DR. O. ILAUNIG: 37 TATENBAH ZGODOVINSKA POVEST. Čez nekaj dni je javil grajski Čuvaj Jurij Vampreht grofu Filipu Brennerju kot poveljniku zaporov na Schlossbergii, da so privedli iz Maribora nekdanjega sluga grofa Tatenbaha Boltažarja Ribla. Dal ga je vkovati v železje, da se ga ne bi lotilo požolenje po poskusu pobega. Okoli grofa Tatenbaha pa se je vedno bolj zoževala mreža, iz katere ni bilo več rešitve. XX. Taienbahov branilec. A vojni jim minister je Tak61e odgovoril: K. Havliček. Bilo je nekega veCera zaEetkom marca leta 1670, ko so stopali po stopnicah velike hiše na Minoritskem trjru na Dunaju štirje plemeniti gospodje v črnih žametastih plaščih, z jeklenimi meči ob strani, v prvo nadstropje. Krenili so proti mali dvorani, kamor jih je gospodar hiše kot svoje zaupne prijatelje večkrat povabil k tajnim razgovorom. Ta hišni gospodar je bil cesarski državni minister in tajni svetnik Vaclav Evsebij knez Lobkovic in gospodje, ki so bili povabljeni na razgovor, so bili njegovi najbolj zaupni svetniki: grofje Montecucculi, Schwarzenberg, Lamberg, Nostic in kancler Hocher. V dvorani so sedeli kot tajniki gospodje Abele pl. Lilienberg in Dorš. Gospodje so sedli okoli okrogle mize, pokrite z zelenim prtom, na katerem je bilo pisalno orodje. Na mramornati mizici v kotu pa so bila postavljena različna okrepčila. Nekaj trcnutkov pozneje vstopi državni minister sam ter sede po kratkem pozdravu na zgornji konec mize. »Gospodje,« povzame takoj besedo, »mi tvorimo danes vojni svet. V vojnem stanju smo, ni treba podrobnega razmotrivanja položaja. Tajna komisija, ki je bila zadnjič pod vodstvom kanclerja Hochcrja v Gradcu, opisuje stanje kot zelo resno. Ce se tudi ne sme verieti vsaki ffovorici. vendar so podani glede grofov Zrinjskega, Nadasdyja in Frankopana vsi znaki izdajstva. Ne smemo zamuditi niti ure, drugače Imamo opravke z Zgornjo Ogrsko.« »To menim tudi jaz,« poseže vmes Montecucculi, izkušen vojskovodja, »nič več odlašatl, nič več se pogajati. Vojna zoper upornike: to mora sedaj biti geslo.« »Vendar,« pripomni Hocher, »sem mnenja, da se ne sme postopatl prenaglo, ampak se mora še nekaj časa čakati, da se ti strupeni elementi sami med seboj uničijo. Znano nam je, da v taboru ogrskih nezadovoljnežev ni edinosti, marveč sta Zrinjski in Nadasdy drug na drugega ljubosumna ter si v marsičem nasprotujeta.« »Da,« pravi grof Nostic, »med seboj se pričkajo ter si nasprotujejo, zoper cesarja pa so vsl edini.« »Vi gospodje, delate s peresom,« reče Montecucculi kanclerju Hocherju, »vl ste previdni in zato počasni v izvrševanju svojih načrtov. Mi pa, ki nosimo meč, rajši presekamo vozel, če se ne da hitro razvozljati. Zarotnikom se je da\o dosti Casa, da se spametujejo, zdaj je treba proti njim odločno in hitro delati.« _^_ »To mislim t_di jaz,« posež« vmei grof Schwarzenberg, »nič več prizanesljivosti, nobene milosti za ogrske zločince.« »Ne, gospodje,« povzame minister besedo, »dva pota sta, pot milosti in strogosti, prvi je nedvomno najboljši in treba se ga je držati, dokler je sploh mogoče. Nedavno je bil pri meni škof iz Zagreba ter se je potegoval za Zrinjskega, češ, da je le zaradi tega tako vznevoljen, ker ni bil nikdar odlikovan. Naj bi se škofu dalo zagotovilo, da bo grof Zrinjski pomiloščen, ako se takoj uda.«. »Se strinjam,« vzklikne kancler Hocher, »toda mislim, da v tem zagotovilu ne sme biti govora o milosti. To bi namreč po mojem mnenju naprotovalo dostojanstvu vladarja, kl se vendar ne bo pogajal z izdajalci.« »Gospod kancler mi govori iz srca,« zakliča Montecucculi, »mislim, da Zrinjskemu ni zaupati. Ali ni obljubil lani zvestobo ter je izdal Nadasdyja in vendar ni ostal mož beseda.« »Ne morem glasovati za pot milosti,« prlpomni Lamberger, »če se spomnim, s kakšno predrznostjo je izrekel grof pri odhodu v predsobl Njegovega Veličanstva besede: »Mene se §e bodo bali. S temi besedami se je zapisal smrti.« »Znano- je,« reče grof Nostic, »da zahteva Zrinjski Hrvatsko zase ln SedmograSko M ¦ˇ•> jega zeta ter da se pri tem zanaša na pomo5 Turka. Baron Locatelli nabira na tihem zanj dragonce in deželni glavar Goriške, Karol grof Thurn je tudi že v tej zvezi. Krivda Zrinjskega je torej večja kakor Nadasdyja, ker Nadasdy se ni pogajal s Turki. Zato mislim, da se mora postaviti svarilen vzgled.