TEDNIK ZA NOVICE IN POUK Hale novice Mali koledar. o Petek, 4 jan. : Nedolžni otročiči — .Sobota, 5. jan.: Emilijana — Nedelja, 6. jan.: Trokraljevo — Pondeljok, 7. jan. Valentin, Artur — Torek, 8. jaft.: Severin, Teofil — Sreda, 9. jan.: Julijan' — četrtek, 10. jan.: Pavel pušč. — Potek. 11. jan.: Pavlin oglejski. * * * Sv. trije kralji. Ta dan se blagoslavljajo hiše. Mašnik stopi v hišo in reče: Mir tej hiši ! Cerkovnik : In vsem, ki v njej prebivajo. Mašnilc : Naša pomoč 'v imenu Gospodovem. C.: Ki je ustvaril nebo in zemljo. M.: Gospod, usliši mojo molitev. C.: In moje klicanje naj pride k tebi. M.: Gospod z vami. C.: In s tvojim duhom. Mašnik : Molimo ! Blagoslovi Gospod, vsemogočni Bog, to hišo: da bo v njej zdravje, sveta čistost, ponižnost, pohlevnost, dobrotljivost, iz-polnovanje božje postavo in zahvala Bogu Očetu in Sinu in Sv. Duhu. In ta blagoslov ostani v tej hiši in na vseh, ki v njej prebivajo. Amen. — Nnto poškropi a sveto vodo. Družinski gospodar pa napiše s kredo na hišna vrata : C + M + B, to je Gašpar, Miha, Bolta-žar, ki so imena sv. Treh kraljev. Zraven pripiše letnico (letos 1924), zakaj po starem so na ta dan začeli novo leto. VABILO. Naročnina znaša tudi letos samo 8 lir. Smo torej najcenejši list. To pa zato, ker delajo nredniki in sotrndniki popolnoma zastonj- Za nami ne stoji nobena banka in izvzemši par sto lir, ki smo j ib nabrali na deželi in objavili, smo brez podpore. Zanašamo se na to, da nam vsak naročnik pritfobi vsaj še enega naročnika. Naznanilo. Kdor piše Malemu listu, naj napiše polog drugega Trst - Trieste, via Geppa 17. Ako želi napisati številko poštnega predala, mora napisati tudi ime lista, Sicer pošta ne izroči pošiljatve; torej napišite : «Mali list», Trst - Trieste, ca-sella centro 37. Na željo nekaterih prijateljev bomo priobčevali odlomke iz zgodovine naših krajev. Danes je na vrsti Bistrica. Nato sledijo odlomki, ki se tičejo Postojne, Jablanice, Predjame, Prestranka, Škofljega, Senožeč, Voloskega, Ajdovščine. To zgodovinske odlomke smo vse posneli iz Valvazorja. Potem pa bomo po drugih virih priobčevali zgodovinsko podatke iz tržaške okolice, raznih istrskih in kraških vasi. Snubitev na Tirolskem. V nekaterih tirolskih dolinah je tale način snubitve v navadi. Fant vzame steklenico vina pod pazduho in se napoti v hišo, kjer je doma dekle, ki jo želi za ženo. Družina, ki sedi okrog ■Peti, pozdravi došleca in mu ponudi, baj sede. Fant prosi kozarec, ga napolni z vinom in ga ponudi izvoljenki s'ojega srca. Ako dekle odkloni, se fant, takoj poslovi. Ako sprejme kozarec, pa ne pije, ampak ga odloži na mizo, po tem ve fant, da sp dekle še ni odločilo Ako pa je dekletu fant všeč, izpije vino do dna kozarca in s tem je zveza za Počatena. Bogatini in ubogi. Predsednik kitajske republike si ji sam določil plačo iz državne blagajne. ^5 tisoč dolarjev na mesec, kar znaš; milijonov lir na loto. Koliko revni! Kitajcev pa ho od lakoto umrlo ! MIHEC liiN «JAV€EO Davki se oznanjajo, ymrp. financi se poganja o ImilLUi na živino in klavirje, na slike in oštirje. IAKFP 1 Vlada stiska in navija JHIVLU < ustavi jo le polomija. Slika predstavlja kostnik v kapucinskem samostana v Rimu. Trije prostori so krog in krog obloženi z mrtvaškimi glavami umrlih kapucinov. Kakor vidite, so nekateri okostnjaki skoro celi in obrnjeni v meniško kuto. Eo vstopiš v kostnik, te pretrese in živo se spomniš minljivosti sveta. Čndni okusi. V Novi Zelandiji, tem velikem otoku, živi ljudstvo s čudnimi okusi. V čem obstoji pozdrav na primer? Kdor