: Kitajsko Kitajcov Rusija i naša držáva. Med Rusijov i našov državov so se začeli pogovori za medsebojno zbližanje. Na-] ša držáva je ešče dozdáj boljševiške Rusije javno ne pripoznala. Zato pa nema tam nikšega svojega zastopnika, pa tűdi Rusija pri nas ne. Da se požive nekdašnja jako tesna politična i j gospodarska zveza med obema, bi bi- lo le želeti, da pride naskori do sporazuma. Magjarski ministrski predsednik Betblen se je z Italije že domo povrno. Pri vsakoj priliki zvišavle faŠistično Italijo pa Mussoilnija. Tomi se ne čüdivamo, ar je tam doživo telko poklonov i uspehov. Bstehleni je prej fašizem tak po voli, da ga tüdi na Magjarskom preštudirajo i ga vpelajo, No ja, fašistom je pred svetom vse dovoljeno delati či je njim v hasek ljüdem v navdnoj robači pa ne. Že razmimo 1 Prekusnice. Vrezala se je. Striček, šteri so bili varaši za Sklica, so prišli v leti k svojoj tetici, da se malo ovadijo od Prevelke vročine. Bili so že cele tjedne doma i se prav skrbno Došlüžili fetičine gosfolübnosti, štera njim je morala vsaki den delati ekstra puhane piške. Da nebi mela z varaškim! lüdmi telko opravice, ga je ednok štela tak z lepa Odpraviti: ,,Striček, ali se vam ne vidi, da je doma strini predugi čas, ka vas nega doma?* »Resan, resan 1 Dobro ka si se na to spofila", je žmeklano stric, .Vej bom njoj itaki telegraferao, ka pride se za menov." Sprememba vremena. Dva vojaka s svetovne bojne sta vküp Potüvala. »Znaš ti prijateo", si je prvi zgučao „v Galiciji bi ešče ovači šlo, le vremen se je salamensko hitro spre-minjavalo i si se lehko v ednoj meg-njeni prehlado". ,,To je nikaj, Galicija se lehko s svojov spremembov vremena pred Italijo skrije. Tam smo se pa ednok s snegom lűčali, jaz popad-nem za sneg i ga vržem svojemi so-vojaki v hrbet. Med tem pa, ka sam vrgeo Sneg, je posijalo sunce i se je krogla med potjov rastopila.“ Dobro srce. Goričanec: .Krava, štero ste mi Odali je meteličnata, za kaj mi toga neste povedali!" Do-linec: »Vište, tüdi tisti, ki jo je meni odao, je nej nikaj povedao, jaz pa sam tak dobroga srca i sam ne šteo toga okoli pripovedavati, ka se nebi kaj od njega zvedelo. PRODAM več vrst dobrega vina. Cena od 5 do 8 Din. litru. Več se zve pri s ALOJZ ZAVRATNIK Ljutomer. GOSPODARSTVO. Gnojenje. Štera hrana je za rástllne naj-potrebnejša ? Za rastline je vsaka hrana, štere smo zadnjič opisali ednako potrebna i Važna. Stara regula je: Žetva se ravna vsikdar po tistoj hrani, štere je razmeroma najmenje v zemli. To se etak razlaga: Či je na priliko na ednoj njivi od drügi hrami zadosta za 20 metercentov zrnja, fosforove kisiline pa samo za 10 q, nam zraste samo 10 q. Zato je potrebno paziti ravno najbole na to, da dobi zemla tista hranila, štera potrebüje, pa ji je 4 NOVINE 1. maja 1927. malo v zemli. V našoj zemli menki posebno Vapno. Zato se naša pol: dajo najbole zbogšali či njim damo nekelko vapna. Kak se z vapnon gnoji bomo sledkar govorili. Poleg drügi potrebni hranil je za rastline potrebna tüdi voda. Ne samo da ona davle rastlin! potreber vodik, nego tüdi zato, ar ona raztap-la gnojilne Snovi i je prenaša po rast fini. Vode potrebüje rastlina dosti več kak bi si to nekak na prvi hip mislo. Zračunali so, da je na eder hektar potrebno na Ieto do miljon litrov vode, či ščemo, ka bodo rastline rasle i se razvijale. Rastline pa ne dobijo vode samo iz zemle, nego tűdi iz zraka. Šteri gnoj pa ma v sebi nájveč hranil za rastline ? Največ ma v sebi tisti, ki ma dosta humusa, to se predvsem gnoji iz štal. Humus je pravzaprav tista zemla, štero najdemo pri kopanji jam najodzgora i se loči od spodnji plasti v tom, da je Čarna. Humus v gnoji je ešče ne sam za sebe hrana, zemla ga mora prle na sebe vzeti i preosnovati v rastlinsko hrano. Dobre strani humusa za rastline so to: 1. Pri prhnenji gnojá nastanejo Vsefele gazi, šteri napravijo, da se rüdninske Snovi v zemli ležej raztaplajo i je potom zemla ležej na sebe vzeme, posebno dobra je pa takzvana ogljikova kisilina. 