31, številka,
Maribor, dne 31. julija 1919.
53. letnik.
List ljudstvu v pouk i rs zabava
igfiaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto t K, poi leta 3 K in za četrt leta 150 K. Marofefisa za HemiiS© ((a iidor hodi sam po njega, piaca na leto samo 5 K. — Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dope'©)» to K^mA — Od društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni ¡isti stanejo 12 vin. — Uredništvo: Koroška cesta šiev. 5. — Rokopisi se ne vračaj». — U^ašHttei Karofe
Rsrecnmo. insers« in re&smaašc.
Ea isiserate se plačuje od -enostopne petitvrste za enkrat 24 vin., ali kar ie isto, 1 kvadrati:: centimeter prostora stane 16 vin. Za ve&ratae oglase pdflBSlt^l popsžt ^ c^j^lsi stane beseda 5 vin. Parte in zahvale vsaka petitvrsta 24 vin., Izjave in Poslano 36 vin. — Iiiseraii se sprejemajo do tGfaa	— Neaaprte r&sšas&9i&še » po&fifae p
Orli m Grlice w Oeju,
Preteklo nedeljo, dae 27. t. m. so priredili naši Orli in Orlice iz Ljubljane in Maribora izlei; v Celje. Vseh udeležencev se je zbralo okrog 10.000. Po končani sv. maši, katero je služit g. dr. Hohnjec, se je vršii sprevod po celjskih ulicah na Dečko/ trg, kjer je bilo sla\nostno zborovanje. Govorili eo: dr. Ogrizek, posestnik Samec. dr. Hohnjec, podpredsednik Orlovske zveze Pire in zastopnik Strokovne zveze v Mariboru Krepek. Kralju Petru in regentu Aleksandru so odposlali zborovalci udanostno brzojavko. Po končanem taboru je bil obhod po me*tu. Popoldne se je vršila med tisočerimi gledalci javna telovadoa. Med gosti so bili naš finančni minister Ninčič iz Beograda, poveljnik celjske posadke, g. okrajni glavar, doktorja Hohnjec in Verstovšek. To je bil po končani vojni prvi Jn sijajen nastop „Orlov".
Pemanjkanje učiteljstva
je že sedaj preobčutno. A navdaja nas toliko večja skrb danes, ko nujno potrebujemo sposobnega učiteljstva za osvobojeno Koroško in Pr&kmurje. — Tako razglaša višji šolski svet v Ljubljani. Potem svetuje, da bi gojenci in go-jenke po dovršenem 3. letniku učiteljišča takoj nastopili učiteljsko službo.
Menimo, da ta način, odpomoči pomanjkanju učiteljstva, ni pravi. Za učiteljski stan je študijska priprava (4—5 let) že po splošni sodbi že itak prekratka. Zdaj pa hočejo učiteljiščnike s 3 leti poslati v službovanje. Škodo bo čutilo učiteljstvo in šola.
Pač pa se da omejiti pomanjkanje učiteljstva, če se na kmetih, kjer ti to zahtevajo, u-vede poldnevni pouk, kakor ga imajo že ponekod. S tem odpade polovica učiteljskih moči, ki se lahko uporabijo drugod. In to bomo kmetovalci zahtevali vedno odločneje, ker nas razmere vedno boij silijo k temu. Delavcev in hlapcev ni dobiti. Vse dere v rudnike, tvornice, me3ta, kjer
delajo samo osem ur, a plačo imajo, kakoršne jim kmet nikdar ne >o mogel dati. Tvornice si pomagajo s tem, da zvišajo ceno proizvodom; a kmetu določa ceeo žita in živine svetovni trg. Mnogi kmetje bodo tudi brez agrarne reforme (poljedelske spremembe) prisiljeni, odprodati od 5 v o ih posestev ali njive pustiti v senožeti in hoste, ker ne morejo obdelati zemlje. Edina po-rr. ič bo kmetu otrok, to pa le, če bo šolski pouk poldneven. Tako bo otrok pol dneva delal, imel opoldan hrano doma, delo in šola se mu bosta priljubila, dočirn se mu sodaj pri celodnevnem pou&u na kmetih priskuti šola ali tlelo, če ne oboje. Lahkih del za kmet-ske otroke je vedno djsti: na njivah in travnikih, v sadovnjakih in goricah, v hlevu ia na paši, varovati manjše otroke, opraviti kako pot in podobno. In zato je naš klic, ki ga naj uvažuje višji šolski svet: Poldnevni pouk-povsod, kjer je večina staršev za ty, in s tem bo prenehalo tudi pomanjkanje učiteljstva!
Shod in%n llelev na CtamiftuJ^em«.
V nedeljo, 20. julija je bil na Gomilskem shod Zveze slov. invalidov. Udeležili so se shoda tudi invalidi sosednjih občin v obiinem številu, ker marsikateri težji poškodovanec, ki se sam ne more preživljati, s strahom gleda v bodočnost. Vsi spoznajo potrebo združitve in medsebojnega podpiranja v svrho zboljšanja svojega položaja. Tembolj je obžalovati, da skuša sedanje vodsirvo zveze, ki je popolnoma v socijalno-demokratičnih rokah, invalidno organizacijo zlorabljati v strankarske namene. To se je na shodu na Gomilskem jasno pokazalo.
Predse inik zveze se je držal še precej korektno, govoril je stvarno in je samo mimogrede omenil, da bo v času volitev stopil pred invalide kot soc.-dem. agitator, ki bo skušal pridobiti glasove 50.000 invalidov za svojo stranko. Tajnik zveze pa, govoreč v začetku tudi stvarno,
je kmalu začel udrihati po farjih in slikati soc.-dem. stranko kot najbolj pripravno in sposobno, pomagati invalidom. Iz njegovih nadaljnih izvaja ij je bilo razvidno, da vodstvu zvezs me gre samo za zboljšanje položaja invalidov, temveč, da hoče uporabljati invalidno organizacijo kot sredstvo za strankarsko agitacijo.
Obžalovati je tudi, da so vsi govorniki slikali državno oblast kot nekaj invalidom sovražnega, da razni ministri „manevrirajo in iščejo, kako bi invalide oškodovali". In vendar mora vsakdo priznati, da se državna oblast in tudi javnost v resnici trudi zmanjšati bedo invalidov. To se je pokazalo posebno pri zadnjem nabiranju. V zahvalo darovalcem so pa govorniki pretili, da bodo „kapitalistom z njih lastnimi darovi zadrgnili vratove", kadar pridejo, do moči. To ne bo v korist invalidom in javna darovitost se s takimi pretnjami gotovo ne bo povečala.
Neumestno bi bilo, da se invalidna zveza postavi v nasprotje z državno oblastjo. Mi si jo predstavljamo kot nekako posredovalnico, ki naj invalidom daje nasvete, jim pomaga pri sestavi raznih prošenj za pokojnino in službe, prednaša državni oblasti želje in stavi predioge, opozarja n« napaka ?n ■s-lortih« pH invalidni preskrbi itd.
Da bo pa zveza dosegla svoj namen in se ne bo zlorabljala v postranske namene, je predvsem potrebna, da so v vodstvu zveze zastopane vse stranke.
v Isribopu m Vapaždtnu.
V noči 22. t. m. se je uprlo nekaj od socialistov, boljševikov, meščanov in železničarjev na-hujskanega vojaštva v dopolnilnem oddelku 47. mariborskega pešpolka. Z junaško pomočjo mestne policije in karlovaškega polka se je upornike kmalu ugnalo. Pri spopadu so bili od čete 3 ranjeni, uporniki so izgubili 6 mrtvih ia nekaj ranjencev. Mnogo upornikov so aretirali in postavili pred sodišče. Preki sod je obsodil radi pobane moštva v bolševiškem duhu dragonca
LISTEK.
