119
Obrtnijske raznoterosti.
Spajanje aluminija. Da se aluminij, ta prelepa in lahka kovina, o kateri smo uže parkrat pisali na tem mestu, tako počasi vdomacnje v naših kovinskih clelarnicah, je v prvi vrsti vzrok to, da ga je silno težko spajati (lotati). Sedaj poročajo listi, da sta ključar J. M a ud t in puškar H. Huhn-holz v Erfurtu izumila nov način spajanja pri aluminiju. Znano je, da se navadni oin ali živo srebro alumija še prime ne in da leta po njem, kakor voda po mastni površini. Novo spajanje je tako trdno, da se lahko kuje in dva pleha aluminija, široka 2 cm in h mm debela, zdržita, skupaj spojena, teže 100%.
Lepilo v mokroti. Tvarin, katere pridejo z močo v (lotiko, ne moremo lepiti z navadnim limoni. V takih slučajih si napravimo nastopno lepilo: Vzemi 1 del žganega, na zraku razpadlega vapna in 5 delov sveže skute ali žmitkov ter oboje dobro zmešaj in združi. Med mešanjem prilij toliko vode, da se lepilo vleče v nitkah. Les je treba poprej ogladiti in ko ga namažeš z opisanim lepilom, naj bode nekaj časa dobro skup stisnen med vijaki. Lepilo se hitro streli in zato je treba z delom hiteti. To lepilo tudi izvrstno rabi pri združenji lončenih razbitih izdelkov, ki stoje na prostem.
Kako male predmete pociniti. Male objekte iz železa, bakra ali medli pocinimo na nastopni način: V razredčeni žvepleni kislini (100 delov vode in 3 dele kisline) jih najprvo oznažimo in speremo. V njej naj leže toliko časa, da so popolnoma svitli in čisti. Potem jih zmijemo z vodo in z žaganjem posušimo. Med tem smo raztopili v ploščnati železni ponvi primerno množino čina in vlili nanj 1 cm debelo plast lt§a. Dotične objekte spuščamo potem počasi skozi loj v razbeljeni cin, malo pomešamo in zopet ven vzamemo.