192
Podućne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jar o s lav. 79.
Velikani v pernatem gozdu.
V  tropskih krajih raste mnogo več in raznih vrst pernatega drevja, ali ne nahajamo primeroma toliko velikanov, kolikor v zmernem pasu. Samo v enej familiji, in to v familiji mirt, nahajamo prave velikane v vsakem oziru. Ti velikani nadkriljujejo vse poznate gorostase v bilinskem svetu. To so Evkalipti. Popisani so uže bili v „Novicah" 1885. 1. št. 39 in 40.
Familija slezov ima pri nas male zastopnike, ali dalje na jugu postajajo njeni zastopniki čedalje veči, da se naposled razvijejo v prava, gorostasna drevesa. Najznamenitejša drevesa te familije so razni bombaževci in boabobi. Bombaževci rasto po tropskih krajih azilih, uiirfckih in ameriških. Ameriški imajo nenavadno razvito deblo, poedina so po b™/ debela čez sredo.
Boabob je najznačajnejša bilina tropske Afrike. To pravo čudo v bilinskem svetu so razsadili sedaj uže tudi po tropskih krajih azijskih in ameriških. Boabob je bil uže tudi popisan v ;;Novicah" 1885. 1. št. 47 in 49.
Med gorostasi, ki rasto v tropskih krajih, moramo omeniti tudi kopalovcev. Rasto na Antilskem otočju, osobito na Portoriku. Ima tu gorostasov, kateri v obsegu merijo 20"/. Starost jim sodijo na 1400 let. Od kopalovcev dobivajo beli kopal. To je bela, prozorna smola, ki jo upotrebljujejo kakor smolo od novozelandske da-mare za izdelovanje laka. Ameriški ta kopal ne prihaja dandanes več v Evropo, ker ni posebne vrednosti, na vse vrh pa je mnogo draži, kakor enake smole, katere z Afrike dohajajo.
Po šumah na Sundajskem otočju, in to na Javi in Sumatri je največi gorostas likvidambarovec. Gorostasno to drevo je visoko po 50 do 60^. Likvidambar ima smolo, ki se pri nas v trgovini nahaja. Skorja se drevesu naseka, in iz brazgotine leze prozirna, napol tekoča rjavorumenkasta smola.
Na severnem kraju Madejre raste vrsta lavorik, katerej imajo pojedina debla v obsegu po 12 do 13"/, in visoka so po 28 do 37™/. Ta gorostasna drevesa so bila poznata uže 1419. L, kedar so Evropejci otok osvojili.
V  rodu smokev so se razvili v tropskih krajih znamenite velikanke, V tropskej Afriki v Sudanu raste postavim sikomora, katerej deblo ima po lb™/ višine. Na deblu se je razkošatila uprav gorostasna krošnja, ki meri v obsegu do 150"/.
K gorostasnim drevesom južnega podnebja gre tudi indijski smokovec ali banijana, ki je na glasu zbog svojih zračnih korenin, s katerih napravlja nova debla. Deblo tega drevesa se malo nad zemljo razdeli v več postranskih vej,  katere v stran v ravnem  smeru  rasto.
S teh postranskih vej se spuščajo k zemlji gole vejice nazivajo jih zračne korenine. Dospevši k zemlji se za-rijejo vanjo ter narede prave korenine. Potem rasto in se razvijajo tako, da postanejo drevesa. Glavno deblo pa raste naprej, in v nekej višini nastavi zopet postranskih vej, s katerimi se godi tako, Kakor z ravnokar opisanimi. Tako gre drevo naprej do 65"/ višine. Perje na vejah je zelo gosto, dolgo je po 13% in široko po 9%, ter prekrasno zeleno. Plodovi niso za jed. Tako drevo napravi malo šumico.
Pri Madrasu v spredajej Iudiji raste banijana, katerej ima glavno deblo 9"/ v premeru. Okoli tega debla je narastio z zračnih Korenin 27 novih debel. Pojedina ta debla imajo v premeru po S1/^, in visoka so po 10 do 16*y. Okoli tega pasa se vidi premnogo novih debele, novih podmladik.
Največa poznata banijana stoji na enem otoku Nar-budaha, in vele jej „Kabir Bar". Obližnja reka je uže več potov veliko njenih podmladiK uničila in odnesla, in zato se to bilinsko čudo ne vidi več v onej veli-čanstvenosti, v katerej se je popreje ponašalo. Nekdaj se je videlo to drevo z daleč kot zelen griček. Pred 1783. L, kedar sta vihar in reka poškodovala drevo, bilo je okoli glavnega debla 1300 večih in debelejših debel, in 3000 manjših. V njegovih senčnatih hodnikih je našlo več potov po 6000 do 7000 vojakov zavetje. Pravljica pripoveda, da je to drevo stalo uže za vojne Aleksandra silnega.