[z groba v življenje«
Januš Goleč.
Odkar smo se pokristjanili mi Jugoslovani, bil je nam v tolažbo in uteho, v časno ter večno srečo m up v boljšo prihodnost — sv. evangelij. Osobito pa v vsej stoletni dobi našega suženjstva, brezpravnosti in mi eništva bila je in ostane ta sv. knjiga nam Srbom, Hrvatom in Slovencem edini rešilni brod, na katerem smo pripluli na krvavih valovih v luko svobode in samostojnosti v — Jugoslavijo.
Saj si moramo priznati že koj na prvi pogled v sv. evsngelije, da so ti nebeški nauki te knjige zabeleženi na vse veke v tolažbo in up ravno nam stoletnim trpinom, ki smo do tal sklonjenih glav in do kosti užaljenihfrok veslali galejo nemške, mad/arske in turške brezpravnosti. Skoro iz vsakega Kristusovega nauka,. pred vsem pa iz njegovih neizčrpnih prilik se narn zrcali in odseva tako lepo, vsbljivo mameče up boljše, sedaj že brsteče, enkrat v doglednosti cvetoče in dozorele, samostojno svobodne prihodnosti v objemu Jugoslavije.
Da je temu res tako, odprimo n. pr. to knjigo nebeške tolažbe na oni strani, ki se začenja z besedami: »Bilje neki bolnik, Lazar iz Betanije . . Koli-krat sem čital to prečudežno Lazarjevo obujen je iz groba smrti v življenje, pa nikdar niso napravile te
vrste tolikega utiša na me, kakor v bajno rajskih časih proklamacije naše bratske nam Jugoslavije.
To Jane revo poglavje nam pripoveduje, kako je naš vzor in vzgled, Kriste Gospod, tamkaj v Betaniji vzljubil troje udov broječo družino: Lazarjev, Martin in Marijin dom. Ta presrečni družinski krov se mu je tako prikupil, da ga je pogostoma posečal, mu je bil gost, da, nad vse iskren prijatelj. Kljub prijateljstvu Sinu božjega, ki je čulo in varovalo Lazarjev dom, pa
ga je doletela iz nenada usoda vsega stvarstva--
smrt. Lazar, Gospodov prijatelj, je obolel in umrl. Še le četiti dan po prijateljevi smrti je stopil Kriste spet v Betanijo k Marti In Mariji. Žalujoči sestri ste povedli Zveličarja pred zaprti greb, kjer je nebeški gost jokal, molil in poklical že štiri dni v grobu trohnečega Lazarja v življenje. Te Kristove solze, molitev in čudež v Betaniji vliva v naša jugoslovanska srca toliko tolažbe za mučeniško prebito preteklost in nam daje žar-nega in solnčnega upa za prihodnost.
Krirte, mož 30 let, pa se je solzil ob prijateljevem grubu. Dvakrat zvemo po peročilu sv. evangelija, da so polzele Gospodu solze po licu nad žalostno u-sodo človeškega rodu. Raz višine mu je poplaval ne koč njegov pogled preko veličastnega jeruzalemskega nresta- Pri tenr. pogledu na mogočnost, blesk in lesk Jeruzalema so zaprorokovala usta pogin in raidejanje mesta. Pri izreku teh proroških besed se je Gospodu skrčile "ce v bolesti, po licu so se mu udrle solze
sočutja nad uničujočo usodo, ki bo zadela Jeruzalem. Drugi povod Kdstove žalosti in joka bila je smrt prijatelja Lazarja, katerega je Gospod tako srčno vzljubil. Te Gospodove solze ob Lazarjevem grobu najdejo odmev v komaj pretekli zgodovini nas Jugoslovanov. Da, naš jugoslovanski rod bil je stoletni rod trpin solz in stoka. Še dandanes nam vzbujajo pošastne spomine prelitih solz naših pradedov raz naših višin in hribov razvaline gradov ali še tudi dobro ohranjena gradišča, orlovska gnezda nemških in madžarskih grofov, stoletne natezalnice in mučilnice naših očetov. Našim prednikom so izžemali jok in stok: tlaka, desetina in va'petov bič. Pri nečloveško krivičnih rekvizicijah od strani graščakov in v nebo kričeče neusmiljenimi udarci beričev je stopil potok prelitih solz naših očetov preko mej udana po trpežljivosti in se razvalevil v kmečkih uporih. Vendar ti kme ki punti za staro pravdo so 3: ičali ■; usu-šenja solz, nasprotno, vkovali so na rod v okove novih sužnosti, krivic in preganjanj. Pri vsem tem grajskem trinoštvu posluževali so se naši pradedje le ednega zdravila, isk-' *ola2be v vrelcu solz . . Ta do breg>v polni potok sok naših prednikov se ni porazgubil v puščavi pozabnosti, razlil se je tudi v sedanjost, ohranil se nam je v neštetih jugoslovanskih pesmih. Iz teh duševnih ;pomeni!tov preobik prestanega gorja nam ne odsevata radost in veselje, ampak nam tužno žalostno odmevajo spomini prestanega gorja, bolesti in izžetih solz.
(Dalj« orIW jJU,]
Adolfa Podkubovšek iz Loč in pešca invalida Karla Toplak iz ptujske okolice na smrt. Smrtna kazen se je izvršila, dne 29. t. m. ob 8 uri zjutraj. Upornik Jakob Turk iz brežiške okolice je bil radi mladoletnosti obsojen na 10 let ječe, poostrene vsako leto s postom, trdim ležiščem in samotnim zaporom na 27. julija. Drugi obtoženci bodo sojeni pred redovnim sodiščem.
redba prepoveduje konečno izvoz vsake vrste denarja, tuzemskega ali inozemskega, kovanega ali papirnatega. Prost je le izvoz papirnatega denarja v potnem in obmejnem prometu do 1000 K, sicer je treba za vsak slučaj dovoljenja. Prestopek te naredbe se kaznuje z globo 5000 K. ali zaporom 14 dni. Sicer pa se lahko krivcu i zapleni ves denar, ki je bil predmet kaznjivega \
Dne 2 3. t. m. se je pobunil savski konje- • dejanja. Zoper razsodbo je dopustna pritožba te- -niški polk v Varaždinu. Upornike so pešci ugnali, kom 8 dni na finančno delegacijo v Ljubljani, i premagali, polovili ter razpršili. Izgube pehote Določbe 'te naredbe so precej ostre. Dolžnost i so: 2 mrtva, en častnik in 10 raajehih. Izgube vsacega je, da si denar prav dobro ogleda,
upornikov doslej neznane.
predno ga sprejme.
Italija zahteva avstrijsko
cesarski* feron&a
$
V mirovnih pogojih, M jih je ententa predložila Nemški Avstriji, je tudi pogoj, da mora
Vinogradno poročilo.
(Ant. Kosi).
Ormoško-ljutomerske gorice, sredi meseca julija 1919. Mesec junij je bii zlasti v prvi polovici zelo
Avstrija izročiti Italiji: avstrijsko cesarsko krono, ,, ,	, v J J .	. , ,	,
^soJ^oK«it« mJ	o Min Tf0,in	hladen m deževen m za razvoj trte neugoden,
državno jab olko, obe žezli, sabljo Karla Velikega, meč sv. Mauricija, cesarski ceremonijalni meč, evangeljsko knjigo, plašč za kronanje, cesarsko belo haljo, dalmatiko, štolo itd. Tudi Belgija in
Politični pregled-
zato je tudi trs v rasti zelo zaostal. Da je to hladno in deževno vreme za razvoj grozdnih nastavkov vplivalo zelo neugodno, razume se sa-
Poljska dobi iz cesarske zgodovinske zakladnice i110	^ diugi polovici junija je nastopilo
t	i «	? lepo, toplo vreme, in mladike so začele rasti, da
dragocene stvari.	\ .	,. '« • , . . .
