Carobna lafka. (Dalje.) »Dosti, dragi moj«, ga je zavrnila vila. »Da je lutka tako veiika, to je za to, ker so se tvoje želje in tvoja zavist povečale. Za sedaj nama je dovolj razgovora.« Na te besede se je s ^svojo povorko zopet vrnila v sito mišjo luknjico. Drugega dne je postavil Peter tisto lutko v svoje izložbeno okno. Mnogo ljudi sl jo je ogledovalo, ali nihče ni mislil na to, da bi jo kupil. V tem času se je razvijala zlatarjeva delavnica .imdalje bolj. Načelnik in njegovi znanci so prinesli Antonu toliko dela, da mu je komaj bil kos. Peter je radi tega postal tako nevoščljiv, da ne bi bil mogel na noben način prodati svoje lutke, če ne bi bil Anton nagloma obolel. Tedaj se mu je zavist malo zmanjšala. Lutko je kupil neki trgovec z jadri za jadrenice. Obesil jo je nad vrati svoje prodajalne kot znamenje. Tak je bil v stari dobi običaj. Prav poceni je prišel do lutke. Samo par dinarjev je plačal zanjo. Pa izposloval je pri zadružnem načelniku, naj priredi slavnost s pojedino v čast Petru Zavidiču, na katero je bil seveda povabljen tudi Peter sam. Na slavnosti je bil Peter zelo dobre volje. Vse mu je šlo v slast, in to tem bolj, ker je ležal bedni Anton bolan v svoji sobi in ni smel razen zdravil ni. drugega zauživati. Slavnost se je nadaljevala globoko v noč. Peter se je toliko napil, da so ga morali služabniki kakor mrtveca nesti do njegove hiše. Govorilo se je, da so ga ljudje na trgu s.Iro zasmebovali. Preden završim tole : oglavje, vain morem re.i, da je Anton kmalu okreval in da ga je načelnik posetil vsak dan. In ko je mogel že pomalo vstajati s postelje, je prispel načelnik s svojo hčerko Elizabeto. To je pripomoglo, da je Anton še bitreje okreval. Peter pa je imel sedaj še več razloga, da ga je mučila črna z;avist. III. Peter je irdajal mnogo deriarja, ker je fioiel, da bi se o njem govorilo. Da, govorilo se Je o njem, ker je bil smešen in so ee mu sosedje po^ smehovali. Oblačil se je po najnovejži modl, ki je bila prav čudna. Okoli vratu Jo nosll nekak1 ogromen ovratnik, radi česa je bil videti BtraSna: neumen. Na nogah je imel čevlje 8 šllastim koncem, nogavice pa so morale bitl za vsako nogai razli.ne barve. Navadni in resni Ijudje se niso mogli dovolj nasmejati, če so ga srečali na ulici. Nekoč se je hotel malce voziti po reki. Poklical je čolnarja in je sedel v njegov čoln. Morda veste, da so taki ljudje zelo zavzeti za šale. Drugi čolnarji so marsikaj smešnega iznesli, (kar je šlo na Petrov račun. Ko je priplul čoln čez reko, se je Peter začudil, ko je zahteval čolnar za prevoz nerazmerno veliko svoto. Ali ta mu je pojasnil, da velika gospoda, kakor je on, vselej toliko plačuje. Petru je bilo tako laskanje prav po volji, zato je izvlekel mošnjo in je plačal. Oh, neumnež! Ni čul, kako se mu je čolnar smejal za hrbtom. To je vedno tako: Ljudje, ki se kažejo to, kar niso, so zmerom zasmehovani in prevarani. Dalje sledi. Medvedek. (Povest v slikah.) 49. Pred Miška pfileti lastavica. Ubogi Miško beži kaJkor znorel, samo da bi bil brž preko praga domače hiše. Toliko se je že upehal, da mora postati. Sede na hlod ter si briše potne srage s čela. Prileti lastavica in mu pošepne, da ga preganja orjaJk. 50. Še eden prijatelj. Miško skoči po koncu in se spusti v beg. Na-> enkrat postoji, ker je zašel. Znašel se je na pašniku. Tukaj se je pasel fconj Živko. Miško mu potoži svoje gorje in Živko mu reče: »Miško! Skoči mi na hrbte! Orjak me ne bo dohitel.« (Daljc sledi.) '~'^^^<^f^S__eieS^^'_^'«r T" "•S..-,-., ¦^.¦I-JZTj-K C^aŠi^