hoče koga pozdraviti, poduha vonj tistega, ki ga hoče pozdraviti. V ta namen se mu približa k ustom, dočim oni diha iz ust. Obenem izreče natiho: dobro, dobro! Tako popisuje Darvvin v svojih delih. BANKOVCI PO ENO LIRO NISO VEČ VELJAVNI. Do 10. januarja morate vrniti vse bankovce po eno liro na pošto ali na katerikoli urad. Od dne 11. januarja dalje bodo enolirski bankovcu neveljavni. Povejte to tudi starim ljudem, ki ne čitajo. «Rcstauratio aerarl». Tako pravijo odborom, ki se ustanovijo po vsej državi. Ti odbori bodo zbirali med ljudstvom denar, ki pojde v prid državni blagajni. Namen: zboljšati gospodarsko stanje države. Nova imena starih ulic. Mnogi deželani, ki prihajajo v Trst in so se preje dobro kretali po mestu, so sedaj vsi zmedeni, ker je toliko ulic prekrščenih. Zato navedemo tu nekaj sprememb : staro ime prvo, novo ime v oklepaju. Via Stadion (via Česare Bat-tisti). Via S. Antonio (v. Dante Alighie-ri). Via Farneto (v. Ginnastica). Piazza Stazione (p. Libertči). Via Molin piccolo in. via Squero nuovo (v. Milano). Molo S. Carlo (m. Audace). Molo Teresa (m Fratelli Bandiera). Molo della Sanita (m. dol Bersaglierc). Molo Giuseppiria ''m. Venezia). Piazza Caserma (p. G Oberdan). Via Miramar (viale Begina Klena). Via Fontana (v. Franc. Bismon lo). Via Pontcrosso in via delle Pošto (v. Borna). Piazza Lipsia (p. degli Studi) Via Massimiliana (v. Terza Armata' Via deli’ Olmo (v. Enrico Toti). Biva Carciotti (r. Tre Novembre). Via Ca serma (v. Trenta Ottobre). Via Carra lori (v. Trento). Piazza grande (p Unita). Via Belvedero (v. Udino). Piaz-'.a Giuseppina (p. Venezia) Via Accjue 'otto (viale Vonti Sottembre). Via S.cor •oria (v. Ciiusoppe Vidali). Piazza delle -,osto (p Vittorio Venoto). Izstrižite in shranite ! Obolel je g. Anton Germek, upokojeni uči telj | ri sv. Ivanu. Gos cd Germek •pada v r rvo vrsto boriteljev za fl vensko kulturo na Primorske:1 -trnn svo;e zna-č;ij - i je moral ž m >rfn ’ retr; eti Že'i rtolavneni’ roinku 1 korajSnic n zdravja ! Veliki mislec Hermann Bahr pravi v neki svoji knjigi : -«Vsak človek je misel božja, pa nima navade, da bi isto misel mislil..'. In kakor vsak člo-je tudi vsak narod misel božja. Kdor ga zatira, je morilec načrta bčžjega.» Tukaj tako, tam drugače. Mesto Taranto v južni Italiji je postalo po vladnem odloku glavno mesto dojele, Gorico pa so ponižali v služkinjo Vidma. Vasica, ki imajo samo osem hiš in šest gostiln, so Levade pri Oprtlju. Bes je, da so l.evade na cestnem • križišču, toda kar je preveč, je preveč. Ples na Japonskem. Japonska je dežela, kjer je ples zaba-a edinole ženskega spola. Japonec bi si štel v nečast, v sramoto, da bi plesal. Absolutno nerazumljivo pa se zdi fapoticTi, kako da Evropejci obeh spolov radi plešejo. Japonec bi pod nobe-lim pogojem ne mogel dopustiti, da bi seb; od teh da je 250 milijonov moških ’n 225 milijonov ženske. Potemtakem je la svetu 25 milijonov žensk več ko moških. Pred vojno je prišlo na 100r "rtoškili po 1058 žensk, po vojni pa je na sakih 1000 moških kar 1112 žensk. To velja splošno za vse države. Izjemo de-ata samo Bumunija. kjer pride na 1000 noških samo 985 žensk. «Edinost» jc kot objektiven in pravičen list priobčila članek 3 kolon odvetnika drja Vratoviča, ki je naperjen zoper Tiskovno društvo v Istri, zoper celo rsto narodnih mučenikov v Istri. '1( ni nič hudega Toda o odgovorih, k co se dali na Vratovičev članek, n,i \ "ravičnein dnevniku ne duha' ne siv Iva Ugotavljamo samo, brez pripombe. Sf>dn{jske spremembe. 