I je bilo veselje. Gorica torej v primeri z normal-
\ nimi leti v rasti ni mnogo zaostala. Kar se tiče
[ ploda oz. nastavkov, se pač ne da nič več na-
\ domestiti, kar je, to je. V obče so trte letos
V slovenskem delu Koroške bo ljudsko ; nastavile le slabo; izjemo v tem oziru dela naš
glasovanje. Ljudstvo, in sicer moški in ženske, i stari znanec šipon, ki daje ljutomerčanu njegov
ki so 20 let stari in so dne 1. januarja 1919 značaj, šiponov grozdni nastavek je sreden,
prebivali v onem delu, ki mora glasovati, se bo • deloma dober.
moralo samo odločiti, ali hoče spadati pod Ju j Izmed vinogradnih del je opravljena sedaj goslavijo ali pod Nemško Avstrijo. Glasovanje j prva in druga kop, nadalje prva škropljenje in bo še le čez 3 mesece. Slovenci pridno pouču- \ žvepljanje, istotako zvečine tudi drugo škroplje-jejo ljudstvo na shodih. V nedeljo, 27. julija sta j njef tu in tam se je tudi v drugo žvepljalo. Dru-bila dva taka velika shoda: v Železni Kapli in : g0 škropljenje proti peronospori je slabo dežev-v Labudu. Ljudstvo se povsod enoglasno izraža j no vreme močno oviralo. Vinogradnik je moral za Jugoslavijo. Ko bo glasovanje v slovenskem j čas za to delo takorekoč krasti ter vsako ugod-delu Koroške za nas srečno končano, bosta mo- ) no uro vestno uporabiti. Predpoldne okrog 8.
rala glasovati tudi Celovec in severni del Ko roške, čuti je, da so tudi pametni celovški Nemci za pripadnost Celovca k Jugoslaviji. Za
ure je začel škropiti, proti poldnevu se je nebo pooblačilo, nastala je nevihta in močen dež je spral vso bakreno-apneno zmes z listja. Drugi
sedaj pa morajo jugoslovanske čete zapustiti j dan je z delom nadaljeval, sprane trte je po Celovec. Mohorjeva dražba se je preselila s svo- | pravil — potem zopet dež. Koliko drage galice jimi stroji in zalogami v Prevalje.	? je šlo tako pod nič, peronospora pa se je vtem
Na Nemškem Štajerskem so imeli dne j zajedla v trtno listje, posebno v vinogradih, kjer 27. julija občinske volitve. V mestih in indu- \ se je prvikrat škropilo zelo rano. atrijskih krajih so zmagali socialisti, v občinah j z bakreno galico so se ljudje v pravem ča-na kmetih pa krščansko kmečka stranka. Libe- } gu preskrbeli, istotako z žvepleno moko oni, ki ralci in nacijonalci so skoro popolnoma propadli ] žvepljajo svoje trte proti grozdni plesnobi (Oi-Liberalne stranke preganja po vseh deželah ; diumJ Sicer pa se najde pri nas ge mn0g0 vi-
enaka usoda.	f nogradnikov, ki svojih vinogradov ne žvepljajo,
Sedaj je dokazano, da so bili p r i r e d i - \ ker trdijo, da njih delo ni imelo uspeha. Zani-telji zadnjega štrajka v zvezi z 11 al i - > miv je ta.le slQgaj. ob času, ko je večina vino-j a n i. Če bi se bil štrajk posrečil, bi bili Ita- \ gra(jnikov žvepljala svoje vinograde, je nastala lijani zasedli Slovenijo do Zidanega mosta. V j močna nevihta z nalivi. Potoki so narastli, in Trstu so bili že pripravljeni vlaki, ki bi bili pri- ker g0 prinesli z bližnjih vinskih goric z zemljo peljali Lahe v naše kraje. Voditelji štrajka so j ^d mnogo žvepla, je voda neprijetno dišala bili nahujskani in plačani od Lahov in Nemcev. j po žveplu. Neki mlinar mi je pravil, da se ni Rumuni so pošteno natepli madžarsko j mogei takoj sp0mniti, odkod ta duh, zato je boljševiško armado. Pri reki Tisi je padlo na j gIedal in preiskoval okrog mlina, jeli ni morda
stotine Madžarov.	kje strela udarila. Še le pozneje se je uveril,
Na Slovaškem so se razvili zopet vroči
boji med Čehoslovaki in Madžari. Čehi imajo sedaj močno armado. Na pomoč so jim prišli celo Francozi.
V Beogradu je prišlo do ministrske krize. Ministrski predsednik Protič in podpredsednik dr. Korošec nista bila enega mnenja, kako je treba nastopiti proti boljševikom in štrajkovcem. Dr. Korošec je naznanil svoj odstop, a na željo ostalih ministrov in Jugoslov. kluba, je cstal v ministrstvu. Časniki pišejo, da bodo novo ministrstvo sestavili brez članov Jugoslov. demokratske stranke (liberalcev).
na promet & bankovci.
Uradni list od 26. t. m. prinaša naredbo delegacije finančnega ministrstva, ki prepoveduje zlorabno žigosanje ter razpečavanje takih ban-kevcev. To žigosanje in razpečavanje je kaznjivo po tej naredbi z globo do 50.000 K ali zaporom do 6 mesecev ali pa z obema. Zamenjavo teh nepostavnili bankovcev za jugoslovanske žigosane dovoljuje delegacija finančnega ministrstva. Cela zadeva se tiče inozemskih jugoslovanskih narodnosti in zasedenega ozemlja, ki niso mogle poskrbeti pravočasno žigosanje svojih bankovcev. Prepovedan je nadalje uvoz nežigosanih bankovcev iz inozemstva v kraljestvo SHS. Ne-žigosani bankovci se smejo uvažati samo z dovoljenjem delegacije finančnega ministrstva. Na-
da prihaja žvepleni duh iz vode.
O galici se trdi, da ni najboljša, ker ima baje precej železnega vitrijola v sebi.
Glede delavnih moči naj omenim, da vladajo še vedno stare razmere. Malo je ljudi za delo, a velika je plača, ki se viša pri vsakem novem epravilu. Neki vinogradnik je preračunil, da mu je prišel en delavec v prvo kop s hrano in pijačo (pilo se je vino, ker jabolčnika nikdo ne mara) na dnevnih 36 K. Obdelovanje vinogradnikov je postalo neizmerno drago, in če vinogradnik proda liter po 6—7 K, ni prišel niti na svoj račun, če se pomisli, kako visoke cene imajo razne vinogradne potrebščine.
Vinogradno kolje n. pr., kojega 1000 komadov je stalo prej 50—70 K, stane sedaj 700 do 1000 K, torej pride en kol na 70 h do 1 K. Kdor hoče spravljati gnoj v vinograd, pa nima sam vprežne živine, mora biti pripravljen, da mu računa voznik namesto 5—6 K, ki jih je j^ej plačeval, 50—60 K in še več. Radi oddamo liter vina po 40—60 h, kakoršna cena je bila zanj prej, ako se tudi naši pridelovalni tro-ški znižajo", tako slišiš govoriti vinogradnike — in prav imajo. Daj nam Bog učakati zopet rednih racmer in na vsestransko primernih cen!
Sadja ne bode veliko; hruškam in slivam je škodoval pomladanski mraz, zlasti finim, ranim hruškam. Le naša stara tepka in zimika sta tu iu tam lepo nastavili. Jabolčna letina bode srednja, v deževnem vreaiena je cvetu precej škodoval cvetoder.
Grospodarske novice.