« »Seve,« pripomni kancler, »če se Zrlnjskl ne podvrže, kar ni verjetno, se mora proti njemu postopati nad vse strogo.« »Zato, gospodje,« reče knez Lobkovic, »posvetujmo se, kaj je storiti. Prej mi pa povejte, gospod kancler, kako je na Štajerskem. Ali imate zanesljiva poročila o načrtih upornikov, ki hočejo tudl tukaj uprizoriti upor? Kaj je z grofom Erazmom Tatenbahom, kateremu je naroCilo Njegovo Veličanstvo, da posebno pazi na početje zarotnikov, v resnici pa tudi sam nima poštenih namenov.« Takoj se dvigne gospod Abele pl. Lilienberg ter rcče s povdarkom: »Tako ga obrekujejo sovražniki. Grof Erazem Tatenbah pa je najbolj poštena duša, on ljubi livljenje in vcselje in zdaleka ne misli na kakšno carotniško podvzetje zoper vladarja.« »V«ndar se je,« poseže vmes knez, »uam po- ročalo, da je grof mnogokrat v družbl upornlkov, zlasti ga ]e večkrat vldeti v gradu Čakovcu.« »Mogoče,« odvrne Lilienberg, »toda to družbo išče gotovo le za to, da se osebno preprtča o vsem, kar se pripravlja na Ogrskem in Hrvatskem zoper kralja in gospoda. Ne, grof Tatenbab je zvest državnl služabnik in je morda danes na potu, da poroča Njegovemu Veličanstvu o nakanah upornikov.« Tako je zagovarjal gospod Abele pl. Lilienberg svojega prijatelja grofa Erazma Tatenbaha. Toda motil se je. Grof Tatenbah je imel v tem času vse druge misli ter koval druge načrte. Še je bil čas, da bi se rešil, ako bi namreč bll v r«snici storil to, kakor je o njem mislil njegov prijatelj Lilienberg. Toda grofa Tatenbaha je omamila prikazen, ki jo je videl prl vedeževalki na Ptujskem polju v onl noči pred godom svetega Antona. Ona krasna postava, ki mu je ogrnila vojvodski plašč okoli ramen, mu je stala vedno pred očmi. Naprej, naprej, mu je klicalo, da mu je že skoro zvenelo v ušesih, vedno višje, dokler ne doseže zaželjone časti. Ko se dvigne na razvalinah celjskega gradu zopet mogočna stavba in trdnjava, jbo tamkaj gospodoval kot ponosni, mo- gočni voivoda, ob njegova strani pa bo ona, ki ga je navdušila za to idejo. Takrat bo izvršeno to, o čemer je sanjal, s tem bo zagotovljena njegova častihlepnost, takrat bo samostojea vladar lepe slovenske pokrajine. Na krilih domišljije se je zibal in dvigal, pri tem pa ni opazil brezdna, ki se je že odpiralo pred njim. Preslišal je glas svoje blage soproge, ki mu je klicala: Erazem, odnehaj, drugače je prepozno. Njegova usoda je v tem trenutku bila odločena, njegova poguba se ni dala več odvmiti. XXI. Petek — nesrečen dan. Nebeških zvezd, ki so mi prej stjale, Rešilna luč me v noči več ne vodi; Temž pa potih mojih so nastale. Stritar. V veliki vlteški dvorani palače deželnih stanov v Gosposki ulici v Gradcu so v petek, dne 21. marca 1670 gospodje deželnih stanov sedeli pri veliki hrastovi mizi. Biio je iavanredno zborovanje, ki ga j« skli- cal grof Brenner kot predsednik tajnega stanovskega urada po svojem namestniku grofu Ivanu Maksu pl. Herbersteinu. Sedeli so pri mizi plemeniti gospodje Karol grof Saurau, Ivan Friderik baron Tyrndl, Ivan Gašper pl. Kellersperg, grof Filip Brenner, razun teh je bilo še več drugih štajerskih plemenitašev in gospodov. Iz Dunaja je prispel cesarski vladni svetnik Henrik Herwart pl. Hochenburg s posebnimi navodili, ki jih je prejel na cesarskem dvoru. Velika stenska ura z zlatim okrasjem in s podobo smrti nad kazalci je udarila ravno deveto uro. Svečan mir je bil v celi dvorani, le stopanje straže po hodniku in pred dvorano ter tuljcnje vetra se je slišalo. Zdajci se dvigne predsednik tajnega. sveta, resni, vladarju zvesto vdani Filip Brennsr ter začne govoriti s posebnim povdarkom: »Mi smo vas, velespoštovani in odlicni gospodje, povabili k temu izvanrednemu zborovkvnju v tej pozni uri, ker prcti skrajna nevarno3f in ker je zato nujno potrebno, da pokažemo ravno v tem času našemu pj-emilostljivemu gospodu in cesarju svojo zvestobo. Ni vcč dyoma, da je na delu daleč raaširjena veleudajniška zarota,