Letnik XXVII. Številka 1. Izhaja poljubno, najmanj px štirikrat na leto. Posamezne številke 1 Din 50 p za inozemstvo 2 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE —- ■ v Ljubljani. ■■ GASILEC Cene enkratnim oglasom: irTTTmTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTmTTTTTTITTTTTTTn Cela stran 300 Din, '/2 strani 150 Din, '/4 strani 80 Din, ’/« strani 40 Din, '/i6 strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 29. marca 1923. Predsedstvene vesti. i. Odbor JGZ je v svoji seji dne 27. decembra 1922 soglasno sklenil, da se občni zbor JGZ vrši dne 15. julija 1923 ob V2II. uri dopoldne v Ljubljani, v »Mestnem domu«. Odborov a seja se vrši dan pred občnim zborom, 'in sicer v soboto, dne 14- julija 1923 ob 16. uri popoldne — tudi v »Mestnem domu«. Zborovanji se vršita po nastopnem redu: A. O d b o rova se j a. Dne 14. julija 1923 ob 16. uri popoldne v »Mestnem domu«. D n e v n i red: Sklepanje in posvetovanje: a) o vloženih vlogah: b) o samostalnih predložili: c) o članarini za leto 1923-/1924. č) o raznoterostih. B. O b č n i z b o r. Dne 15. julija 1923 ob V2II. uri dopoldne v »Mestnem domu«. Dnevni red: 1- Nagovor in poročilo staroste. 2. Poročilo odbora: a) tajnikovo poročilo. b) blagajnikovo poročilo. 3. Poročilo pregledovalcev računov. 4. Poročilo tehničnega odseka. 5. Poročilo literarnega, odseka. 6. Sklepanje o odborovem oredlogu «lede članarine. 7.. Sklepanje o samostalnih predlogih. 8. Raznoterosti. P r i p o m h j a- 1. Vsako gasilno društvo pošlje na občni zbor .JGZ po enega izvoljenega odposlanca iii vsaka župa svojega načelnika (Š 10.). 2. Na občnem zboru imajo pravico posvetovanja in glasovanja; a) odposlanci včlanjenih gasilnih društev: b) zvezni odborniki; c) župni načelniki. 3. Samostalne predloge je 8 dni pred zborovanjem pismeno naznaniti zveznemu predsedstvu, ki o njih sklena; pozneje vloženim predlogom mora priznati občni zbor nujnost, da sc o njih more razpravljati in sklepati. 4. K zborovanju imajo pristop vsi zvezni gasilci kot poslušalci. 5- Oprava udeležencev: slavnostni kroj, čepica, brez sekirice. 6. Gasilska društva opozarjamo, da o pravem času izvolijo odposlance za občni zbor. 7. Vsak odposlanec gasilnih društev mora imeti izkaznico svojega društva, iz katere mora biti razvidno, da zastopa društvo na'občnem zboru. V Ljubljani, dne 29. marca 1923. .lanko Hojan, Fran Barle, tajnik. starosta. 2. Iz zadnje predsedstvene seje. Dne 27. decembra 1922 sta imela predsedstvo in odbor JGZ skupno sejo v Ljubljani. 1. V oredsedstveni 'Seji so bila sprejeta v JGZ nastopna gasilna društva: a) v Gasilsko župo G o r 11 j e r a d g o n s k o: Žepovci pri Apačah, Apače; b) v G a s i 1 s ko župo L j u b >1 j a .11 s k o: Spodnje Pirniče. Log pri Brezovici. Barje, obč. Ljubljana; c) v Gasilsko župo Ribniško; Zamostec, obč. Sodražica; č) v G as i 1 s k o župo Log a š k o: Laze-Jaikovi-ca pri Planini; d) v Gasilsko župo Novomeško: Rosalnl-ce, obč. Božakovo; e) v G a s i 1 s k o župo K o s t a n j e v i š k o: Ostrog, obč- Št. Jernej; f) v Gasilsko župo Škofjeloško: Sorica, okr. Krani; g) v Gasilsko župo Žalsko: Ljubečna, obč. Škofja vas: h) v G a s i 1 s k o župo K a m n i š k o: Vir pri I 'Omžalah : i) v Gasilsko župo Korotan s k o: Libeliče; j) v G a s i 1 s k o ž u ip •o M a ribo r s k o: Ruše (tovarna vžigalic). Podova, p. Račje; k) v snujočo se Gasilsko župo Prekmursko: Gornja Lendava. Cankova. 2. Gasilni društvi Gornja Lendava in Cankova sta do organiziranja prekmurskega gasilstva podrejeni neposredno JGZ. 3. Gasilno društvo v Grmovljah je bilo premeščeno iz Kostanjeviške v Mokronoško gasilsko župo, gasilno društvo v Vrhovem pa iz Mokronoške v Posavsko gasilsko župo. : Članarina — podpora. Da prihranimo na poštnini prilagamo današnjemu »Gasilcu« položnico za vplačilo članarine in oa tiskovino za podporo iz 2% gasilskega sklada. V smislu sklepa lanskega občnega zbora plačati ima vsako organizirano gasilno društvo I 'dinar od vsakega svojega rednega člana. — Društva, ki so še na dolgu članarino za minulo poslovno leto, naj jo vpošljejo skupno z letošnjo članarino, kar na naj pripomnijo na položnici. Priložena položnica naj se vporabi izključno le za vplačilo članarine. Vsa članarina mora biti vplačana najkasneje do 15. maja 1923- Ona društva ki članarine ne bi vplačala v predpisanem roku, izgube pravico gpeovania na občnem zboru in se njih prošenj ne bo predlagalo v podporo. Tiskovine za podporo iz 2°/< gas. sklada naj društva takoj izpolnijo ter jih predlože svojim župnim vodstvom, ne pa naravnost podpisani zvezi. Šele župna vodstva jih V s svojo oceno skupno predlože Zveznemu vodstvu, katero jili s svojim predlogom odpošlje dalje pokrajinski upravi. Vsa društva opozarjamo, da se strogo drže predpisanih navodil in vlože pravilno in pravočasno svoje prošnje, kajti z nepravilnostjo in odlašanjem škodujejo le samim sebi. ker se v takem slučaju njih prošenj ne more vpoštevati. Istočasno opozarjamo v s a ž u p n a vodstva na predidoče pojasnilo ter jih prosimo da takoj potrebno ukrenejo, da društva njihove župe v določenem roku za-doste plačilu predpisane članarine in pravilno izpolnijo popisnice- 4. Naročnina za »Gasilca«. Naročnike »Gasilca«, katerim smo poslali račun s položnico, opozarjamo, da poravnajo zaoštalo naročnino za preteklo leto» sicer jim nadaljne pošiljanje lista s prihodnjo številko ustavimo. 