'ntulje bodo odslej spadale pod vo bansko sodnijo, Št Vid in Šebrelje ^ ’ t^minsko. Trnovo ob Soči poi’ ško Hraguč pod buzetsko sodnijo Tržaško pokopališče so postavili leta 1825. Pokopanih je na njem nad 330.000 oseb. Do leta 1750. so pokopavali v cerkvah in okrog cerkev. Največje pokopališče je bilo okrog sta* rega sv. Antona, ki je bila tedaj cerkev frančiškanov; groblja so segala čez škofijo, do polovice vrta, po vsem prostoru, kjer je sedaj trgovska šola. Cesar Jožef II. je 1. 1783. prepovedal pokopavati v cerkvah. Nato so začeli precej pokopavati v bivšem škofijskem vrtu, na desno ulice Cattedrale. To j* trajalo do 1825., ko so začeli pokopavati pri Sv. Ani. Tedaj je štel Trst 40.000 prebivalcev. Nad 280.000 osah imajo mesta: Bolonja, Catania, Firenze, Genova, Milan, Napoli, Palermo, Biin, Turin, Trst. Življenje 70 letnega meščana. Človek, ki je dosegel starost 70 let, je vsega skupaj delal 25 let, spal 20 let, 7 in pol leta so je zabaval, za oblačenje in slačenje je porabil 2 in pol leta, za zauživanje jedi in pijače 2 leti, za umivanje 9 mesecev, za britje 7 mesecev, za brisanje nosa 4 mesece. Večerjal pa je 25 tisočkrat. Ker je pil kavo dnevno dvakrat, ja popil skupno 13 hi kave. Tako piše Goriška pratika. Nesrečna pestunja. Ljubica Markovič je služila pri neki gosposki družini v Zagrebu. Na Štefanovo je pestovala gospojinega otročička. Ko je bila pri štedilniku, ji je otrok — ne ve se kako padel v velik lonec vrele vode. Pestunja je v blaznosti tekla na ulico, sc je vrgla pod cestno železnico, kjer jo tudi našla smrt. Otrok je umrl drugi dan. Še je živ ! Marko Talotti iz Čedada je izginil pri kobariškem porazu. Zanj so molili, plačali maše,, v spominsko ploščo so vklesali sliko in ime. Pred božičem je orožniško poveljstvo sporočilo domov, da Marko živi v Galiciji. Marko, Marko, zakaj nič ne pišeš? Ali si popolnoma pozabil na ženo in otroke? Nekateri penzijonisti v Trossenfurtu na Bavarskem so si v svoji revščini sami pripravili vsak svojo krsto ali trugo, da bi po njih smrti domači ne imeli teh stroškov. Kam privede revščina ! Pučki prijatelj. Ta poljudni list, ki ga je ustanovil Mahnič, ederi izmed največjih Slovencev, in ki je moral prenehati, ko so mu narodni nasprotniki vničili lastno tiskarno v Pazinu, prične zopet izhajati. I isan bo v duhu Dobrilovem, po programu sv. Cirila in Metoda. Izhaja vsak petek opoldne. Naslov : Trst-Trieste Casella Centro 37 ali pa: via Geppa 17/111. Izdaja: konsorci] Malega /ista — “ __________________________________ 8tev. I, (Poštno tek. raSun. - C. C. ton la Posla). V Trstu, petek 4-. januarja 1924. Leto II. i gUUJUUUU« UIIHU1 J JUL-.Tl-JVr ;eviP---« stotink. Edini list komunistične stranke v Italiji je slovensko «Delo». Vsi drugi komunistični listi v državi so zatrti. So pač Gasi katakomb. Hrvatski odsek Mohorjeve družbe. V Istri se je osnoval hrvaški odsek goriške Mohorjeve družbe. Letnina znaša 5 lir, za katere bodo dobivali Istrani Mohorjev koledar, en roman, eno gospo-darsko knjigo. Vse v hrvaškem jeziku.' Imena naročnikov in naročnino pošljite na naslov: J. Grašič, Beram, Vermo-Pisino (Istria). Izredni deželni zbor istrski je odobril pravilnik davka na napise sledečih občin: Matulje, Koper. Odobril je pravilnik davkov na v ?.ove in p >sle za občino Dekani. Odobril ju pasji rlavek za občine Trnovo, Marezige, uprlaij. Odobril je davke na obrate in prodajalne za občine Oprtalj, Marezige, Volosko-Opatija. Odobril je carinsko tarifo za občine Dekani, Herpelje-Kozina. Odobril je davke na glasovir in bilijard za občino Volosko-Opatija, Matulje. Odločitev