LETO III. ŠTEV, 14.
2.	APR. 1964
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Dež in megla sta ovirala nad 160 tekmovalcev
H. zimskošportne igre Iskre na Krvavcu
' Spet so se na vetrovnem, meglenem in deževnem Kr-vavcu 2?. marca pomerili v Svojih smučarskih veščinah številni člani kolektivov naših tovarn in Skupnih .služb. Svojo udeležbo je prijavilo nekaj nad 220 Smučarjev in smučark, vendar niso prišli vsi, ker so se zaradi- slabega vremena premislili. Tako je v teku na 5 kilometrov in v veleslalomu vvceloti star-talo 167 tekmovalcev in tekmovalk, ki so tekmovali v izredno težkih okoliščinah1, saj sta jima gosta megla in dež'do skrajnosti ovirala vidljivost.
Že takoj. v.začetku je treba poudariti,' da je organizacijski odbor svojo obširno nalogo v glavnem dobro opravil, posebno pohvalo pa vsekakor zaslužijo vsi tisti, ki so imeli opravka' s pripravo tekmovalne proge. Brez pretiravanj — glede na gnilo snežno podlago in precejšnjo količino novo zapadlega mokrega snega so v dneh do tekmovanj z vsakodnevnim teptanjem trase zares opravili necloyéske napore in? pripomogli, da • joi-.bila proga za veleslalom kljub vsem: težavam dobra.
Na letošnjih II. zimskošportnih igrah je bilo prvič izvedeno tudi tekmovanje' v patrolnem teku, v katerem je startalo pet .tričlanskih ekip. Sodim, da se niti udeleženci letošnj e olimpiade v InnsbrU-Ckm-niso tako zagrizeno pripravljali na: tek, kot se je na Krvavcu »preganjalo« teh naših petnajst tekačev. ¡Jares — njihova vnema je bila kljub sobotni megli, strupenemu vetra in-sneženju neverjetna. Na samem tekmovanju pia so imeli več sreče kot tekmovalci v veleslalomu, kajti del proge so presmučali brez megle, ki je pri veleslalomu bila izredno gosta na vsej progi,' od starta do cilja. Prav megla je marsikateremu v veleslalomu pokvarila; uvrstitev na boljše mésto, ker je zaradi izredno Slabe; vidljivosti Zgrešil; vratca in se je moral Vračati skozrija.
■ Kljub Slabim, vremenskim pogojem se je na Krvavcu zbralo -lepo število naših smučarjev, v nedeljo pa tudi navijačev tako. da -ie bil dom
Za vse premajhen. Celotno tekmovanje jev redu poteklo, čeprav so bile v organizaciji sami nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih pri prihodnjih igrah vsekakor bilo treba odpraviti. Menim pa tudi, da bi bilo umestno naslednje zimskošportne igre organizirati kje drugje in morda v drugem času, ker nam izkušnje kažejo, da navadno Vsa prizadevanja organizatorjev pokvarijo slabi vremenski pogoji, ki končno vplivajo tudi na razpoloženje udeležen# cev.
V veleslalomu je startalo. skoraj prav toliko tekmovai-cev kot lani, proga pa je bila lepa in srednje ZahtevnaViNje-na dolžina je znašala 1050 m, z višinsko, razliko 150 m in 30 vratci. Tekmovalci so v tej disciplini :startali v štirih razredih. in sicer v posebnem razredu »ta hudi kanoni«, nato v posebnem razredu tudi naši štipendisti, v. dveh najmočnejših razredih pa smučarji do 35 in nad 35 let starosti. Tudi med ženskami je-bilo letos opaziti večjo udeležbo in borbenost. , 1
SešteVki . rezultatov žensk ter članov , v razredih do iti nad 35 let starosti So pokazali, da si je za letos prehodni po-kal priborila ekipa kranj-
ske tovarne, sledile pa so ji ekipe iz Železnikov, PSO in tovarne elementov, medtem ko ostale enote niso imele kompletnih ekip, katerih rezultate bi lahko upoštevali za ekipni plasman.
Tehnični rezultati so bili naslednji: tek na 5 km: 1.
šolski center ]. ekipa (Jože Vili Planinšek (levo) in Janko Košnik (desno) sta v Imenu Vrtač; Miro Lotrič, Filip Gra- sindikalne organizacije in tov. glavnega direktorja ter orga> šič) 18,33 min; 2. ZZA (Miro nizacijskega odbora iger predala zmagovalcem pokale, pral» (Dalje na 5. strani) tične nagrade in diplome
Nekatere značilnosti iz osnutka statuta
Zavoda za avtomatizacijo
V marcu . so obravnavali kolektivi posameznih delovnih enot ZZA osnutek statuta Zavoda, ki ga jim je predložila uprava Zavoda v javno razpravo.