5. Čuvarji »Gafsilca«. Gasilna društva zlasti njih načelnike in odbornike opozarjamo, da vestno prebirajo in hranijo naše edino strokovno glasilo »Gasilca«. V njem so priobčena vsa naša organizacijska navodila in pojasnila, vse važnejše oblastvene naredbe. tičoče »se gasilske organizacije, in cela vrsta inseratov tvrdk, ki dobavljajo gasilske potrebščine. Žalostna spričevala si dajejo društva, katera »Gasilca« sploh ne preberejo ali pa le površno pogledajo, potem na nadlegujejo vodstvo Zveze za vsako malenkost, ki je bila že neštetokrat obrazložena v »Gasilcu«. Posebno se ponavljajo dan za dnem vprašanja, kje bi si* nabavilo gasilno drušvo to in ono. V vsakem »Gasilcu« pa stoje /n s era ti tvrdk, ki sc z dobavo gasilskih predmetov ukvarjajo. Tako postopanje ne obremenjuje le poslovanja Zveznega vodstva, ampak napravlja tudi precejšnje nepotrebne stroške. — Vodstvo zveze v bodoče sploh ne bo odgovarjalo društvom na vprašanja, ki so bila že neštetokrat obdelana v »Gasilcu«, zlasti pa ne. ako ne bodo prilagala svojim vprašanjem znamke za odgovor. — Odbori gasilnih društev naj določijo enega tovariša izmed sebe, ki naj bo čuvar našega glasila »Gasilca«. Ta naj bo odgovoren za točno shranjevanje »Gasilca«: njegova dolžnost bodi, da opozori društvo na vse važne zvezine okrožnice in navodila priobčena v »Gasilcu«.. On nai bi na podlagi »Gasilca« dajal društvu vse potrebne informacije. Le. če bi čuvar »Gasilca« ne mogel podati točnih pojasnil, potem naj bi se društvo obrnilo za pojasnila na vodstvo zveze ter priložilo svojemu vprašanju znamko za odgovor. — Apeliramo torej ponovno na vsa gasilna društva, da uvedejo tudi v tem oziru prepotreben red. Župnim načelnikom pa naročamo, da pri reviziji svojih društev povprašajo tudi po društvenem čuvariu strokovnega glasila »Gasilca« ter se točno prepričajo, če vlada tudi v tem'oziru red v društvu. 6. Enotnost v gasilstvu. Peto leto obstoja naša skupna gasilska organizacija-Ona druži skoraj vsa gasilna društva Slovenije. — Predpogoj vsake organizacije je da se njeni ciaui točno zavedajo organizatorici)ih štatutov in vsikdar pokažejo resno voljo istih se strogo držati. Jasno je da vse nikdar ne ugaja vsem. a organizirana se morajo dobro zavedati, Üa večina odločuje in manjšina se mora rada ali nerada prilagoditi odločbam večine, če tega svojevoljno noče, potem zanio ni mesta v skupni organizaciji in se ne sme ter ne more prištevati zavednim organiziraucem. — Isto velja pri naši gasilski organizaciji. Kljub temu, da imamo enotna pravila enoten poslovnik in vežbovnik. enotne predpise o gasilskem kroju in oznakih, z eno besedo: enotne vsestranske gasilske predpise, se -vendar dobe organizarana gasilna društva, ki se za vse te predpise ne zmenijo in hočejo v vsakem oziru imeti nekaj svojega, nekaj posebnega, nekaj, kar druga društva nimajo in kar nasprotuje enotnim gasilskim predpisom. — Posledica tega ie. da naša skupna gasilska organizacija vsled takih ekstremov troj na ugledu in si v javnosti ne more priboriti mesta, ki ii gre .in bi ga lahko dosegla, ako bi se vsa gasilna društva zavedala, da so enotni predpisi zato tukaj, da se jih enotno izpolnjuje ne pa omalovažuje ali celo prezira. — Kdo more smatrati gasilsko organizacijo za resno in enotno, ako oa ima skoraj vsako gasilno društvo oravila in predpise prikrojene no svojem, poveljuje in dela po svojem, tmifomirano ie po svojem itd. itd. — Poglej n. pr. samo kako gasilsko slavnost! — Niti moštvo ‘dveh sosednih društev ne nosi enakega kroja, po predpisih pa nobeno. Vsakdo skuša natveziti čimveč srebra in zlata, nortic in vrvic na prša. ramena, čepico in hlače Ta ima izdelan k.roi tako. drugi drugače; ta ima ob boku meč kot turški paša. oni zopet kot bivše nemško uradništvo itd. itd. — Ljudstvu, ki vse to opazuje, se zdi to smešno in otročje ter smatra vslcd takih organizacijskih izrodkov celokupno gasilsko organizacijo za nekak nustni nogreb. Že ob ustanovitvi naše gasilske organizacije stavilo sc .ie parolo: vse kar je gasilcem nepotrebno ali jih dela celo smešne nai takoj zgine- Gasilski kroj je prilagoditi novim predpisom, katerim se ie v vsakem oziru najstrož-jc držati. Enoten gasilski kroj je oblastveno priznan. vse druge našemljenosti niso priznane — ter tudi k a z n j i v e. žveza je, upoštevajoč krute dragonjske razmere, do sedaj molče trpela razne nedostatke. zlasti glede gasilskega kroia: odslej pa tega ne more več. ako noče. da zavlada ,popolna anarhija. Društva se ne drže naročila, izdanega ob ustanovitvi gasilske organizacije, ter celo pri nabavi novega gasilskega kroja ne upoštevajo edino veljavnih enotnih gasilskih predpisov, ampak delajo po stari navadi ali na po svoietu okusu. — Vsled tega naročamo • \scm gasilnim društvom, da se strogo drže enotnih gasilskih predpisov in nemudoma odstranijo vse, kar je v nesoglasju s temi- Proti nepokornežem postopali bomo v smislu pravil ter jih izločili iz naše skupne gasilske organizacije, katera naj bo v resnici enotna po našem lepem geslu: vsi za enega, eden za vse. župna vodstva nai skrbc. da bo pri njihovih društvih vladal tudi v tem oziru, red in stroga disciplina. 