Carina- Kakor smo izvedeli od tukajšnje ca-rinarne, so do nadaljnje odredbe sledeči predmeti carine prosti: seno, slama, oves, otrobi in moka vse vrste žita, zrelo stročje in zelenjava, potem sladkor, ki plača samo državno trošarino v znesku 84 K za 100 kg; vse vrste goveda in živino za ljudsko prehrano. Dalje so carine prosti tudi darovi, poslani našemu prebivalstvu, vsa prirodna sredstva, sterilizirano mleko in moka za otroke. Kmetovalci se opozarjajo posebej, da je vse poljedelsko in rokodelsko orodje, kakor: mlatilnice, stroji za košnjo, stiskalnice itd. carine prosto, vendar pa mora tisti, ki te stvari uvaža, doprinesti potrdilo občinskega urada, da uvaža to orodje samo za lastno uporabo in ne v svrho nadaljne prodaje. Stranke naj si to potrdilo pravočasno priskrbe. Pri tukajšnjem carinskem uradu leži sedaj 27 mlatilnic, katere samo na to potrdilo čakajo.
Hmelj. Žatec, dne 17. julija 1919. Hmeljski semenj je bil minuli teden zopet živahnejši in se je dnevno prodalo 20 do 25 bal in sicer za eksportne namene čeških družb. Cene so se za-mogle držati na prejšnji višini. Za najboljše blago se je moralo plačevati več. Cene v obče so znašale 700—800 K in še več za 50 kg. Tujega hmelja se je nekaj po 600 do 700 K za 50 kg prodalo. Tudi v žatečki okolici se je prodalo nekaj hmelja po 700—750 K za 50 kg; slabejše blago je pa doseglo le do 660 K. Vreme mina-lega tedna je bilo po največ deževno in hladnor noči so bile celo mrzle. Vsled tako neugodnega vremena se tudi hmeljska rastlina ne more razvijati. Druga leta se je v tem času na rastlini že prikazalo cvetje; letos pa ga je videti samo prav malo. Le ugodno vreme, posebno pa tople noči bi mogle pomagati hmeljski rastlini, katera je videti krepka in je dozdaj brez vsakega mr= česja.
Bodočnost našega hmeljarstva. Pod tem naslovom nam je poslalo Hmeljarsko društvo za Slovenijo s sedežem v Žalcu zanimiv podučen članek za naše hmeljarje, ki je pa žalibog preobširen za naš listič, ki ima sedaj tako. tesen jopič. Bistvene točke pa bomo priobčili ob priliki.
e Kmetje pritiskajo, nemškuiarske milijonarje pa
Ščitijo! Iz Konjic nam pišejo: Čudno se nam zdi, da tukajšnjemu veletovarnarju in vsenem-škemu hujskaču Lauritschu dosedaj ni predpisan noben vojni davek, ker je obče znano, da si je med vojno zaslužil lepih milijonov kron. Zakaj davčni urad ne skrbi, da se ta milijonar, ki bi lahko plačal, ne odtegne svoji obveznosti? Kmete pritiskajo, nemškutarske milijonarje pa ščitijo.
Umestno mašževanje. Brivci nekega nižje-avstrijskega mesta so sklenili, da ob nedeljah in praznikih ne bodo delali ter da mcrajo biti zaprte vse brivnice. Ker je bil ta sklep v glavnem naperjen proti okoliškim kmetom, ki so ob nedeljah in praznikih predpoldne prihajali v brivnice, je izdal načelnik okrajne kmetske zveze na kmetsko prebivalstvo ta le oklic: „Kmetje! Ker so mestni brivci sklenili, da morajo biti ob nedeljah zaprte vse brivnice, vam naročam, da odslej ne nosite več mleka v mesto, če nočejo mestni ljudje ob nedeljah in praznikih več delati, tudi od kmetov ne morejo zahtevati, da nosijo mleko v mesto."
Povzdiga živinoreje v mariborskem okraju
Vladni komisar mariborskega okrajnega zastopa dr. Leskovar vabi živinorejce na posvetovanje, ki se vrši v nedeljo, dne 17. angusta ob 10. uri v prostorih okrajnega zastopa v Mariboru, Koroška cesta št. 26. Predmet: povzdig živinoreje. Živinorejci, pridite!
Licencovanje bikov za celjski okraj dne 21.
julija 1919. Prignanih je bii o 27 bikov murbo-denske pasme. Licencovani so bili vsi, le psr, ki še niso dosegli predpisane starosti IV2 leta, so dobili dopustilo na rok. Vobče se pozna vpliv vojne glede na število kakor tudi na kakovost. Da se pokaže dobrim bikorejcem priznanje za njih trud, je ogledovalna komisija sklenila, se obrniti na okrajni zastop celjski za denarni prispevek, ki naj služi za naknadne nagrade najboljšim bikorejcem.
Rekvizidje v Nemški Avstriji. Na Nemškem
Štajerskem je deželna vlada zopet upeljala re-kvizicijo žita, krompirja, sena, živine in drugih kmetskih pridelkov. Kmete zopet gulijo uradniki, da je joj! Občini Klanci pri Lučanah, ki pa leži še v območju naše armade, so predpisali, da mora oddati 74.000 kg ječmena za mesto Gradec. Radovedni smo, ali si bodo nem-
škutarski kmetje še vedno želeli priti pod Nemško Avstrijo.
Veletržci s senom proti kmetu, v Mariboru
so se zbrali dne 19. julija člani „Zveze veletr-govcev s senom in slamo za Slovenijo". Sklenili so enotne cene za seno in slamo in se posvetovali, kako bi onemogočili trgovino s senom po drugih trgovc h nego po članih zveze. Vlado hočejo naprositi, da bi uredila trgovino s senom po rajonih, t. j., da bi v določevanju okrožij za posamezne nakupovalce ostala u -editev, kakoršna je bila v stari Avstriji. Ti ljudje zahtevajo, da bi se kmete na milost in nemilost izročilo vele-tržcem, kateri bi po svoje določevali ceno senu iu slami. Izključeni bi naj bili potemtakem od trgovanje s senom in slamo podjetni Slovenci, ki so si uredili nove trgovine. Na ta način bi lahko pritiskala „zveza" bogatih veletržcev naše pridelke k tlom, kakor bi se ji zljubilo. Proti tej nakani v imenu naših kmetov najodločneje ugovarjamo. Deželno vlado pa poživljamo, naj nikar ne nasede željam in nekanam kapitalističnih veletržcev. Trgovina s senom naj bo popolnoma prosta. Posebno pa protestiramo proti sklepu, da se seno ne bi smelo dražje prodajati nego po 18—20 K 100 kg.
Cen@ za kože. Cene za razne živalske kože so sedaj nekako sledeče: Konjske kože komad 50—70 K, goveje kože (vsakovrstne) 14—15 K za kg, telečje kože 15—16 K za kg, za suhe kozje in ovčje kože 12—16 K za komad, za kože jagnjet 6—8 K za komad.
Cene za skorjo in čreslovino. Cene za skorjo
se sedaj gibljejo med 38—40 K za 100 kg, za čreslovino pa med 42—44 K za 100 kg.
Cene za razna žita. Cene 2 a raznovrstna žita so v Jugoslaviji nekako sledeče: Pšenica 100 kg 220—260 K, rž 180—200, ječmen 200 do 220, koruza 200—220, oves 200—220, ajda 200—220 in fižol 240—280 K za 100 kg.
Vžigalice za mariborski okraj so dosie. Trgovci okraja se vabijo, da pridejo po nakaznice, -katere se izdajajo vsako sredo in soboto na o-krajnem glavarstvu I. nadstropje, soba 20.