2.) Humus sprijma amonijak i ga varje da se ne skadi v zrak. 3.) Humus ^nadale drži v sebi dosta vode/ ar jo v sebe srka i čuva pred shlapenjom. 4.) On tüdi zemle segrevle, zato pa gospodinje delajo tople grede z hlevskim gnojom. 5.) Regulira zemlino rahlost, či je preveč pesičnata jo veže de se tak hitro ne süši, či je preveč vlažena ali ilovničnata, pa jo delarahlo. Lehko pa se zgodi, da je humus škodlivi, či ma najmre preveč kisilin vsebi. To se vidi najbole pri gnojšnice Či z močnov gnojšnicov polovično travnike, zgori vsa trava. Hasni ešče komaj te, kda so se kisiline skadile v zrak i je zemla predelala gnojšnico v hranilni humus Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din., ovsa 165 Din. kukarice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina: Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—>60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 13 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 3 50 D. Poplavlenci ! Q. Srezki poglavar v M. Soboti le poslao na uredništvo sledeči dopis: Glasom odloka g. Velkoga župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 9. IV. S br. 485/53 je generalna direkcija državni železnic v Beogradu odobrila brezplačni prevoz Portland cementa od postaje Solin do vsake na-membna postaje v državi i to dovoljenje je Izdano Oblastnomi odbori Rdečega krlža v Ljubljani. Vugodnost brezplačnoga prevoza vživ. lejo vsi poplavlenci i po povodni prizadete občine. Sporazumno z Oblastem odborom Rdečega krila preskrbi v Ljubljani tvrdka .„Split" vse potrebne listine za brezplačen prevoz i to na podlagi posebni Prošenj prizadeti občin, štere morajo biti pregledane od srez-kcga poglavara, ar se ovači nede na nje gledalo. Vse občine, štere ščejo meti Portland cement, naj znovič i neposredno prijavijo po formi spodnje prijave potrebno kelibost cementa tovarni »Split" v, Ljubljani. S pogledom na okolščino, da je gen. direkcija stavka i vala samo do 1. VU. 1927. i da sprejemi tovarna tozadevne prijave samo do 15. VI. 1927. Opominamo občine da se pravočasno poslüžilo brezplačnoga prevoza. Zdajšnja cena Portland cementa znaša 32 Din za 100 kg. Županstva se pozavlejo, da po formi Spodnjega naročilnoga lista ponovno zvršijo naročilo Portland cementa naravnoč pri tvrdki. ,,Split", delniško drüžba za Portland cement v Ljubljani, Vse "prijave pa, kak je zgori povedano, morajo biti pregledjene od našega okrajnoga glavarstva. Vse dozdajšnja naročila so zavolo zgorašnji spremem postanola nevalana. Župani naj teda napnejo prošnjo v sledečo formo : Datum....................... P. n. Oblastnomi odbori Rrdečega krila v Ljubljani. Z ozirom na to, da so bili tukajšnji občani močno prizadeti pri zadnji jesenski katastrofalni poplava potrebüjemo v svrho razdelitve med prizadete ............... kg. Portland cementa »Salon (Tour). Gornji naslov se naproša, da na podlagi odredbe gen. dir. državnih železnic v Beogradu pod br. Kol. 12573/26 od 25. I. 1927. izposluje pri dir. državnih železnic v Ljubljani tozadevno brezplačno uputnico z zgoraj navedene količino Portland cementa od postaje Solin do postaje...................... Z odličnim spoštovanjem (Sledi podpis). Na znanje županom! VOLILNI IMENIK in ABECEDNI IMENIK se dobi pri IZIDOR HAHN trgovini v MURSKI SOBOTI. Strojno