7. Gasilske potrebščine. 1. Ljubljansko prostovoljno ir a s i 1 n o 1 n reševal n o d r u š t v o ima naprodaj: a) voz za moštvo (brek) — cena 3750 Din: b) kompletno Damo brizgalnico s cevmi vred — cena 50.000 Din. 2. P r o s t o v o 1 j n o g' a s i 1 n o in reševala o c! r u š t v o v K r a n j u prodaja velik voz za moštvo — na vzmetili. Voz je v najboljšem stani u in se ga more ogledati v orodišču tetra društva. ■ 3. Gasilno d r u š t v o v T r b o v 1 j a li ima na n roda i lem voz za moštvo, z 20 sedeži in prostorom za lestve in drujro orodje. Cena se izve pri ogledu voza- 4. Gasilske cevi o r e s k r b u j e tov. Ivan Rus na Bledu no zmernih cenah. Dne 28. decembra 1922 so stale najboljše cevi z znamko »E« = 44 Din, cevi z znamko »P P« — 40 Din —- dostavljene na Jesenice. 8- Večje irasilske prireditve 1923. 1. Gasilno društvo na Igu praznuje dne 13. maja svojo 40letnico. 2. (i a siln o d r n š t v o v Mojstrani pra znuic dne 20. maia svojo 30letnico. 3. (j a s i I n o d r u š t v o n a .1 e s e n i c a h praznuje dne 1. julija 1923 svojo 301etnico. 4. G a s i 1 n o d r u š t v o n a Vič u p r i Ljub-1 j a n i praznuje svojo obletnico dne 8. juliia 1923- 5. Gasil n o d r u š t v o v R a d o v 1 j i c i praznine dne S. juliia 1923 svojo 401etnico. ki je v zvezi z občnim zborom Gasilske župe Radovljiške. Prekmursko gasilstvo. Predsedstvo JGZ je že meseca maja 1922 razposlalo ' vsem gasilskim nadzornikom v Prekmurki navodila iu tiskovine za ustanovitev gasilskih žun v Prekmurju. Ker do danes ni odziva iu ker oblast pritiska na to. da se čim nreje organizira prekmursko gasilstvo, se ie predsedstvo JGZ odločilo za to. da iz prekmurskih gasilnih društev, ki so že prijavila svoj pristop k JGZ ustanovi »Gasilsko ž u p o P r e k m u r s k o«. Doslej ie prijavljenih in sprejetih iz Prekmurja troje gasilnih društev, in sicer: Kosovce. Gornja Lendava in Cankova. Prekmurska gasilna društva vabimo, da nemudoma, vsai na do obenem /Pora JGZ. t. >• do dne 15. julija t. 1. naznanijo predsedstvu JGZ svoj pristop, da takoj po tem občnem zboru skličemo ustanovni občni zbor »Gasilske žime Prekmurske«. Pripominjamo, da bodemo no ustanovitvi »Gasilske žime Prekmurske« nri razdeljevanju o od nor in v vseh ozirih upoštevati le organizirana prekmurska gasilna društva, vsa druga na bodemo kot »divjake« črtali iz svoje evidence. Uvoz gasilskih predmetov. Gasilna društva se oproščajo plačevanja carine in ^talili taks ha predmete, ki jih uvažajo za svojo izključno o°trebo in zaradi uspešnejšega opravljanja svoje službe. ^(> naredbo smo objavili v »Gasilcu« z dne 2. julija 1921, st. 2: v »Gasilcu« z dne 9.'decembra 1922, št. 4. pa smo (J davili zakon, s katerim se gasilna društva oproščajo pla-a carine .in ostalih taks nri uvozu potrebnih predmetov. ^ Po razglasitvi zakona smo mislili, da so gasilna ( Rištva že no zakonu oproščena carine, toda generalna ■•'■ekciia carin je slejkoprej od gasilnih društev zahtevala ' »remlieno orošuio za prost uvoz Obrnili smo se na nred-sedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo s prošnjo, naj določi, kako naj odslej postopajo gasilna društva pri uvažanju gasilskih predmetov. Predsedstvo pokrajinske uprave za Slovenijo je z razpisom z dne 9. marca 1923, št- 1936, sporočila predsedstvu JGZ, da je generalna direkcija carin na našo vlogo odgovorila da morajo prosto-\ clina gasilu • društva pri uvažanju gasilskih predmetov slejkomei ustreči vsem pogojem razpisa gospodarsko fi-naucijskega komi te ta z dne 13. maja 1921, c. br. 25873, ki je razglašen v »Gasilcu« z dne 2. julija 1921, št. 2, ako hočejo doseči carine prost uvoz gasilskih predmetov. Gasilnim društvom, ki hočejo izposlovati prost uvoz za gasilske predmete je potemtakem predvsem napraviti prošnjo na V. oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Beogradu za napravo potrdila, da se predmeti. za katere se zahteva oprostitev, sploh ne izdelujejo v naši državi, ali da se ne izdelujejo v zadostni količini. Preje v ši tako potrdilo je gasilnemu društvu napraviti drugo nrošuio. in sicer na generalno direkcijo carin v Beogradu za prost uvoz. Tej prošnji .ie treba priložiti: 1. Potrdilo svojega okrajnega glavarstva ki mora navajati: a) od kdaj deluje gasilno društvo: b) koliko ima aktivnih članov: 2. popis in količina predmetov (faktura); 3. zgoraj navedeno potrdilo V. oddelka ministrstva za trgovino in. industrijo. Zakon o doneskih zavarovalnic. Iz »Uradnega Lista« z dne 19. januarja 1923 