Koliko je ena milijarda. Nemška Avstrija in Ogrska bosta morali prevzeti vse dolgove, ki so jih napravili Nemci in Madžari, ko so vodili več kot štiri leta vojsko na „puf". Ti dolgovi znašajo približno 1C0 milijard. Naše bralce bo gotovo zanimalo, koliko znaša ena milijarda. Računamo! Recimo, da stane 1 kg žita 1 K. Če bi naložili žita za eno milijardo na železniške
popolniti, prosimo naše zaupnike, da gredo tajništvu povsod na roko. Glavni zaupniki dobijo podrobna navodila. Naslov za pisma: Tajništvo Slov. Kmečke Zveze, Maribor, Cirilova tiskarna.
Tajništvo Slovenske Kmečke Zi/eze v Mariboru (Cirilova tiskarna, I. nadstropje), daje pojasnila svojim članom, ki jin je predpisana po pomoti previsoka dohodnina. Uradne ure ob delavnikih ob 10—llih ter od 14—16ih.
Okrajnim in krajevnim organizacijam SKZ. Ce
želite kje shode naše stranke, naznanite to takoj tajništvu SKZ v Mariboru. Na delo!
„Samostojna" kmetiisko stranka in liberalci.
Povdarjali smo že od nekdaj, da je takozvana t „samostojna" kmetijska stranka čisto navadna j podružnica meščanskih liberalcev na deželi. Na l shodu zaupnikov liberalne Jugoslovanske demo-
•	kratske stranke v Celju dne- 27. julija je bila j ta liberalna podružnica na kmetih slovesno sprejeta pod zaščito liberalnih advokatov. Liberalni gospodje v Celju so namreč začutili potrebo videti okoli sebe v Demokratski zajednici v Beogradu tudi nekaj liberalnih kmetov in zato
•	so storili sklep, naj se primerno število posla-| niških mest v Beogradu takoj odstopi samo-| stojni kmetijski stranki. Ker ima Slov. ljudska s stranka v državnem zboru v Beogradu v svoji jj sredi že štiri kmete in je torej slov. krščanski
kmetski stan v Beogradu dobro zastopan in ker kranjski liberalni gospodje nimajo nobene volje, da bi odstopili v prid kmetom, bi najbolj kazalo, da odstopijo 3 liberalni štajerski demokratski zastopniki gg. dr. Ivramer, dr. Kukovec in prof. Voglar svoja poslani ška mesta v prid kmetom. Tako bodo dejansko pokazali svojo ljubezen do liberalnih kmetov.
Zvonovi, ki so jih Avstrijci oropali iz zvonikov naših cerkev, še vedno ležijo na dvorišču norišnice Feldhof v Gradcu in v skladišču Žida Weiss v Budimpešti. Božja kazen je zadela roparje naših svetišč! Nemci in Madžari, ki so nas oropali zvonov, ležijo premagani na tleh.
Iz laškega vjetništva pošiljajo v domovino pozdrave: Golob Franc iz Spuhl pri Ptuju, Rito-nja Anton iz Male nedelje, Omulec.Karl od Sv. Antona iz Slov. goric, Štajerk Joško iz Mraza pri Krškem, Napast Janez od Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Pratnehmer Edmund iz Leč iu Bratušek Jože od Sv. Barbare pri Ptuju.
Kapetan Kajne, pribočnik nadomestnega bataljona celjskega pešpolka, je oddal pri preobratu imovino nekega Vaupotiča nadomestnemu bar
natančneje pisali. Za zdaj pa jo vsem Slovencem prav toplo priporočamo. Pričakujemo, da bo to Sv. Pismo prišlo v vsako slovensko hišo. Knjiga obsega 550 strani in stane s poštnino vred K 6'90, brez poštnine 6 K. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
I
Dopisi.
vozove bi tak vlak bil dolg okoli 1000 kilome- j ta!jonu v Ce]ju> Posegtnik t8ga shranjenega de trov. "o je skoro dvakrat tako dolga pot, kot je črta iz Trsta na Dunaj. Brzovlak bi moral tega vlaka, naloženega
voziti mimo tega vlaka, naloženega z žitom vrednega 1 milijardo nič manj nego 20 ur. Na podlagi tega računa si lahko vsak šolar izračuni kake prijetnosti bodo imeli državljani Nemške Avstrije in Ogrske, predno bodo poplačali ogromen vojni dolg blizu 100 milijard. K temu pa še pride vojna odškodnina več milijard, oddaja 50.000 glav živine, pohištva, strojev itd. državam, s katerimi se je Avstrija vojskovala. Nemška Avstrija bo sicer rekvirirala velik del premoženja svojih državljanov, a to bo le malo izdalo.
TeileDsfee novice.
iv : .
Novi gvardijan. Za gvardijana 00. frančiškanov v Mariboru je bil izvoljen o. Severin Korošec, dosedanji provincijalni definitor in vikar. Novi gvardijan je bil rojen dne 13. maja 1871 v Kapeli pri Radgoni; duhovnik je postal dne 16. julija 1894. Novemu gvardijanu čestitamo!
UslikO Slavje katoliških mladinskih organizacij iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske, Francije in Belgije se bo vršilo leta 1920 v Mariboru. Nastopilo bo čez 1000 telovadcev.
Naši Shodi. Slov. Kmečka Zveza priredi dne 3. avgusta tri velike shode: Po dopoldanski božji službi na Vurbergu in po večernicah pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Shoda se naj udeležijo tudi somišljeniki iz sosednih župnij. Govorijo govorniki iz Maribora in Ptuja. — Pri Sv. Lovrencu na Pohorju se vrši shod Slov. Kmečke Zveze dae 3. avgusta ob 8. uri zjutraj v šoli. Govorita poslanec Fr. Pišek in dr. Leskovar.
Strankino tajništvo. Slov. Kmečka Zveza in Vseslovenska Ljudska stranka ustanovita v Mariboru strankino tajništvo. Poslovalo bo v Ciri-lovi tiskarni (I. nadstropje). Tajništvo bo dajalo udom, oziroma somišljenikom SKZ pojasnila v vseh vprašanjih naše politične organizacije ter v davčnih in drugih gospodarskih zadevah. Da moremo organizacijo naše stranke temeljito iz-
narja se naj zglasi pri gospod, uradu celjske pukovske komande.
Uradni list določil: Izplačevati rudarjem podporo od dae, ko se ffglase pri občini. Rudarjem, ki so se vrnili iz Banata, je dovoliti podporo od dne, ko so se vrnili domov. Naredba je veljavna od 22. t. m.
Razpis glavne tobačne trafike v Mariboru.
Razpisana je glavna tobačna trafika v Mariboru, Marijina uiica 10. Tozadevne ponudbe je vložiti do dne 20. avgusta 1919. Natančnejši pogoji in podatki so razvidni na mariborskem okrajnem finančnem ravnateljstvu, ali pri vodstvu preglednega okraja finančne straže v Mariboru
Plačevanje pristojbin na železnicah. Ker se
je v zadnjem času pojavilo zelo veliko število bankovcev iz Nemške Avstrije, je vlada odredila, da se morajo plačevati vse pristojbine pri železniških blagajnah v jasao žigosanih kronskih bankovcih.
TOČO in hud naliv smo imeli v pondeljek, dne 28. julija popcldne v Mariboru in okolici. Toče je padlo toliko, da je v torek ležala ne samo na dvoriščih, ampak tudi na njivah in vrtovih. Ogromaa je škoda, ki jo je napravilo neurje po vrtovih, vinogradih in na polju. Pšenica v okolici je večinoma iztnlačena od toče, koruza, oves in fižol so stolčeni v tla.
Tatvina, v noči od 25. na 26. julija t. 1. izvršil se je vlom v pisarno progovnega nadzi-ratelja na postaji Videm—Krško. Pokradene so bile 3 zimske suknje in deževni plašč. Svari se pred nakupovanjem teh reči. Tatovi niso bili tujci.