glede odobritve davkov na vozove in posle v Marezigah pa je odložil. Veselična prireditev v Rojanu. Dekliška družba v Rojanu priredi v nedeljo, dne C. januarja-ob 5. uri popoldne v svojem domu božično predstavo «Mesija» v štirih dramatskih slikah. Igra, v kateri je vpleteno solo- in zborovo petje, ni bila še nikjer v pri zor j ena. Toplo priporočamo udeležbo, ker gre ves dohodek v človekoljubne namene. Kako postanem bogat ? Ta misel je precej časa mučila pisano družbo, v kateri so bili krčmar A. Košuta iz tržaškega Križa, Franceta Tenceta, Matijo Piščanca, Mal jo Dis-co in kamonopisca Del Bel in Ernesta Pahorja. Dejali so : kralj dela v Rimu denar, zato je bogat. Poskusimo še mi. In res so šli na delo. Proizvajali so zelo fino izdelane jugoslovanske državne «pildke» in razsojali so 320.000 dinarjev. Policija je povohala in izvohala kamenopisni stroj pri komparetu Košuti v Križu. Policija je dala vse aretirati. Zaprli so tudi Frančiško Gorup iz Žej namesto sina, ki je od svoje strani povohal nevarnost in šel po svetu. Več ko enega iz te družbe je gnala v to delo revščina. Mi vemo na pr. z gotovostjo, da je Pahor iskal delo že celo leto, a ni mogel do njega. Henry Ford je ime kralja avtomobilov. Ko je bil deček, je kazal posebno veselje do mehanike. Z 11. letom je že naredil igračo, ki se je sama pregib;,.a s pomočjo pare. Napredoval je tako, da je do danes izdelal v svoji svetovni avtomobilski tovarni ha milijone avtomobilov. Dnevno gre iz tovarne okrog -400 (štiristo) avtomobilov. Prežalosfne reli. NAŠA POŠTA. P. R. Vi nameravate kupiti od soseda njivo za 2000 lir. Koliko boste plačali taks? Pri prodaji nepremičnin se plača 4.70%, ako znaša kupna cena do 200 k, se plača G%, ako cena znaša 200 do -400 L, se plača 8.00%, ako znaša kupna cena nad 400 lir. Vi boste potemtakem plačali 172 lir. Rojan. S. Sporočite nam svojo krstno ime in po možnosti ime osebe, ki jo primerjate, nadalje postajo, na kateri ste službovali. Štanjel. 'Vi mislite prositi posojilnico, da Vam na zadolžnico posodi 5000 lir. Koliko bo laksa znašala? Pri zadolžnicah se plača 1-30%. V Vašem slučaju boste plačali 05 lir. Ako pa bi posojilnica zahtevala, da se dolg vknjiži, potem plačate posebno takso za vpis. Koliko ? Pri prvih 10.000 lirah od vsakih 100 L dve liri. Pri vsakem višjem znesku pa za vsakih 100 L 2.50 lir. V Vašem slučaju boste plačali 100 lir. Francka K. Vi ste postali polnoletni, ko ste dovršili 21. leto. Znano je, da so vzeli fašisti od vseh primorskih poslancev najbolj na piko goriškaga poslanca Virgilija Ščeka. Dočim žive sedaj drugi primorski poslanci, slovanski in laški nefašistovski, v priličnem miru, se nahaja gospod Šček pod stalnim preganjanjem. Vzroki so znani. Fašisti poznajo dobro delovanje vseh poslancev, štejejo organizacije, motrijo... In kmalu so razsodili: ta nam je najbolj nevaren ! Posledice tega spoznanja niso izostale. Tržaška kvestura je izvedela, da - se nekaj pripravlja proti poslancu Ščeku in je dala po orožnikih podnevi in ponoči zastražiti hišo, kjer g. poslanec v Trstu stanuje. Zasovražcn od narodnih .' nasprotnikov. Znano je, da je bil eden izmed najbolj ostrih predstavnikov fašizma v državi odvetnik Pisenti. Ni čudo, da ga je Mussolini imenoval za videmskega prefekta. Poslanec šček je v času, ko je g. Pisenti najbolj mlatil nše narodne pravice, priobčil na prefekta odprto pismo, v katerem je ostro bičal krivice, ki jih dela Pisentijova vlada slovenskemu narodu v Italiji. (Razume se, da Edinost ni priobčila tega pisma niti ga omenila, ker je