štev. 7: 51. Mi Aleksander I-, po milosti božji in narodni volji kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev, proglašamo in objavljamo vsem in vsakomur, da je zakonodajni odbor narodne skupščine kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev na podstavi člena 130. ustave sklenil v III. redni seji, ki io je imel dne 2. novembra 1921., da ostane naredba deželne vlade za Slovenijo z dne 3. novembra 1920.. Ur. 1. št. 420. s katero so se izdala nova določila o 'doneskih požarnih zavarovalnic in družb v korist gasilnih straž in v Podporo ponesrečenim gasilcem, seznamka uredb ministrstva /a notranje posle št. 78. »Službene Nov in e« št. 195/21.. v veljavi v obliki, kakršna je ugotovljena v razglasu z dne 22. januarja 1921.. Ur. 1. št. 31, in da se glasi: ZAKON. s katerim se izdaiaio nova določila o doneskih požarnih zavarovalnic in družb v korist gasilnih straž in v podporo ponesrečenim gasilcem.* Deželna zakona za bivšo voivodino Kranjsko z dne 29. decembra 1884. dež. zak. št. 17. in z. dne 28. oktobra 1911 dež. zak. št. 41 nadalje deželni zakon za bivšo vojvodino Staiersko z. dne 28. decembra 1913. dež. zak. št. 59 deželni zakon za bivšo voivodino Koroško z dne JI juliia 1914. dež- zak. št. 24, kakor tudi vsa druga do-sedama dotična določila izdana na ozcmliu Slovenile, so razveljavljena. Na njih mesto stopam ta-le določila: § I- Domače kakor tudi inozemske požarne zavarovalnico ip družbe, katerim ie dopuščeno poslovati v kraljevini Srbov Hrvatov in Slovencev, moralo, ne glede na to ali so delniške ali vzajemne zavarovalnice in družbe, in ne glede na to. ali ie niih poslovanje omejeno zgoli na zavarovanje zooer požarne škode ali no sc razteza tudi pa druge panoge za varovan la vsako leto plačati dva odstotUt od vnlneanih požarnih zavarovalnin kot zakoniti donesek v korist gasilnih straž in en odstotek kot podnoro gasilcem ki so se ponesrečili v službi. Razglašen v »Službenih Novinah« kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« štev. 288, izdanih dne 23. decembra 1922, (Prilog TJ, — J922.), Te doneske je -plačevati od vcoh ko matih požarnih zavarovalnin, kolikor so jih prejele zavarovalnice in družbe v dotičnem poslov nem letu, bodisi za premične, bodisi za nepremične zavarovane predmete na ozemlju pokrajinske uprave za Slovenijo. § 2. Doneski požarnih zavarovalnic in družb tvorijo poseben »gasilski sklad«, ki ga je voditi ločeno po dvoodstotnih in enoodstotnih doneskih. § 3. Doneske brez odbitka protizavarovalnin je odmerjati na podstavi kosmatih zavarovalnin, ki jih je prejela zavarovalnica ali družba iz direktnega zavarovalnega poslovanja za zavarovane predmete na ozemlju Slovenije. § 4. Zavarovalnice in družbe morajo v ta namen za vsako poslovno leto. in sicer do dne 30. aprila prihodnjega leta. predložiti pokrajinski upravi, oddelek za notranje zadeve računsko pravilne oodaitke in dokazila o vseh zavarovalninah. ki so jih prejele v minulem poslovnem letu. Zavarovalnice in družbe, ki teea ne store v določenem roku. sme pristojno oblastvo k temu prisiliti z redovnimi kaznimi do znejska 1000 K. § 5. Dvoodstotne in enoodstotne doneske, odmerjene po oblastvu, moraio zavarovalnice in družbe s položnicami no ooštno-čekovni in klirinški službi vplačati v šestih tednih po vročitvi dotičnih plačilnih ukazov. Neplačani doneski se izterjajo s politično eksekucijo. S 6. Dvoodstotne in enoodstotne doneske, odmerja, pobira in upravlja pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve. , , ■ S 7. Dvoodstotne doneske, ki so namenjeni za vzdrževanje že poslujočih gasilnih društev, za ustanovitev novih in za nabavo gasilnega orodja, ie vsako leto. oustivši eno petino kot rezervo, razdeliti med prostovoljna gasilna društva kakor tudi med občine, ki vzdržujejo službene ('poklicne) gasilske straže. Pravico do podpore iz tega sklada imajo tudi kraji, kjer še ni organizirane gasilske straže kadar ere za to. da si nabavijo gasijo orodje. Primeren znesek iz teea sklada gre vodstvom gasilskih organizacij (zvezam in župam) za pokrivanje upravnih in nadzorstvenih stroškov. Podpore iz rezervnega sklada sc smeio podeljevati le izjemoma. S 8. Enoodstotni doneski v galsilski sle1 ad so namenjeni izključno: a) za podporo srasilcem. ki so se ponesrečili v službi pri požaru ali ob elementarni nezgodi, in njih ostalim rodbinskim članom: za take se smatrajo oni svoi-ci oonesrečenčevi. ki jih ie ta po zakonu dolžan vzdrževati: M za nlačevanie zavarovalnine za zavarovane gasilce: c) za odškodnino za konje, ki so pri vožnii k požarom ali drucnm nezgodam oboleli ali -so se ponesrečili: č) za odškodnino za nasilno orodje poškodovano pri požarih ali drncih elementarnih neztrodah: d) za poravnavo zavarovalnine za iamčenje. kateremu so zavezane gasilne straže. § 9. Dvoodstotne kakor tudi enoodstotne doneske razdeljuje pokrajinska uprava, oddelek za notranje zadeve, zaslišavši gasilsko organizacijo. Prošnje za podporo iz dvoodstotnega gasilskega sklada je vlagati po gasilski