„koroška Slovenija." v založbi l. schwent-nerja v Ljubljani je izšla drobna, 50 strani obsegajoča knjižnica „Dr. Jos. C. Oblak, Koroška Slovenija," Cena: po pošti poslano 4 K 20 vin. Naroča se pri L. Schvventnerju v Ljubljani.
Nova knjiga: Sv. evangeliji in Dejanje apostolov- Priredil Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru. Založila tiskarna sv. Cirila. Take knjige Slovenci dozdaj še nismo imeli. To je prva popolna žepna izdaja vseh štirih sv, evangelijev in Dejanja apostolov v slov. jeziku. O knjigi še bomo
Sv. Peter niža Maribora, v nedeljo, dne 17.
avgusta se vrši v šoli po rani božji službi shod Slovenske Kmečke Zveze. Ustanovila se bo krajevna organizacija SKZ. Govorniki pridejo iz Maribora. Agitirajte za obilno udeležbo.
Sv. Marjeta na Dravskem polju, v naši občini imamo vas strašnega imena: Braunschweig, po ljudski govorici. Vas, ležeča na državni cesti iz Rač proti Ptuju, je okinčana na obeh straneh ceste z lepimi hišami. Vse je pri nas lepo in hvalevredno, le ime je tako, da bi si človek lahko dvignil jezik iz tečaja, če ga mora izgovarjati v Jugoslaviji. Odkod pač to nemško ime v Slovenji? Bil je 3voje dni v Račah graščak, Daninger po imenu, doma iz rajha. Ta človek si je pustil odrezati po smrti glavo, da so jo poslali v domovino. Le truplo mu še počiva pri nas v gozdu pod smrekami. Ta gospod z odrezano glavo je naprtil in usilil naši vasi nemško spakedranko: Braunschweig. Opozarjamo še javnost na posebnosti, katere poseda naša vas, ki spada pod 3 občine, 3 župnije in 2 okraja. Radi teh redkosti predlagamo, da bi se naj našo vas prekrstilo iz Braunschweiga v: Tri občine, Tri župnije. Ker nas senči obilo borovja, naj bi se nazvala vas: Borovje, ali kaj sličnega.
Raže pri Mariboru. Na prvi rojstni dan kralja Petra I. je bila v tukajšni grajski kapeli slovesna služba božja, Udeležila se je šoiska mladina z učiteljstvom iz Rač in Podove, zastopniki občine iz Rač, Podove in Gorice, ravnatelj tovarne, tukajšne orožništvo in občinstvo. Na poslopjih so bile razobešene državne in slovenske zastave. Za invalide so prispevali: Graščak Bach-ler 500 K; tovarna vinskega cveta in drož 100 K; po 50 K g. Ippen in trgovec Šijanec; 22 K gdč. Cilka Požegar; po 20 K gospa Moschl, Štefan Lašič, Josip Greif in Štefan Pauman; po 10 K g. Bothe, Prokschy, Jeglitsch, poštarica Živ-ko in Paulšek; 5 K g. ReSnik, šolska mladina K 78-76, skupaj K 935-76.
Sv. Trojica V Slov. gor. Dekliški shod v nedeljo, dne 20. jul. S9 je izvršil ob mnogobrojni udeležbi. Zastopanih je bilo 5 dekanij. V cerkvi sta govorila župnik Gomilšek in o. Joahim, na shodu pa je nastopilo 15 govornic in 2 de-klamovalki.
Sv. Anton v Slov. gor. Na primiciji vič. gosp. Vinkota Močnik se je nabralo: 137 K za bogo-slovsko knjižnico, 137 K za dijaško kuhinjo in 111 K za kat. dijaško organizacijo.	'{
Ljutomer. Mesto venca na grob pok. gdč. učiteljice Malike Pušenjakove so darovali za ubogo šolsko mladino ljutomerski rodoljubi 45 K. Vsem darovalcem izroka odbor „Podpornega društva" najiskrenejši Bog plačaj!
Ljutomer' Tukajšnji rojak podporočnik Fr. Zacherl pri celjskem pp. je prišel pri Velikovcu 2. maja v vjetništvo. Gonili so ga v razne u-jetniške tabore, nazadnje pa je bil v Aniži. Tukaj pa je pretrpel toliko zla in gladu, da je sklenil ubežati, kar se mu je 28. junija posrečilo ter je dospel v domovino že naslednjega dnej Seboj še je privabil tri tovariše. Čast vsem junakom!
Leskovec. v Mali Varnici je 18. julija 1919 umrla obče spoštovana žena Neža Emeršič. Veliko število udeležencev ob sprevodu je priča, kako je rajnko vse ljubilo. Počivaj v miru od truda iu žrtev! — V torek, 22. julija zaraaa je v Strmcu zgorela hiša in gospodarsko poslopje Jakoba Potočnik. Zgorela je krma, obleka in perilo. Škoda je za sedaj velika. Zažgal je o-trok. Stariši, pazite na šibice, katerih itak primanjkuje!	;	i
Velika nedelja- v nedeljo, dne 13. julija t. 1. po rani službi božji je predaval okrajni živi-nozdravnik iz Ormoža g. Josip Šerbec v veliko-nedeljski šoli v svinjskih kužnih boleznih, zlasti o svinjski rdečici in kugi.
Pemice. V nedeljo, dne 3. a/gusta, se bo blagoslovila tukajšnja cerkev sv. Urbana na Planini, katero je vojaštvo meseca maja oskrunUo in oropalo in ki je sedaj za silo osnažena. Isto-tako so vojaki župnišče v Pernicah znotraj in zunaj opustošili popolnoma.
Svetina pri Celju. Ožbaltova nedelja se bo letos na Svetini obhajala prihodnjo nedeljo dne 3. avgusta. Ožbaltov sejem bo 1. avgusta.
Šmihel nad Mozirjem. Dne u. julija se je
poročila v tukajšnji župni cerkvi nečakinja našega č. g. župnika, gdč. Marica Gande, učiteljica pri Sv. Križu tik Slatine, z g. kapetanom Ernst Šusterjem iz Zagreba. Želimo obilo sreče! ' • Grajska vas- Dne 9. julija je po dolgotrajni bolezni umrl tukajšnji dolgoletni občinski svetovalec in posestnik Jakob Derča. Pokojnik je bil blagega in mirrega značaja.
LjllbeČna. Za naše invalide so na Petrov dan šolski otroci na Ljubečni pri domačih dobrosrčnih darovalcih nabrali lepo vsoto 112 K 82 v. Denar se je izročil svojemu namenu. Darovalcem in nabiralcem se najprisrčnejše zahvaljuje šolsko vodstvo.
Sv. Jedert nad Laškim. Dne 6. julija je bil
ustanovni shod SKZ. Govoril je dr. Anton Ogrizek iz Celja, Odbor se je sestavil tako: Vinko Sluga, predsednik; Ant. Brečko, podpredsednik; Josip Lončarič, tsjnik; Ferdo Potokar, blagajnik. Vsaka vas ima svojega zaupnika.
Bizeljsko. V proslavo godu kralja Petra se je vršila v tukajšnji župnijski cerkvi v nedeljo 13. t. m. slovesna služba božja. Med zahvalno molitvijo ter petjem naše himne „Lepa naša do-mo\ ina" se je večina moških na naravnost izzivalni način odstranila iz cerkve. Posamezniki so celo tiste, ki so hoteli v cerkvi ostati, silili, da jo zapuste. To je bizeljsko naprednjaštvo. Za te nepoboljšljive rogovileže bi bilo dobro zdravilo, da se podajo vsaj za nekaj časa v Nemško Avstrijo ali pa v od Italijanov zasedeno ozemlje. Prepričali se bodo v kratkem, da se v Jugoslaviji boljše in mirneje živi kakor tam, in da je ravno pri nas za vsakega, ki hoče delati, dovolj kruha Čisto naravno je, da po večletni uničevalni vojni ne more biti takoj vse v redu. — Ljudstvo se pa pred takim postopanjem odločno svari, ker bi isto utegnilo imeti tudi kazensko zasledovanje za posledico.	•*<••
P11ŠtBIlj- V Lesičnem je umrl dne 20. julija Ivan Volavšek po enoletnem bolehanju na jetiki. Rajnik je bil jako vzgleden in priljubljen mladenič. Ostalim iskreno sožalje!
