—   278   —
Potovanje po Laškim.
Spisal M. Verne.
16 .pismo. Dragi prijatel!
Od tod sim šel na Celjski grič Rima, kjerjebiizo mestuiga ozidja na iztočno-južni strani mesta mativsih cerkva — omnium Urbis & Orbis ecclesiaram mater <fc caput — namreč cerkev s v. Ivana Lateranskiga, papeževa stoloa cerkev. Ze Konstantin, pervi ker-eranski cesar, jo je bil v letu 324 na tistim mesta so-zidal, kjer je prej poslopje nekiga Plaucia (Plautius Lateranus) stalo, o kterim Tacit piše, de je bil glavar tistih, ki so se bili zoper cesarja Nerona zarotili.
—  V letu 1308 je bila vsa pogorela, pa papeži, desi-ravno so v A vin ionu stanovali, so jo bili v podobi greškiga križa spet sozidali, in malo po malim krasno okinčili. Inocenci X. pa, ki je vidil, de je po starosti že zlo poškodovana, jo je v letu 1650 predelati ukazal, in Klemen XII. ji je v letu 1734 sprednje lice napravil, kakor je zdaj viditi. Cerkev peterih predalov je silno velika in tako lepa, de Ti je moje pero ni popisati v stanu. Vse je polno mozajkastih, malanih, in iz marmorja iztesanih podob in mnogoverstne druge krasote.    Silno  lepa je posebno  Korsinova kapela.
—  Ene peterih vrat na sprednjim koncu cerkve so tudi zazidane, in jih le o svetim letu odzidajo in odprejo. Cerkvi je prizidano krasno poslopje z muzejem lepiga dela nekdanjih podobarjev. — Na severni strani pred cerkvijo je nekoliko v stran drugo poslopjiče , kjer so svete stopnice (Scala santa). Stopnic je petero po 28 stopinj, pa le srednje so svete, ker je Jezus v Pi-latovim poslopji v Jeruzalemu po njih šel. Po teh , ki so iz lepiga beliga marmorja, pa z lesenimi deskami pokrite, se ne sme drugač ko po kolenih iti; po stranskih pa se hodi kakor kdo hoče. — Na silno prostornim tergu stoji na zahodni ali večerni strani cerkve obelisk, ki je nekdaj v velicim okrogleji fCircus Maximus) stal, in pozneje tam čez tri sežnje globoko zasut ležal, dokler ga ni Sikst V. odkopati in spet postaviti ukazal. Brez podnožja je 145 pedi visok; škoda le, de je v dveh krajih polomnjen.
Potem sim šel spet na Kapitoljski grič. Pot iz mesta na verh je na severno-zahodni strani griča, in zlo napeta in sterma. Pod klancam stojita dva lepa leva, in verh klanca pred prostornim krasnim tergara, ki ga na severni, izhodni in južni strani tri krasne poslopja objemajo, — Kastor in Poluks. Sred terga stoji čudovito lepa  podoba cesarja  Mark-Aurelfa iz pozla-
—   279   —
cenika brona na konji. — Na iztočni strani, prav na robu griča, je veličausko poslopje nekdanjima starasinstva aH senata (Palazzo Senatorio) z visocim zvonikam ; — na severni strani terga je drugo krasno poslopje z bogatim muzejem silno lepiga podobarskiga dela starodavnih časov. Za tem poslopjem, nekoliko više je cerkev matere božje, ki ji „Ara cceii*' pravijo, s frančiškanskim samo*tanam. Cerkev je ravno na tistim mestu sozidana, kjer je nekdaj Jupiterjev (Jupiter Capitolmus) tempelj stal, in je ena narstarejših v Rimu. Že Gregor Veliki jo je v letu 391 blagoslovil. Tudi terdijo , de stebri iz lepiga granata, ki jih je 22 v cerkvi, so že nekdanji Jupiterjev tempelj kinčili. K velicim vra-tam peljejo poleg poti na Kapitoljski terg lepe marmorne stopnice s 124 stopnjami.
Ravno tako krasno poslopje , ko na severni strani terga, je tudi na južni z družim lepim muzejem, in nekoliko — tode precej dalječ naprej proti jugu — je rob griča, dobro znana Tarpejska stena ali skala ne-kiga rijavkastiga kamna. Dandanašnji, ko so se tla silno povišale, ni ravno globoko izverh stene, pa ven-der bi se človek dobro počesal, ko bi ga doli pahnili.
Ko sim bil to dobro ogledal, sim šel na izhodni strani z griča, ki je se bolj sterma, ko severno-večerna. Tu se pride unikraj Kapitola precej pod gričem k silno lepimu S ep ti mje vi mu (Septimus Severus) oboku, ki je ves iz lepiga greškiga marmorja, in še malo poškodovan. Malo naprej stoji F o ko v (Phocas) steber, in na desni ravno pod Kapitolskim poslopjem je nekoliko drugih stebrov in ostanjkov nekdanjih tempeljnov in družin poslopij. — Na levi pa je tista v živo steno vsekana jetnišnica, ki so jo Rimljani 5?Carceres Mani ertinia imenovali, in v kteri so bili nekdaj hudobni Jugurta. in pozneje deležniki Katilinove zarotije, in še pozneje tudi sveta aposteljna Peter in Pavel — zaperti. Jetnišnica, ki je dandanašnji kapela, ima več predalov ali stanic eno verh druge. V nar spodniši je studenec dobre vode, o kteri je pripovedka, de je še le takrat izvirati jela, ko je hotel sveti Peter varna jet-nišnice kerstiti.
To je viditi na desni in na levi, ko se na izhodni strani s Kapitolja pride; — pred seboj pa vidi človek silno veliki in nekdaj toliko imenitni in sloveči Rimski Terg (Forum Romanam), ki ga zdaj, kakor de bi se norca delali, kravje polje (Campo Vaccino) imenujejo. Človeku se prav milo stori, ko ga vidi! — Na severni strani terga je tudi zdaj dolga versta hiš, tode večidel revnih in polnih kovačev in kolarjev, ki kola in vozove delajo in popravljajo. Na južni strani terga pa jePalatinski hrib z groznimi podertinami veličan-skiga poslopja ali dvora nekdanjih rimskih cesarjev (Palazzo dei Cesari). — Med druzimi razvalinami okrog terga je viditi tudi podertina nekdanjiga tempeljna Miru (Templum Pacis), ki je mogel silno velik in lep biti. Nekteri pa terdijo, de razvaline te niso bile tempelj, ampak Neronova zlata hiša (Domus Aurea Neronis). Poleg teh podertin je bila nekdaj hiša, zdaj pa je cerkev svete Frančiške Rimske.
Tu blizo stoji tisti krasni obok (Triumphbogen), ki so ga bili Rimljani Titu Vespazianu iz lepiga beliga marmorja sozidali, potem ko je bil jude premagal in Jeruzalemsko mesto razdjal. Miza kruhov, svečnik , kadilnice, trobente in drugo orodje Jeruzalemskiga tempeljna , ki je v malim kipu v marmor kar lepo vrisano ali vtesano, je še dobro poznati; sicer je pa obok že zlo poškodovan.