organizaciji. Le-ta ,zbira vse med letom vložene prošnje za podporo iz dvoodstotnega Gasilskega sklada ter jih po strokovnem preudarku ob koncu vsakega leta predloži s primerno utemeljenimi predlogi pokrajinski upravi, oddelku za notranje zadeve. Ob posebno nujnih prilikah se podeljujejo podpore iz tega sklada tudi med letom. § 11. Prošnje za podporo iz enoodstotnega gasilskega sklada gasilcem, ki so se ponesrečili, je reševati za vsak primer posebe. Te prošnje ie redoma vlagati oo županstvu ponesre-čenčevega bivališča. Županstvo mora potrditi resničnost podatkov, navedenih v prošnii. in potem prošnje s primernim poročilom, zlasti tnlede imovinskih. pridobitnih in družinskih razmer orosilčevih. predložiti pokrajinski upravi, oddelku za notranie zadeve. Tem pošnjam je tudi priložiti zdravniško izpričevalo, iz katerega je razvidna poškodba, doba zdravljenja in ponesrečenčeva nezmožnost za deJo- Četrtino neporabljenih enoodstotnih vsakoletnih doneskov nakazuie pokrajinska uprava podpornemu skladu osrednie crasilske organizacije za Slovenijo: ostali znesek na obdrži in uporablja sama kot rezervo, ki se sme porabiti le izjemoma. § 12. Pravico do podpore iz dvoodstotnega gasilskega sklada imaio redoma le one irasilske organizacije in oni kra!i v gasilnem orodju in sicer direktno ali po gasilski zvezi ali pa po občini. Izjemoma se' smeio izplačevati podpore tudi naravnost upnikom za naročeno in v redu prevzeto gasilno orodje. § 14. Vodstva gasilske organizacije. gasMna društva, obline in kraii so s^ede pravilne porabe nakazanih zneskov 'in podpor, osrednje gasilske organizacije, pa tudi glede unravliania podpornega sklada odgovorni pokrajinski upravi oddelku za notranie zadeve- § 15. Vse nrošnie za podpore iz gasilskega sklada so kolka proste'. Ta zakon stoni v veäjavo z dnem. ko se razglasi v »Službenih Novinah«. in nadomešča naredbo deželne vlade za Sloveniio z dne 3. novembra 1920. Ur.k št. 420. V B e o g r a d n . dne 12. avgusta 1922- Aleksander s r. Videii in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde: dr. L. Markovič s. r. Predsednik ministrskega sveta. minister za zunanje posle: Nik. P. Pašič s. r. (Podpisi ostalih ministrov.) Gasilski zlet v Prago. »Zveza prostovoljnega gasilstva čehoslovaškega» Uriredi letos, in sicer dne 30. junija.. 1. in 2. julija v Pragi velik, manitestacijski zlet vsega čehoslovaškega in savanskega gasilstva vobče. Priprave za zlet, ki bo prekašal vse doslejne zlete po svoji obsežnosti in po svoji originalnosti, so v polnem tiru. Zveza je izvolila poseben zletni odbor pod vodstvom preizkušenega tov- Krečana. Odbor je razdeljen r|a več odsekov, in sicer na stanovanjski, zdravniški, železniški, prehranjevalni, informativni: reklamni, tehnični in finančni. Zletni odbor je sestavil spored zleta in v kratkem razpošlje reklamne plakate. Spored zleta je v glavnih obrisih tak-le: A. V soboto, dne 30. junija: dopoldne dohod in sprejemanje gostov. odkazovanie prenočišč; popokane preu-•\Vaja za javno vajo, pri kateri sodeluje ÖÜ00 članov; zvečer .regata Uekma) v veslanju na Vltavi z v porabo re-neKtorjev; koncert na Zon n e in na strelskem otoku; gie-uaiiške predstave v iNarodnem in v Stanovskem gieua-Ušcu, v prvem- »Prodana«, v drugem žive slike. ii. V nedeljo, dne 1. julija: üb 7. uri nastop gasilstva na Kraljevih Vinohradih k sprevodu; ob ö- uri sprevod, uri katerem bo uprizorjen Historični početek 'in razvoj gasilstva od najstarejše do najnovejše dobe; poklonitev gasilstva mestu Pragi na »Staromeistke namesti« in vaja »raškega gasilstva; po sprevodu kratko, pol ure trajajoče zborovanje kjer se ustanovi prostovoljno medna-louno »združenje« vseli slovanskih gasilskih zvez — zlasti jugoslovanskih; skupni obedi, po razdelitvi prehranjevalnega odseka; ob 2. uri popoldne javna vaja Celega gasilstva, in sicer norrfialne z brizgalnicami, vaje t- lesitvami, vaje .s sekiricami, tekma v p'.ezanju; zvečer koncerti v Vinohradih. Kalinih, Smihovem in umigod. C. V ponedeljek, dne 2. julija: Zjutraj izlet z dvema vlakoma na Kalu v iyn; ob 1. uri vrnitev v l-rago, sKupni »bedi; popoldne ogledovanje Prage in muzejev; zvečer ob V28. poslovilni večer in skupni banket. Dr. Kofmek, predsednik zdravniškega odseka, priredi o priliki zleta zanimivo samaritsko razstavo- Zletni znak, ki bo obenem vstopnica k prireditvam, ho stal M Kč. Prenočišče bo pripravljeno za 57.