morala pisati o dveh poročilih z Japonskega). To pismo, ki ga je ves slovenski narod iz srca odobril, je prefekta strahovito razkačilo in na njegovo pobudo, so pisali listi v najostrejšem tonu proti poslancu Ščeku. V življenski nevarnosti. «Giornale» je pisal o poslancu Ščeku, da je mrhovina, ki okužuje dobro slovansko ljudstvo, ki bi se naglo asimiliralo, ako bi njega in njegovih prijateljev ne bilo. Listi so pisali, da je treba «ozračje razčistiti«. To hujskajoče pisanjo je rodilo v vročih glavah — sklepe. Trikrat sp iskali narodni nasprotniki poslanca v Gorici. Prvikrat so mu v obraz pred pričami napovedali, da ga bodo z nožem prebodli, ako ne neha delati med narodom. Par dni kasneje je izšel v «Giornale» še ostrejši članek in nato so poslanca dvakrat iskali, na Corsu, v tiskarni ter ga čakali pred stanovanjem v Gorici. Opozorjen po nekaterih ose-baJlV, je šel g. Šček ponoči na kolodvor, da se odpelje iz Gorica, Tam so ga že čakali oni, ki so. mu bili zapretili. Gospod poslanec se je pravočasno umaknil in, se jo vrnil v mesto. Ker ni bil prav nikjer na varnem, sta ga po nasvetu nekaterih oseb spremila dva starejša gospoda v neko vilo v okolici, kjer je prenočil. Drugi dan je šel na šentpo-tersko postajo, kjer je vstopil na vlak. Takrat se je to precej razvede lo in g. poslanec je prejel veliko so-žalnih pisem. Komaj deset dni je, odkar so narodni nasprotniki zopet nastopili z grožnjami. Od bratske strani. Dočim je poslanec Šček v stalni nevarnosti od strani narodnih nasprotnikov, je prišel v zadnjem času še pod nov ogenj, in to od bratske strani. Že več tednov so se spravili nekateri slovanski bratje pri Edinosti nadenj in ga srdito napadajo. Osebe, ki s d zasledovale spore med strankami v Jugoslaviji, trdijo, da takih napadov, kakoršne prinaša dnevnik, ni. še nikdar prinesel noben slovenski list. Imenoma ga «Edi-nost» napada itn meče krivdo vanj za reči, s katerimi poslanec Šček •'sploh nima stika. Posledice tega šuntanja. Kor se v tciln napadih opisuje v «Edi nosti» poslanec Šček v najslabši luči, je umljivo, da čitatielji niso mogli ostati pri tem brezčutni. Saj kri ni vodo! Medtem ko se nahaja poslanec Šček v stalni nevarnosti od strani narodnih nasprotnikov zastran njegovega narodnega delovanja, je prejela mati g. poslanca pismo od slovenske narodne strani v Trstu, naslovljeno na poslanca. V pismu pravijo: Velecenjeni gospod poslanec! Zapeljevanje našega krvavečega naroda vpij-e do neba. Žolč in strup se nam je dvignil do vrha. Samo čudežna sila je trenutno zaustavila naše maščevanje. Vaša prokleta izdajalska žila ne miruje. To je zadnji opomin in obenem konec Vašega barbarstva, sicer bo Vačta izdajalska kri onečastila to sveto zemljo. Osveta.» Lahko si mislimo, kako je to pismo vplivalo nad 70 letno mater. Na ubogo mater, ki je med vojno prav vse izgubila, ki je morala v vojni trikrat bežati in si je nakopala bolezen, je napravilo to pismo tako grozen vtis, da jo je obšla slabost in je obolela. Gospod poslanec je dejal: «Za mater mi je žal; kar pa se tiče grozilcev, jih pomilujem, saj so storili le nahujskani od gotove strani. Pa tudi tem odpuščani, saj jih je fanatizem tako proslenil 'ta res ne vedo, kaj delajo.