MIOLBKE Cerkev brez moči in hrez prava. Nemškemu narodnemu socializmu ni po godu, ako se v inozemstvu razsvetljujejo razmere, ki sedaj vladajo v Nemčiji. Nedavno je kardinal Mundelein v Chicagu (v Zedinjenih državah Severne Amerike) v govoru, !u ga je imel 500 duhovnikom, osvetlil in obsodil postopanje nemške vlade proti katoliški Cerkvi. Rekel je med drugim: »Gonjo proti katoliški Cerkvi je zlonamerno organiziral nepošteni propagandni minister Gobbels na način, ki spominja na javno goljufijo. Svoje dni se je nemška vlada bridko pritoževala nad propagando, ki je Nemčijo med svetovno vojno črnila po širnem svetu in je nemškemu narodu očitala najbolj surova grozodejstva. Neraška vlada uporablja sedaj iste metode proti katoliški Cerkvi — po navodilih svojega propagandnega ministra, ki je sam katoličan — in objavlja poročila o nemoralnih grozotah, ki da so se dogajale po katoliških redovniških ustanovah, v primeru s katerimi je bila medvojna propaganda proti Nemčiji podobna le pravljicam za male otroke. Nikdar poprej Cerkev v Nemčiji še ni bila tako brez vsake moči, kot je danes. Danes Cerkev nima nobene besede. Kadar škof je govorijo, njihov glas takoj utone v še močnejšem šundru nemške propagande. Prišel je čas, ko bo treba v obrambo katoliške Cerkve v Nemčiji seči po protiukrepih. Vsa katoliška Cerkev se mora dvigniti k protiudaru proti takšni zahrbtni in zlohotni propagandi.« Govor ameriškega kardinala kajpada narodnosocialističnim kolovodjem ni všeč, kakor so tudi z neugodjem sprejeli interpelacijo poslanca grofa Szechenya v madjarskera parlamentu o preganjanju katoliške Cerkve v Nemčiji. Bolj primerno bi bilo, da bi obsodba kulturnega sveta bila nemškim narodnim socialistom povod in pobuda, da opustijo svoje sovražno stališče do katoličanov, zlasti do katoliških duhovnikov. Tega pa ne storijo, marveč nadaljujejo s preganjanji. Te dni je iz Nemčije prodrla vest o preganjanju stolnega župnika Krausa v mestu Eichstadtu. Kraus se je udeležil svetovne vojne kot častnik ter se je tako odlikoval s svojo hrabrostjo, da ima pet visokih odlikovanj. V cerkvenem govoru je nastopil proti sramotenju duhovščine in hujskanju zoper cerkev in duhovnike. Rekel je: »Niso zažgane cerkve, pa tudi ni smrt in preganjanje tako težko in bridko, kakor je častikraja, kateri smo duhovniki dnevno izpostavljeni. Tako daleč je že prišlo, da otroci s prstom kažejo na nas, starci pa tajno šepetajo: Ta je tudi eden izmed njih!« Radi teB besed ga je kot kazen zadel izgon iz mesta. Škof pa je župnika Krausa pozval, da ne sme mesta zapustiti. Istega dne je škof imel v stolni cerkvi govor pred pet tisoči vernikov. Zahteval je, da mora oblast izgon preklicati. Vsi navzoči so škofove besede potrdili z glasnim plo-kanjem in odobravanjem. Po pridigi je stolni žiipnik Kraus izpostavil zakrament av. Rešnjega Telesa, ki je ostal izpostavljen vso noč. Množice so ostale v cerkvi in molile. Zunaj cerkve je stala policija in žandarmerija z nalogom, da prepreči vse javne manifestaeije za škofa in stolnega župnika. Tako verno ljudstvo brani svoje duhovnike, ki jih preganja fašistična objestnost in zlobnost. Duhovnik — oče Ijudstva. Leta 1857 se ie skupina 294 siromašnih Tirolcev izselila v Južno Ameriko ter se naselila v državi Peru. V peruanskih pragozdovih jim je bilo od vlade odkazano bivališče. Obljube, ki jim jih je dala država, se niso uresničile. Zdaj tu, zdaj tam so izseljenci z velikanskim naporom krčili gozdove, da bi dobili prostorišče za obdelovanje zemlje. Šele čez dve leti so dobili stalne deleže zerolje. Velikanskim naporom je kmalu podleglo 124 ljudi. Tudi ostali bi bili podlegli obupnim naporom, da jih ni tolažil on, ki je šel z njimi iz Tirolske, župnik Egg. Ni jim bil samo dušni pastir, bil jim je tudi zdravnik, stavbenik, mizar in vobče pravi oče. Brez njega bi bili izseljenci telesno in narodno propadli. Ko se je župnik Egg postaral, mu je prišel iz Evrope na pomo. duhovnik Schafferer. Čez deset let je stari župnik Egg umrl. Schafferer je deloval med svojimi nemškimi rojaki 42 let. V pragozdovih je z njimi in med njimi prebival, odrezan od kulturnega sveta, živeč samo za dušni in telesni blagor svojih rojakov, katerim je ohranil vero in narodnost. Nedavno je tudi on umrl. Na 'pokopališču sredi nekdanjega pragozda sta dva groba, ki v njih počivata drug ob drugem župnika Egg in Schafferer. In na ta dva groba padajo obilne solze iz oči 600 osirotelih zupljanov, ki plakajo za njima, ki sta jim bila najboljša očeta ter sta jim ohranila dve najdragocenejši, od prednlkov podedovani svetinji: katoliško vero in materno besedo. Družine z velikim številom otrok. V Če- hoslovaški je okoli 300 družin, ki imajo po 15 otrok. Od teh družin je 164 na Slo vaškem, 137 na Ceškem, druge pa na Moravskem in v podkarpatski Rusiji. Družin z 10 otroki je na Cehoslovaškem preko 2000, in od teh 900 na Slovaškem. Te številke dokazujejo, da je na Cehoslovaškem Slovaška najbolj bogata z visokim številom otrok. In Slovenija?