V nedeljo, dne 3. avgusta:
Na P tuj s k i g o r i ob 15. (3.) v šoli prireditev bralnega društva. Na vsporedu je poučni govor, petje domačega mešanega zboia ter dve igri. — Na Sčav-niči pri C m u r e k u cb 13. (1 ) uri v posojilničnih prostorih redni občni zbor posojilnice, ki je zdaj razširila svoj delokrog čez celo župnijo Sv. Ane v Slov, goricah. — V Št. 11 j u pri Velenju popoldne po ve&ernicah pri »Korošcu« (IvanTanjšek) prireditev domačih mladeničev za spomenik padlih Šentiljčanov. Na sporedu je igra »V ječi«, petje in srečolov. — V M a k o 1 a h popoldne po večernicah v Narodni dvora ni Vodnikova slavnost s petjfm in gledališko pred stavo. — Orel priredi ob 4, uri popoldne Finžgarjevo igro »Veriga« v Društvenem domu.
Sv. Trije Kralji v Slov. gor. v nedeljo, dne
10. avgusta, se vrši pri nas velik mladeniški shod. Opozarjamo že sedaj nanj vse dobromis leče mladeniče Slovenskih goric.
Rdzg?as.
V najem bo odda 8 1. oktobrom 1919 „Restavracija pri klavnici" na Frevozni cesti 2. Zanesljivi in v gostilniški stroki izvež-bani reflektanti naj vložijo najkasneje do 18. avgusta svoje z dorcovnico opremljene ponudbe pri mestnem magistratu.. Mestni magistrat si pridrži pravico, oddati gostilno ne glede na najvišji ponudek. Pri nastopu je položiti varščino SOČO K. — Mestni magistrat V ari bor, 28. julija 1919. Vladni komisar: dr. Pfeifer. s.r.
SUKANEC
(cvirn)
1 kl-opčič = 366 m črn ši. 24, 30, 36 bel št. 10,16, 24. 30. 36 1 klopčič ... K 6-— 1 dneat .... K 69 —
Kom. skladišče
ALOJZIJ GNtUŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust.
250 kron nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi ali odstopi boljše stanovanje s 3—4 Bobami, kuhinjo in potrebnimi shrambami v Mariboru. Ponudbe pod ,250 K nagrade" na upravništvo tega lista. 215—1411—184
5020 kg sena kupi tovarna poljedelskih strojev Ježek » Mariboru, Melje. Zapelje »t *p. sam ca dom.	1409
Hiša na prouaj z vrtom blizu mesta, 4 stanovanja. — H i š a z vrtom, blizu meBta, 8 stanovanj. Vpraša se Studenci pri Mariboru, Joseflnenthal št. 1. "	220
Kasto cerkvenima In organists
pri cerkvi Sv. Magdaleae v Mariboru se odda Vpraša se pri župnijskem predstojništvu.	219
Vdova 30 let stara z enim 7 letnim otrokom želi slnžbo za oskrbnico v pošteno hišo. Dopisi na poštno ležeče 28, v Ormožu. 218
Najboljšo 80 % ocetno esenco in staro izkušeno, najboljšo esenco za napravo mošta
priporoča medicinflna drogerija
Mtig Ph«r.
Maks Wolfram,
Maribor, Gospeska n'ica, vogal Grajske ulice. 216
Zavarovanje zoper ogenj!
Kdor je prenizko zavarovan, ali kdor hoče od kake tuie zavarovalnice radi varnosti odstopiti in pristr piti k edini slovenski zava rovalnici t. j. „Ljubljanska Vzajemna Zavarovalnica", naj se pismeno ali osebno oglftsi pri zastopništvu Vzajemne zavarovalnice, Loška cesta št. 10, Maribor. 199
Suhe gobe,
kakor trdi laneno BO se, kupujem I TO GRATHER, trgovina z deželnimi pridelki, Sv. Jurij ob Taboru.	221
ZDRAVILIŠČ
drž. toplice Dobrna pri Celju (preje Neohaus bei Cilli, Steermark) vrelec izredno bogat na radiju in ogljikovi kislini. Maj—Oktober.	139!)
10 letni 'tat, močen za delo se odda poštenemu strogemu kmetu. Vpraša se Maribor, Koroška cesta 63.	204
Seno
od kozolcev vozi® sam in plačam po kakovosti K 20 in še več. Veletrgovina k. BiaGMAYE3,
Maribor, Tegetthoffova cetta 77.
Dva vi&ičar|a s 4 delavnimi močmi, katera sta vešča veeh vino-gradnih del, kakor tudi vzgoje ali cepljenja amerikanskili trt, ter imata svojo živino, so sprejmeta ppd ugodnimi pogoji v službo. Predstavita naj se od 31. julija do 8 avgusta pri oskrbniku VUDLER v Špilju.	201
JAJCA, sveža kapi v vsaki mno-iini in prosi za ponudbe ekspor-tna trgovina Ed. Supanc, v Pri-etovi.	213
Pri oskrbništvu rudniškega in fužinarskega obrata v Mežici na Koroškem se sprejme spreten
g-ozdnr.
Prešnje s prepisi spričeval dosedanjih služb in o strokovni šoli ter zmožnosti se naj naslovijo na Drž. nadzorstvo in upravništvo v Mežici kr. SHS	214
HRANILNICA IN POSOJILNICA v LAŠKE d vabi na
redni občni zbor
dne 10. avgusta 1919 ob 8. uri v izpraševalni sobi ▼ nadžupnišču. Dnevni red: Navadni. 216	Načelstvo.
V ŠT. ILJU prt V»"!83j a ge vrši v pondeijefc, dne 4. avgusta običajni živinski in kramarski selim. Pričakuje se kakor vsikdar obilne udeležbe. Drugi sejin se vrši 1. septembra t. 1.	209
Mline za vejati I
(čistilni stroji) se dobijo pri g. J. FUČKO, izdelovatelj čistilnih strojev, Budina, Ptuj.	222
Naznanile».
Podpisani vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem ot-voril kot mizarski mojster delavnico
t (MM 53,-8?. Jurij tb him
ter bodem izvrševal na malo in veliko v mnojo stroko spadajoča dela, kaker: oprave spalnih, jedilnih ter drugih sob, vsa fina in prostejša dela, tudi dela za stavbe, cerkve itd, v popolno za-dovoljnost vsakogar in po najnižjih cenah.	229 KAREL E0JS, mizarski mojster.