« Prisilno bivališče. Pred kratkim se je sestala • komisija za določevanje prisilnega bivali&ča za take, ki jih smatra sodnija, da so nevarni za družbo. Obsodila je dva Istrana v prisilno bivališče po pol leta. V smislu 8 123. policijskega zakona se določi prisilno bivališče osebi, ki je bila dvakrat obsojena v policijsko kontrolo. Ako se obsojenec še nadalje slabo obnaša, tedaj se zbere gori imenovana komisija, ki mora biti. v vsaki deželi, ter obsodi dotičnika v prisilno bivališče. Kam pošljejo take obsojence ? Rimska vlada je določila za prisilno bivališče otoke Pantelleria, Favignano in L.ampcdusa, ki se vsi nahajajo v Sredozemskem morju in so bliže Afriki ko Evropi. Na teh otokih šo zgradili kaznilnice. Kaj delajo kaznjenci ? Čez dan so prosti. Prosti, kakor se vzame. Ves dan se lahko sprehajajo po samotnem otoku. Zvečer pozvoni glavni ječar in vsi kaznjenci morajo biti «doma». Vsak se poda v svojo malo celico in ječar ga zaklene. Zjutraj morajo vstati s prvim svitom. Obleka in hrana. Za obleko skrbi vlada. Poleg tega dobi vsak kaznjenec — bogati ali ubogi — po GO stotink na dan. Za hrano pa mora kaznjenec sam skrbeti. Na vsakem otoku je nekaj stolin prebivalcev. Ti so večinoma bivši kaznjenci, ki so po prebiti kazni ostali na otoku, so ondi oženili in si ustvarili družino in dom. Kaznjenci jim delajo kot težaki, pomagajo kmetovati in. ribariti. Ne morejo ubežati. Prisilno bivališče je posebno hudo za izobražence. Kaznjenec ne sme domu, dokler ne prestane kazni, najsi traja eno ali deset let. Tudi v slučaju smrti sorodnikov ne. Nekaj torpedovk kroži dan in noč okrog otokov, tako da kaznjenci ne morejo ubežati. Pismo iz Argentinije. Vse, ki se zanimajo za izselitev -T Argentiuijo, ho zanimalo tole pismo iz mesta Rosario, ki je za Buenos Ay-resom prvo mesto argentinske republike. Svarilo. «Smatram za svojo dolžnost, da, svarim italijanske državljane pred selitvijo v Argentinijo, ako si niso že vnaprej poskrbeli službo po kakšnem sorodniku ali zanesljivem znancu. V tej republiki je sedaj brezposelnost velika; v mestih je dosegla brezposelnost število predvojne dobe,« Na kmetih. Pismo pravi : «Lažje kakor v mestu se dobi delo na kmetih. Toda kmetije so oddaljene od pristanišč in železniška vbznina zahteva velike svate. Kdor pride v te kraje, zaupajoč v svojo dobro voljo, mora pretrpeti ves križevi pot, preden pride de kruha,« Kotiček za smeh. V Vipavi, Tonče: Ko sem sada^ skočil v vodo, seni1 zadel ob velikansko ribo, ki je morala biti vsaj en meter dolga. Pepo: Kaj to, ko sem jaz skočil, sem videl na dnu prižgano luč. Tonče: Ti me imaš za norca! Pepo: Nikakor. Ti skrajšaj ribo, jaz upihnem luč. Stari znanci. Mož in žena gresta mimo trgovine z lončevino in steklenicami. Trgovce, ki.je s prijateljem na vratih trgovine, pozdravi par kar najbolj uljudno. Prijatelj vpraša : Kdo sta ? Trgovec : To so moji najboljši odjemalci. Skoro da ni dneva, da bi med njima ne prišlo do bitke na podlagi krožnikov in kozarcev. Kako živiš? So ljudje, ki ne živijo niti kot kristjani niti kot ljudje. Živijo kakor živali. Med temi pa najdeš najbolj različne tipe. So ljudje, ki živijo kakor la-stavice, ki ves božji dan le sem pa tja letajo, polovijo nekaj mušic in zapustijo gnezdo iz blata. So ljudje, ki živijo kakor pav, ki se samo lepotiči, baha in ponaša. So ljudje, ki živijo kakor prašiči, ki iščejo svoje veselje v žretju in svojo naslado v blatu. So ljudje, ki živijo kakor lev ali volk, ki samo ropa, davi in škodo dela. So ljudje, ki živijo kakor osel in vol, ki se pusti vedno goniti in pretepati. So ljudje, ki živijo kakor krt, ki samo v zemlji rije in se ne zmeni za solnce in njegov svit. So odraštli, ki živijo kakor otroci, ki poznajo samo štiii opravila : jesti, piti, igrati in spati. Ss starih časov. Odlomki iz zgodovine Bistrice. ’—«o»——— Slavni Valvazor piše o Bistrici leta 168!). tole : Bistriški grad