mizarstvo in zaloga mrtvaških potrebščin KAROL HOJS GORNJA RADGONA. Vljudno naznanjao da sem nabavil ko-vinaste krste. V zalogi imam od preprosti do najfinejših, kakor tudi vse zraven spadajoče predmete. Ob potrebi se podjetje vsakomur priporoča. Priporočam se za dobavo stavbenega in pohištvenega mjzarskega dela. Zahtevajte cenike! Podjetje odlikovan s zlato in srebrno kolajno. ZAHVALA. Za mnogobrojno in odkritosrčne izraze sožaija, za prekrasne vence in pa obilo spiemstva na poslenji poti našega ljubi]'enega in nepozabnoga očeta, brata, strica in svaka, gospoda LEOPOLDA KOLARŠA nadučitelja v pokoji in kantorja izrekamo tem potom iskreno zahvalo. Zahvaljujemo se. posebno okr. zdravniku g. dr. Al. Gregorič za njegovo veliko požrtvovalnost pri zdravlenji in vsem onim, ki so nam v dneh njegove bolezni in ob njegovi smrti stali čustvujoče ob strani in nam s tolažilnimi besedami lajšali našo težko bol. Posebej se še zahvaljujemo domačima preč. gg. dühovnikoma, predvsem preč. g. kaplanu Vargi in sosedni preč. dühovščini ter cankovskemu in gomjelendavskemu kantorju za Vodstvo pogreba, g. šol. uprav. Tomoriju za poslovilni govor gg. prof. M. Bitencu, in šol. uprav. Fr. Zupančiču za žalna govora ob odprtem grobu, vsemu učiteljstvu za polnoštevilno udeležbo, cerkvenemu pev&kejnu zboru pod vodstvom šol. uprav. ge. Jo-žice Bitenčéve za ganílivé žalostinke, Gasilnemu društvu Pertoča pod. vodstvom g Evg. Obala in g. učit. Prislana za častno stražo ob mrtvaškam odru in nošenje krste, obema gasilnima dnevoma za obilno udeležbo članov ter vodstvoma obeh šol za korporativno udeležbo šolske mladine. Žalüjoča rodbína. Mali oglasi ,,MAJALA“ mást in milojza obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kožo belo, ostranjuje vso nečistočo, piščajce, zdečico, jetike insončene šplinte. Cena za obadvoje Din 20.— Izdeluje in z poštov razpošilja: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava. K odaji sta dva ,,Singer" mašina za čevljare malo nücaniva. Što šče küpiti je po fal ceni dobri pri PILO JANEZI v Če-kečkoj vesi. Vapno, cement, deske, late, tesani les i. t. d. küpite najfalej in tüdi mate vsakšo vožnjo večkrat plačano, či pridete kü • püvat k V. BRATINA v Križevci pri Ljutomeri, šteri vse ta ma v zalogi pri novoj hiži blüzi cerkvi. K odaji so trije pet tjednov stari lovski psi, Več se izve na veleposestvi PITZ v Topolovci. K odaji je edna tračna Žaga i edna cirkularka na Točni pogon. Več se Zvedi pri ŽALIG LUDVIKI, strojnom ključavničari v Murskoj Soboti. Naznanjam, da sam svojo mehanično delavnico preselo v Rakičan na svoj dom i se tüdi v prišestno Priporočam cenjenomi občinstvi za vsa v mojo stroko spadajoča dela. IMRE ČERVEK- Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarníš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. pErGaMeNt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Hiša s krčmov, na Šteroj je gostilničarsko dovoljenje v štrigovskoj fari (nekda BraniloviČov, Sledkar Mikulekov grünt) z poldrügim plügom pred tremi letami zasajeno goric k tomi pole, njive košelina, šume, k hiži pa štale se oda s proste roke. Trgovska hiža na edno nadstropje v Štrigoovi, prek od cerkvi, v šteroj je bila prek 40 let jako dobro idoča trgovina se da zarende. Bunta je velika pa se da zmenšati, k njoj pripadajo potrebna skladišča, pivnica i lepo stanovanje. Lehko se itaki naseli. Oboje se Zvedi pri MAKS ŠTERN Čakovec. v Veržeju se bo vršil v petek 6. maja velki živinski in kramarski sejem, šteri ma kaj za odati ali želi kupiti, naj le obišče ta sejem, ker se isti dobro obnese. Županstvo. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