ÜÜÜ gasilcev. Protektorat prireditve je radevoije prevzel gospod Predsednik čehoslovaške republike. V čeških gasilskih vrstah se vse giblje in pripravlja za ta zlet, da se pokaže javnosti število vrst in moč gasilske organizacije. Ker je gasilska prireditev v Pragi neie prireditev čehoslovaškega. temveč slovanskega gasilstva vobče, je naša sveta dolžnost, da se tudi mi Jugoslovani udeležimo Gasilskega zleta v Pragi. Gasilske župe in vsa v JGZ združena gasilna društva vabimo, da delajo na to, da se čimvečje število naših gasilcev udeleži gasilske prireditve v Pragi. Da bo predsedstvu JGZ mogoče potrebno odrediti glede vožnje prenočišča, prehrane itd., vabimo vse one gasilce, ki se udeleže zleta v Prago, da nam čim-freje, vsaj do 1. junija t. '1. sporoče: ime in priimek udeleženca, bivališče, ime društva, želi prenočišča (skupno ‘ili v hotelu), želi skupnega obeda, vstopnice v gledališče (orvi. drugi dan) naroča zletni znak. Po prvem juniju t-1. se skliče seja zvez. odb., ki bo sklepali o udeležbi itd. Pripominjamo na že danes, da mora biti kroj vseh udeležencev enoten, izdelan in opremljen po enotnih predpisih. Sprevoda se mora udeležiti vsak udeleženec, ker med sprevodom med gledalci ne sme biti gasilca v kroju. ' vi Za sprevod ie določen paradni kroj: bluza, čepica lipova), brez sekirice.__________________________________ Dopisom na JGZ je za odgovor Prilagati poštne znamke. Ognjen boj. (Janko Hojan.) (Dalje.) Ogenj v gospodarskih poslopjih. K gospodarskim poslopjem prištevamo predvsem hleve, skednje, kozolce in razne shrambe; kar vse je navadno zgrajeno poleg glavne stavbe ali bivališča gospodarjevega in njegove družine. V nemalo krajih pa je navada, da je vse^ to združeno pod eno streho. Tako dobimo zlasti po deželi hišice, ki nudijo en kot za stanovanje družini, drug kot za hlev živini, tretji kot za shrambo živil in kuriva, četrti za shrambo voz in orodja itd. V podstrešju je shranjeno seno, slama, poljski pridelki in celi kuoi druge brklarije. Jasno je. da je požar v taki hiši nekaj groznega, zlasti če je hiša popolnoma ali delno lesena, neobokana in s siamo krita ter če izbruhne požar ponoči in neopaženo. V sličnem slučaju je taka hiša izgubljena in Je urnim ter veščim gasilcem je mogoče pravočasno rešiti vsaj ljudi in živali. — Razveseljivo dejstvo za nas gasilce je, da take hišice polagoma izginjajo in si skušajo tudi siromašnejši gospodarji že graditi hleve in shrambe ločeno od svojega bivališča. Tako jim je mogoče v slučaju nesreče rešiti vsaj nekaj, ako je gasilno društvo čtiječe in ima na razpolago sredstva za gašenje. Ob tej priliki zopet lahko povdarjamo, kako važno za gasilna društva je, da napravijo s svojimi člani vsaj iparkrat na leto lokalne oglede in gasilske vaje na raznih postojankah v okraju. Na ta način jim je dana možnost, da seznanijo svoje člane natančno s krajevnimi okoliščinami. obenem oa pomagajo raznim ogroženim posestnikom s pametnim nasvetom, da odstranijo ali preuredijo vse ono. kar bi bilo v slučaju požara lahko1 pogubonosno za celo imetje in življenje. Tu se nudi gasilcem tudi prilika, da opozore gospodarje razen na kričeče nedostatke tudi na primerno zavarovanje. Večina naših posestnikov zavarovana je za tako malenkostno vsoto, da si ž njo ne more nabaviti skoraj niti enega trama, kaj šele cele stavbe in oprave. Naloga zavednih gasilcev je, da tudi v tem oziru pomagajo svojemu bližnjemu in mu prijateljsko ter prepričevalno svetujejo, da se vsakdo zavaruje za ono vsoto, s katero 11111 bo mogoče v današnjih razmerah zopet zgraditi to, kar ima danes in kar mu čez noč lahko upepeli požar. -— To velja zlasti glede omenjenih gospodarskih poslopij. — Komu ni znano, da so požari v hlevih, skednjih, kozolcih in šupah najpogostejši, takorekoč vsakdanji?! In zakaj? Zato, ker so vsi ti lokali po večini polni samih lahko vnemljivih predmetov, ki jih je v stanu najmanjša iskrica hipoma pretvoriti v peklensko žarišče. Tako slikovitih in drznih požarov kot so ti, jih ne dobite razen pri skladiščih raznih mineralnih olj. En ali drug izmed tovarišev je imel mogoče že priliko videti sličen požar ob nevihti. --- Strele švigajo sem in tja. Gromenje buči cez drn in stru. Na polju stoji obložen kozolec. Za trenutek vam vzame vid. strela trešči v kozolec in v tem hipu je ves v ognju. Predno smo se dobro zavedli, kaj se je zgodilo leži kozolec že porušen pred nami. Ako bi bili babjeverni, rekli bi, da ie kozolec pogorel tako hitro le vsled tega, ker je treščila vanj strela, proti kateri smo itak brez moči. Da temu ni tako, vidimo precej, ako primerjamo s tem požarom kak drug n or. strešni požar, zaneten ravno tako po streli. — Tukaj vidimo, da ogenj polagoma napreduje, četudi ga je zanetila strela, zlasti še, če v podstrešju ni posebnih gorljivih predmetov. Iz vsega tega lahko razvidimo, da je bil kozolec samo zato tako hitro* kup gorečih tramov, ker je vseboval polno razsušenih in lahkovnemljivih stvari, ki bliskovito hitro dajejo ognjeno lirano druga drugi in stvorijo v trenutku eno samo ognjeno plahto, katero je mogoče le z največjo hitrico in naporom pretrgati. — • Ne bo škodovalo, ako omenimo, da so kozolci Ic vsled svoje sestave tako pogosto žrtev razjarjene strele. Kakor znano, imamo enodelne (enovrstne) in dvodelne kozolce. Med tem ko so enodelni kozolci varni pred strelo, razen če stoje popolnoma osamljeni na odprtem polju, a izpostavljeni vsakojakim viharjem, so dvodelni kozolci varni pred viharjem, a silno izpostavljeni streli. Strela si namreč jako rada poišče izhoda ondi, kjer vlada prepih in tega imate na vseh koncih in krajih pri dvodelnih kozolcih, ki