leži na Pivki osem milj od Ljubljane, četrti del ure od vasi in župnije Trnovo. Glad so sezidali na kamenitem griču, kakor je tudi vse gorovje v bližini kamenito. Takoj pod gradom pride na dan Bistrica. Grad ima ime po vodi, ki je poleti le-denomrzla in bistra kakor biser. V vodi je vedno dosti postrvi in lososov. Bistrica goni 45 mlinskih koles in 10 žag. Bistriški grad je zelo star. Na vsak način je bil že'prod letom 1380., ko je frančiškan Bertold iznašel smodnik. V tem gradil so gospodovali bistriški gospodje. Zadnji člen te rodovine jo bil gospod Aloh, ki se je v vojski bojeval zelo hrabro, zlasti takrat, ko je šel Štajercem na pomoč proti sovražniku. Kakor pa se mora hrabrost (upatam rdečiti v lastni krvi, tako je tudi Aloh padel leta 1291. v boju zoper poganske Ogrc, ki so vzdignili vojsko zoper vojvodo Albrehta. '/. Alohom je izumrla rodovina bistriških gospodov. *Kdo je po Alohovi smrti podedoval grad, ni znano. Pač pa vemo, da spada že nekoliko let pod postojnsko gospostvo in je danes last Ferdinanda Auers-berga. V gradu stanuje le par oseb : čuvaj z družino. Čuvaj pazi na grad, v katerem hranijo bližnji kmetje svojo bolj dragocene stvari, ki bi sicer bile v kmetskih hišah ogrožene, ker so klatijo po okolici mulovredneži. Novi občinski davki DAVEK NA ŽIVINO. Glede tega davka znajmo to, da ne ta davek presegati enega odstotka srednje vrednosti živine. Srednjo vred' »*»t živine določi deželni upravni od-fcoi v sporazumu s trgovsko zbornico, od kvadratnega metra. Občine, ki hočejo uvesti ta davek, morajo izdati prej natančen stavbinski red. DAVEK NA HIV AN JE. Kdo plačuje ta davek? Vsaka oseba, ki se gotov čas nahaja v tuji občini, a ne plačuje družinskega davka. Ta davek se odmeri po višini najemninske vrednosti stanovanja; največ pa sme znašati ta davek 10% najemnine za sta-navanje. Davek na bivanje pobira občinski blagajnik ali tisti, ki daje stanovanje v najem. Tri četrtine tega davka gredo občini, ena četrtina pa državi. DELAVSKI »VESTNIK. temu sa strupeni plini ? Vse države po svetu pridno izdelujejo strupene pline. Pravijo, da bo-na zator hroščev. !^j Pomaga tudi vojaštvo; če poma-&a pri požarih in povodnjih, zakaj pa tukaj ? (Fr. Tomažič). Oljnate pogače. 0'jnate pogače so tiste tropine, ki ^stanejo pri stiskanju različnih oljna-semen, na pr. lanenega, gorčičnega, /-amovcga, makovega ali bombaževega *ernena. Vrednost in poraba pogač. Pogače so lahko prebavne in zelo reclivne, ker imajo v sebi mnogo beljakovin in tolgee. Rabiti moramo pogače tam, kjer hočemo žival prisiliti, da použije v kratkem času veliko redivnih snovi. Najprimernejše so lanene pogače, pa so tudi precej drage. Cenejše so sezamove pogače. Prava mera. Odrastli živeli se daje k večjemu 1 'A kg- oljnatih pogač' na dan. Krmijo se zdrobljene, suhe; najbolje je, da jih pomešamo med drugo suho krmo, morebiti rezanico. - Splošne cene v državi. ŽIVINA. — Milan. Volovi žive teže 1. vrste 5.70—0.20, 2. vrste 4.60—5.60, 3. vrste 3.20—4.40 L. Krave 1. vrste 4.90— 5.90, 2. vrste 3.60—4.80, 3. vrste 2.50—3.50. Teleta 1. vrste 5.40—5.80, 2. vrste 4.30— 5.30. Padova. Volovi 3.50—4.60 L. Krave 3.25—4.50. Mlečna teleta 6.50—7.—. Moka. Verona. Št. 0 lir 155—157, št. 1 sup. 130—132, št. 1 lir 122-124, št. 2 lir 110—112. Otrobi 50 do 53. Krma. Verona. Medika fina 550—600 L. Seno majsko L 55—60. Slama 46—16.50 L. Mantova : majsko seno 1. vrste 45 do 48; 2. vrste 35—38 L; avguštansko 1. vrste 40—44, 2. vrste 37—39 L. Slama stisnjena 19—21 I.. Vino. V srednji Italiji rdeče 140—160 L na debelo. Opeka. Milan. Cela : 185—200 I. za tisoč kosov. Votla: 8^X12X24 lir 170—190. 