Lepa 3 letna žreblca, črne barve, katera že vozi, je na prodaj. Kje, pove uredništvo lista.	221
Vsakovrstna opeka po najnižjih cenah je na razpolago v opekarni Razvanje, pošta Hoče. 186
Rdečo maline za eksport kupuje „Balkan" trgovska, špedicijska in komisijska del. dr. Ljubljana, Dunajska cesta 33, Prosi se natan-ne pismene ponudbe.	186
Vsled prevzetja druge obrti prodam hišo sredf mesta za obrt. Hiša mala na zelo prometnem prostoru in eno posestvo blizu mesta 20 oralov, pripravno za mlekarno. Vpraša se pri posestniku, Grajska ulica 20, Maribor.180
Spretaega viničarja sprejmem, ki ima poleg sebe 2—3 delavne moči Dobi 2 kravi, 2 njivi, dobra plača. Liza Mubleisen, Metava 61, občina Št. Peter pri Mariboru. .178
Hlapeo in dekla se sprejmeta v
župaišče.	182
Kupim k&mno, janež, suhe gobe, malešno štupo, lipovo evetje, pozne jabolke, orehe, želod itd. Tudi imam ZaBtopstvo Ljubljanske Vzajemne zavarovalnice proti ognju, ter se lahko tujim odpoveste in se dait# zavarovati zanesljivo pri domači Jugoslovanski. Ivan Ko-Pnšai^, Kgovec in gostilničar ? SoštaKjn. ~	184
Slovenski fotograf
v Mariboru se vljudno priporoči cenjenemu občinstvu, društvain, pevskim zborom, novoporočencein mariborskega in ptujskega okra j s za naročila.	127S
Prane Karnik, Grajska ulica 16, Maribor.
Slovenski lončarski mojster Anton Stauber je otroril v Gosposki ul ci 36 svoio obrt. Prodaja sklede in lonce ter stavlja i a popravlja peči. Slovenci, svoji k Bvojim!
235
Za prezidijalno pisarno okrajnega, glavarstva v Mariboru se sprejme takoj spretna pisarniška moč,
Slovenka, dobra strojepiska z lepim nastopom. Zglasiti se je pri okrajnem glavarstvu v I. ndstr. soba št. 1.	227
fiiati čsbelsi vosek kupi po najvišji ceni Josip Šerec, trgovina, Maribor, Tr^etthoff. c. 67 168
PRAHJ0 FABJŠ, prva mariborska tovarna za izdelovanje in poprar vila poljedelskih strojev, se priporoča,	160
Sprejmem dva blapcs h konjem in enega ali dva za delo v skladiščih. Upoštevajo se le marljivi, trezni in pošteni delavci. Dobra hrana in plača. V slučaja sprejema se potni stroški v Ljubljano povrnejo. Zglasiti se je v veletrgovini Fran Derenda, Ljubljana, Emonaka cesta 8.	163
Kateri vozniki pri dobrem plačilo bi prevzeli več sto vagonov lesa na kolodvor v okraju glavarstva Maribor, zvozit. Aloiz Hsjdinjak, Krčevina 162, pri Mariboru, Wo-gerer.	182
Pozor p. n. posestniki I
Ivan Hajny, zaloga polje lelskih strojev v Mariboru, Tegetthoffova cesta 45, nasproti glavnemu kolodvoru priporoča za predstoječo mlatev žitne čistilne mline, mia-tilnice, vitelne, žitue odbiralnike ali trijerje, stiskalnice ali preše, pocinkane brzoparilnike itd. Postrežba Bolidna in točna. Cene zmerne.	218
Seno.
Kupim vsako množino sena za 8HS voj. oskrbovališče Maribor ter plačam isto takoj po kakovosti od 22—25 K za 100 kg. Edm. Konjedic, veleposestnik in trgovec, Maribor, Koroška cesta št. 80.	1400—130
Očenca sprejme Matija Hočevar, ključavničar, Rogoznica pri Ptuju.
134
Rabim večje število izvežbanih drvarjiv pri ugodnih rekordnih plačilih. Oglas pri drvarskem mojstru Jož. Gorjanc, v Rušah. 168
. dr. Vilko Marin
zdravnik za telesne poškodbe, spolne in ženske bolezni ordinira vsak dan od 11 —12. in 14.— 16. (2—4) ure v Mariboru v Elizabetini ulici št. 15 Telefon 205. lsso—124
Zgubil se je dne 25. junija 12 letni fant. Imel je sukno iz vojaškega blaga, črne kratke hlače, črne nogavice, rumene čevlje in navzdol zavihan zelenkast klobuk. Kdor bi vedel, kje se fant nahaja naj naznani njegovi materi Ani Jcgrišnik, Gosposka ulica 15 v Celju.	198;
Slikarskega pomočnika in učenca kakor tudi delavce sprejme takoj proti dobremu plačilu. Franc Kolar, slikarski mojster, Meljska ' cesta 12.	193
Ile^nsi iea okr&gci les* tramove, «Ina, oglje
kupuje vsako množino
lesna . trgovska in industrijska družba z o. z.,
Maribor.	202
Mnogobrojni izrazi srčnega sočntja ob priliki nenadomestae izgube naše dobre soproge, gospe
Uršule Skribs, roj. Pahernik,
kakor tndi lepi darovani venci in obilno spremstvo na zadnji poti drage pokojnice nas je napolnilo gloHoke zahvale, katero izražamo na tem mesta vsem dragim, prijateljem in znancem.
Gornja Sv. Kungota pri Mariboru, dne 29. julija 1919.
225	Žalujoči ostali.
WBm
ppff-
Ifflrcigjr?
Zahvala.
Iskreno se zahvaljujem za vse mnogo brojne dokaze sočutja med boleznijo ter glo- |p| bokega sožalja ob smrti nepozabne moje ma- " tere, gospe
Alojzije Šilec roj. Cucek,
30ststni0i pri Sv. Lenarta v Slov. goricah vsem, ki so jo tolažili v bolezni, osobito g. zdravniku dr. Lndoviku Kramberger in vsem, ki so jo spremili k zadnjem počitku, osobito častiti duhovšč ni, družbi žen Sv. Ane in mladeniški zvezi Sv. Lenartski, gospodom uradnikom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem.
Naj jim blagopokojna izprosi pri Vsemogočnem milosti bo ¿je na tem in onem sveta.
Sv. Lenart v Slov. gor., dne 10. jul. 1919.
.T uri j Šilec, sodni oficijal, sin.

Prima svinjska mast, suho meso, klobi se, fižol, ptažen ječmen,
ala „Kneip" kavin '. • nadomestek . ■. Prodaja na drobno in debelo Prva slavontka tvornfca sufco-:-: mesnate rob« in mast). :•:
J&vo
Ncva Sradižka.
Podružnica Maribor,
Glavni trg št. 21. 1412—186—226
UII^KH! ^klins In črno dal-matl£»kO od 66 1 naprej ter sačjevoo in kislo vodo se razpošilja po najnižji ceni od podjetja 1397
Silva vrelec Guštanj
Koroško. Kupijo se stari zamaški.
Priložnostni nakup!
2 lepih vrat iz jekla, 4 dvojna vrata za sobe, 1 omrežna vrata se po ceni prodajo. Vpraša se: FERDO KAUFMANN, Glavni trg 2, i uibor.	1398
HsS
Potrti neizmerne žalosti, naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma see»ra in teta
i
mñ
v torek, dne 29. julija 1919 ob 15. nri, po dolgi, mnkepolni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 55. letu svoje starosH mirno v Bogu zaspala.
Truplo drage, nepozabne pokojnice se bo v četrtek o 1. julija 1919 ob 14. uri, v mrtvašnici mestnega pokopališča v lobi^žju slovesno blagoslovilo, in nato položilo v rodbinske u grobu k večnemu počitka.
Sv. rekvijem se bo daroval v petek, rine 1. avgusta 1919 ob 10. uri v frančiškanski cerkvi.
MARIBOR, dne 29. julija 1919.
Ivan Si lit ini, soprog; Ana Muster, sestra; Franc Mnster, svak;
Karol Zwdak, nečak. Vsi ostali sorodniki. 224
Brez vsukega poeebiiega obvestila«
Vestni pogrebni zavod v Mariboru.
*¡ífamrmt,m KOHS*JJ£B JLOMIH Ui«OOb
ios* Pauso» by» Dertta & M ¡albora*