so nalašč za prepih zgrajeni, ker prepih hitreje suši stvari, ki jih vlagamo v kozolec. — Iz tega sledi, da so tudi vsa druga gospodarska poslopja, v katerih vlada prepih, izpostavljena streli. Ognjavaren zid, ki je napravljen pri raznih poslopjih, ne dela torej le meje ognju, ampak tudi streli. Ni pa samo strela ono zlo, ki zažiga gospodarska poslopja, ampak je tisoč in tisoč 'drugih stvari, ki izvirajo po večini vse iz neprevidnosti obiskovalcev teh prostorov. Neprevidno in lahkomiselno ravnanje z žveplenkami, lučjo, cigaretami itd. v teh lokalih je često hujši uničevalec teh prostorov kakor strela. Dogodilo se je že. da so si otroci napravili z vrvjo gugalnico pod šupo, obloženo s slamo in seniom. — ln nastal je divji ogenj vsled ribanja vrvi ob tram, okrog katerega je bilo polno sena. Drug slučaj je bil n. pr. ob svetem večeru, ko škrope in kade po vseh prostorih. Dobra gospodinja je pokadila tudi v hlev, pri tem pa ji je neopaženo padla iskrica med listje. Še predno so v hiši odmolili sklepno molitev, bil je že ves hlev v plamenu. — Koliko sličnih nesreč prizadenejo pa otrinki cigaret in lahkomiselno igranje otrok z žveplenkami! Pojdite po deželi okrog in videli bodete, da so najljubša igrišča otrok šupe in skednji, ln kje igrajo ob nedeljah mladeniči najrajši balin in druge igre? — Pod kozolci in šupami. Razume se, da si igre brez cigarete v ustih niti misliti ne moremo. In kadar manejo proso dolgo v pozno noč!? Ali ni vse to ena sama velika in lahkomiselna igra z ognjem?! Ravno zato, ker so požari v gospodarskih poslopjih najpogostejši in najusodopolnejši in ker jim gasilna društva po navadi ne morejo biti pravočasno kos, zato je naša dolžnost, da mislimo na vse okoliščine, ki so v stanu take požare zanetiti, ter skušamo te okoliščine odstraniti, predno bi povzročile nesrečo. _____ Na videz so taki požari malenkostni in tudi inarsikak neveden gasilec se jim posmehuje. Izkušen gaisilec pa bo vedel, da ti navidezno malenkostni požari povzročajo ogromno škodo ter so v stanu spraviti nele enega gospodarja, ampak celo vas na beraško palico. Vsled svoje nagle razsežnosti nudijo ti požari gasilcem le redkokdai priliko ofenzivnega boja. Navadno se mora vreči gasilno društvo v defenzivo in braniti, kar se pač braniti da. Ako pa je vendar v okraju gasilno društvo tako izborno organizirano, da pr.hi ti pravočasno, to se pravi tedaj, ko ogenj še ni zavzel prevelikih dimenzij, na kraj nesreče, potem je njegova prva dolžnost, da zavaruje ogrožene dele poslopja in reši iz gorečega poslopja to, kar se rešit, da. Kakor pri vsakem ognju, tako velja tudi tukaj pravilo: rešiti zaporedoma ljudi, živali, dragocenosti. O reševanju smo že govorili v prejšnjih odstavkih, zato si jih ob tej priliki lahko vsakdo prikliče v spomin. Največkrat je pri takih požarih treba reševati živino, zato naj vsakdo ponovno premisli odstavek, ki govori o načinu tega reševanja. -- Ko je gasilno društvo opravilo reševalno delo in zavarovalo sosednja poslopja, skušalo bo izslediti središče ognja in se mu čim najbolj mogoče približati. Vodne curke namerilo bo posebno na one točke ogrodja, na katerih to sloni, da jih tako po možnosti reši ognjenega objema in prepreči, da tramovje ne podsuje cele stavbe. V slučaju potrebe moramo taka opasna mesta tudi podpreti, zakaj jasno je, da je ogenj veliko lažje zasledovati in gasiti, če ogrodje stoji kakor pa če se sesuje na kup in strne tako moč ognja v eno celoto, kateri se ne more priti do ‘dna. Z izoraznjevanjem gorečih poslopji se bo vešč poveljnik ukvarjal le tedaj, če bo imel na razpolago dovolj gasilcev tako, da vsled tega dela ne bo trpelo gašanje razsajajočega ognja. Ce na je na razpolago dovolj gasilcev, potem ne bo dal le izprazniti gorečega poslopja, ampak bo pustil odnašati tudi že goreče predmete na kak oddaljen prostor in jih ondi pogasiti, ker ho s takim početjem olajšal glavno delo, to je pogasitev netišča, kateremu bo na ta način odtegnil hrano. V slučaju, da so gospodarska poslopja tesno napolnjena n. pr. s šenom, ali slamo, ne bo izurjen poveljnik nikdar pustil, da bi se to goreče odnašalo ali trgalo iz gorečega kupa, kajti tako početje bilo bi brez vsakega usoeha in bi donašalo več škode kakor pa koristi. V teli primerih treba je nameriti čim več vode na goreče kupe sena in slame, vsled česar se napravi preko celega kupa nekaka žlezasta skorja, katera zadržuje ogenj v notranjosti kupa in ker nnu jemlje zrak, ga popolnoma zaduši. Šele ko so ostali deli poslopja pogašeni in izven nevarnosti, spravimo sc previdno tudi na kupe sena in slanie ter jih z a,ki in kljukami polagoma trgamo narazen, sprati pogasimo vsak plamenček in jih odnašamo na oddaljene kraje, kjer imamo priliko jih ponovno obliti z vodo al* kjer ni nevarnosti, čeravno bi se mogoče zopet vneli. Kar smo povedali, glede izpraznjevanja gorečega poslopja, isto velja glede izpraznjevanja ogroženih sosedni!1, prostorov. Izkušen poveljnik si bo kmalu na jasnem, kal mu storiti, — Tudi izpraznjevanja