4/4X15X30 lir 170—190 L. Cement portl. v vrečah kv. 17—19 L. Cene rastejo. Žito. Verona. Pšenica domača 92—94, tuja 1. vrste 108—112. Oves 80—85, rž 70—74, ječmen 105—110. ^ Sejm v Buzetu 20. decembra. Govcdc* je šlo po 3.50 do 4.50 L žive teže. Prašički od 50 do 60 dni okrog 250 L na glavo. Po čem je lira? Dne 2. jan. si dal ali dobil: za 100 dinarjev — 26.10 L. za 100 č. kron — 67.50 L. za Idolar — 23.15 L. za 1 funt — 100.30 L. za 10.000 avstr, kron — 32 st. Naia pomorska industrija propada Država se malo ali nič ne briga, da bi naše ladjedelnice oživele. Neki strokovni delavec, ki je bil pri sv. Marku par de setletij, in so ga začasno odpustili pred par meseci, se je v sredo javil pri vodstvu ladjedelnice za morebitno delo «Nient,e, benedetto, niente.» Tako so dejali. In to delavcu, ki ima prvovrstna spričevala! Trst in sploh vse naše delavnice od Pule do Milj, od Trsta do Tržiča so v borbi za dobivanje dela z Ligurijo z Genovo na čelu. Krivice. Od leta 1919. do 1922. je vlada izdala za poprave ladij 17 in Vi milijona lir. Od te svote so prejeli v Genovi 6Vi milijonov. Naše delavnice pa, to je tehnični stabiliment, pomorska ladjedelnica (navale), ladjedelnica sv. Marka, lojdov arsenal: vsi nič, samo arsenal sv. Roka je prejel popravljalnega dela za 800 tisoč lir. Kje tu pravica? Nova naročila. Država je izdala za nova naročila 181 milijonov lir v imenovanih 4 letih. Od teh milijonov so dobili Genoveži 83 milijonov. In naše delavnice? Nič', nič, nič! Najnovejše reči. Vlada je imela naročiti 4 podmornike. Namesto da bi delo razdelili, namesto da bi vsaj dali delo na dražbo, misli vlada vse delo za 4 podmornike izročiti Genovi. Ta vest ne bo razveselila naših delavcev pri Sv. Jakobu in sploh vseh tistih, ki pričakujejo, da se kaj odpre.... Škedenjski plavži konečno vendarle pridejo do obrata. Mestni svetovalec Šuligoj, ki se je zelo ogreval za to, trdi, da bo prišlo do kruha nad 500 delavcev. O tej zadevi prihodnjič kaj vet. Slaba uprava. Za boži-čne praznike je vlada hotela svojim uradnikom napraviti veselo presenečenje. Odredila je, naj se tistim uradnikom, ki prejemajo plačo redno 27. dan meseca, izplača topot tri četrtine plače že 24. decembra, da bo za pince in potice. Poštni uradi so dobili to •človekoljubno na-redba pravočasno, toda glej s palca. — denarja ni bilo od nikoder. Prišel je božič in odšel, prišel je 27. decembra, dan rednega izplačila — denarja pa še ne. Poštarice so sc že priučile na tisto otožno pesem : , Vsi so prihajali, njega ni b’Lo. Če hoče Mussolini napraviti red v državni upravi, naj reki Tiberi izkoplje novo ■strugo skozi vsa rimska ministerstva, da bo že enkrat odplavila tiste bataljone dobrodušnih ka-valijerjev in komandatorjev, ki se tam igrajo državo. In še pravijo, da bodo svet poitalijančili. Kako neki ?! Katere časopiši naj naročimo? 1. Novi rod, najboljši list za otroke. (Trst, via Udine 35). 2. Gospodarski list, ki ga mora imeti vsak slovenski kmetovalec in v obče gospodar na Primorskem. (Gorica, Corso Verdi 37). * 3. Mladika, ki je edini družinski list na Primorskem. (Gorica, ul, Carducci 4). 4. Naš čolnič, ki je glasilo prosvetnih društev. Vsi člani kulturnih društev bi ga morali naročiti. (Gorica, Riva Piazzutta 18). 5. Socialna misel, edini sloveilski časopis za socialna vprašanja. (Gorica, via ■ Carducci 4). NAŠA POŠTA. F. K. Vi se motite. Gostilnica «Andemo d/ popusta. ■j JtiiajukA zaUOGA papirja, papir-»atik vrečic^ Uvoz in izvoz na vse