sosednjih ooslooji ne bo pustil, ako to sploh potrebno ni in ako ni na razpolag0 dovolj veščih ljudi, voz in priprege ter primernega kraja, kamor bi se vse to spravilo, da bi bilo varno, pred raz-sajočim ognjem. Ako govore vse okoliščine proti temu, potem bo vešč poveljnik postavil le močno četo gasilcev v obrambo teh ogroženih prostorov, katere bodo gasile’ od časa do časa močili z vodo ter tako preprečili, da ogenj ne hlastne po njih. Le s tako previdno taktiko posrečilo se bo gasilcem zadušiti sličen požar. Z brezmiselnim delovanjem in kosanjem gasilskih moči se ne opravi ničesar ali vsaj le prav malo. Kakor rečeno, so požari v gospodarskih poslopjih eni najtejžjih požarov, katerinj morejo biti kos le čuječi, urni in vsestransko izobraženi gasdei z dobrim in uspešnim gasilskim orodjem. Po koU' čanem požaru-treba je na vsak način pustiti na pogorišču primerno gasilsko stražo, katera s čuječim očesoiU pazi na to, da se med prodiranjem in odnašanjem ne dogodi nesreča ali ponovno ne izbruhne požar, zaneten P° kaki skriti iskrici, tleči globoko v tramovju. Šele ko odstranjena vsaka nevarnost, zapustila bo tudi gasilska straža žalostno pogorišče. (Dlje prih.) Društvene in župne vesti. Gasilno društvo v Stožicah je imelo dne 21. jan. 192*3 svoj redni občni zbor. Po običajnih letnih poročilih je bil izvoljen nov odbor; za načelnika je bil izvoljen tov. E-Zajc. za podnačelnika A. Pečnik, za tajnika tov. Škerl. Gasilno društvo v Oplotnici je imelo dne 21. jan. 1923 'izredni občni zbor. Vpostavil se je znova zaželeni red in izvoljen je bil nov odbor- za načelnika je bil izvoljeU tov. 1. Pavlič, za podnačelnika tov. I. Lipnik, za tajniku A. Maurič. Gasilno društvo v Veržeji je imelo dne 21. jan. 1923 svoj redni občni zbor, pri katerem je bil izvoljen nov odbor; za načelnika je bil izvoljen tov. F. Janšovec, za pod-načelnika tov. A. Seršen, za tajnika tov. 1. Koroša. Gasilno društvo v Sp. Šiški je imelo dne 18. febru-tuja 192J svoj redni občni zbor. Po običajnih letnih P°' ročdili je bil izvoljen odbor; za načelnika je bil izvoli011 lov. 1. Rojina, za podnačelnika tov. J. Grašič, za tajniku tov. J. Jelovšek. ____ Gasilno društvo na Dobrovi je imelo dne 28.' janU' arja 1928 svoj redni občni zbor. Po običajnih poročili*1 je bil izvoljen nov odbor; za načelnika je bil izvoljen tov-F. Suhadolc, za podnačelnika tov. A. Dovjak, za tajniku tov. F. Mravlja. Gasilno društvo v Trzinu nam je poslalo temeljit0 poročilo o svojem delovanju med vojno in po vojni. Vodstvo društva je v spretnih rokah ter se krepko in 1°P° razvija, kar razveseljuje člane in občane. Ljubljanska gasilska župa ima svoj redni let:ni občni zbor na Florjanovo nedeljo, dne 6. maja 1923 ob 11. uri v Ljubljani »Mestni dom«. Opozarjamo vsa včlanjena Kasilna društva, da odpošljejo na ta občni zbor po dva izvoljena delegata ter da vlože svoje morebitne predloge vsaj S' dni pred občnim zborom, ako žele, da pridejo ti predlogi na dnevni red občnega zbora. — Ljubljansko P'ostovoljn > gas. in reš. društvo priredi ta dan tudi svojo običajno Florjanovo mašo, h kateri so vabljena vsa društva Liu.blianskc irasils>ke,/.UT>e. Natančnejša naroči'a razpošlje društvo samo. Župni tajnik tov. Janko Hojan je vsled zaposlenosti pri centralni gasilski organizaciji in ljubljanskem gasilskem društvu odložil svoje župne funkcije. katere je prevzel tov. Zdravko Mikuš, nadučitelj na Brezovici pri Ljubljani. Razne stvari, Prostovoljno gasilno in reše-nam poroča, da je posredovalo Tablice za tombolo. valno društvo v Kranju v tiskarni »Savi«, d. d. v Kranju, radi tiska tablic za tombolo. Navedena tiskarna je z deiom ravnokar pričela in izd elui e dvoje vrst tablic. Vodstvo podjetja nas zagotavlja. da imajo gasilna društva poleg najnižje cene še primeren oooust. Gasilna društva opozarjamo da- se naročalo tablice neposredno v tiskarni »Sava«, d. d. v Kranju. Gasilske diplome za večletno delovanje v društvu (25, 40. 50 let) in za častne člane izidejo meseca aprila t- 1. v oeterobarvnem tisku in v treh oblikah. Cena približno 40 Din. Diplome bo imela v. zaüogi knjigoveznica H. Zupan v Ljubljani. Gajeva ulica št. 2. Smrt ie znova mxsegla v gasilske vrste s svojo kruto roko in nobrala nam je med drugimi nekaj na.imarlji-veiših delavcev na nolju gasilstva. Dne II. decembra 1922 je umrl v Kraniu tov. Anton Uoroli star., ustanovitelj in častni član tamošnjega gasilnega drušva; dne 5-februarja t. I. ie umrl v Rajhenbunni tov. Anton Kiniej dolgoletni načelnik in častni član tamošnjega gasilnega društva: dne 12. januarja 1923 je umrl v Stožicah tov. Anketi Presetnik. eden naistarejših in naimarliivejšib članov tamošnjeg;! irasilnega društva: nred kratkim je za-ousitiil dolino solza tudi častni član Ljubljanskega gasilnega iu reševalnega društva er. dr. Ivan Tavčar, eden največjih in naizaslužneiših mož našega naroda. Pogreba sc ie udeležilo nad 130 gasilcev v kroju, deloma kor nora ti vno deloma no zastopstvu- Zastonana so bila nasilna društva Liubljana. So. Šiškn. 7