Oshutek upošteva značilnosti Zavoda kot samostojne znanstvene institucije ter organsko povezanost kolektiva Zavoda Š kolektivi podjetja Iskra, ki je nositelj 1 ustanoviteljskih pravic Zavoda.
Kot v vseh’ statutih delovnih organizacij je tudi V Za; vodovem osrednje važnosti
samoupravljanje, organizacija-, poslovanja in gospodarjenje. Zato navajamo nekatere značilnosti iz teh poglavij statuta.
SAMOUPRAVLJANJE
Največ sprememb napram današnjemu stanju predvideva osnutek statuta; na tem. področju. Novi začasni republiški zakon o organih Samo-, upravljanja v zavodih predvideva več. možnih oblik samoupravljanja: •
—'da ima 'zavod delavski svet in upravni odbor, ki sta voljena v celoti iz vrs't članov kolektiva zavoda,
—	da ima zavod svet, ki ga sestavljajo -predstavniki ko-; lektiva zavoda in predstavniki kolektiva ustanovitelja ter upravni odbor, ki ga izvoli svet zavoda izključno iz vrst članov kolektiva zavoda,. ter
—	da ima zavod poleg svo-
jega delavskega sveta in upravnega odbora še Sv e t zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki kolektiva, ustanovitelja ih javnosti, ter je s tem organ družbenega samoupravljanja. s	MM	;,
(Dalje na 8. strani)	J
Kopica pokalov za zmagovalce v posamezni disciplini in posameznem tekmovalnem razreda
Razpis štipendij
V ŠOLSKEM LETU 1964, RAZPISUJEMO 250 NOVIH ŠTIPENDIJ IN SICER:
Občni zbor gasilcev v kranjski tovarni
150 NA VISOKIH ŠOLAH:
—	60 na fakulteti za elektrotehniko
—	40 na fakulteti za strojništvo
—	13 na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo
—	14 na ekont inski fakulteti
—	3 na filozofski fakulteti
—	5 na pravni fakulteti
3 na višji ekonomski — komercialni, šoli
—	1 na višji šoli za socialne delavce
IN 100 ŠTIPENDIJ ZA TEHNIŠKE IN USTREZNE STROKOVNE ŠOLE:
—	48 na tehniški šoli elektro stroke
—	43 na tehniški šoli za strojništvo
—	4 na tehniški šoli za kemijo
—	2 na tehniški šoli Za metalurgijo
—	13 na ekonomski srednji šoli	]sj
—	1 na administrativni šoli
Uprava podjetja:
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
1 štipendijo — oddelek za kemijsko tehnologijo
—	filozofska fakulteta
1	štipendijo — oddelek za sociologijo
2	štipendiji — industrijska psihologija
Zavod za avtomatizacijo Ljubljana:
—	fakulteta za elektrotehniko -šibki tok 8 štipendij — smer telefonija, telegrafija
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok 2 štipendiji — smer elektrifikacija
6 štipendij — smer industrijska elektrotehnika
—	fakulteta za strojništvo
2	štipendiji — smer energetska 5 štipendij — smer tehnološka
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
3	štipendije —* oddelek za tehniško liziko 1 štipendijo — oddelek za biologijo
—	tehniška šola elektro stroke 5 štipendij — Šibki tok
4	štipendije — jaki tok
—■ tehniška šola. za strojno stroko 4 štipendije
Zunanjetrgovinska organizacija, Ljubljana:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
4	štipendije — smer telefonija, telegrafija
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok i štipendija — smer elektrifikacija
Prodaj no-servisna organizacija — Ljubljana:
—- fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
5	štipendij — smer telefondja-telegrafija
3 štipendije — smer splošna elektronika in mikrovalovi
1	štipendijo — smer avtomatska in industrijska elektronika
—- ekonomska fakulteta
2	štipendiji
—	tehniška šola elektrostroke
2	štipendiji — šibki tok 1 štipendijo — jaki tok
Tovarna elektromehanike, Kranj:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
6	štipendij — smer telefonija-telegrafija ’
—	fakulteta za strojništvo
6	štipendij — smer tehnološka
—	ekonomska fakulteta
3	štipendije «—pravna fakulteta
I štipendijo
—	tehniška šola elektrostroke 3 štipendije — šibki tok
—	tehniška šola za Strojno stroko
7	štipendij
V nedeljo 22. marca sc- gasilci tovarne v Kranju pregledali delo svojega društva v preteklem ietu, izvolili svoj novi upravni odbor in sprejeli sklepe za bodoče dele.
Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da je za uspešno in požrtvovalno delo pri požaru livarne — UO dodelil posebno nagrado tovarniškemu gasilskemu društvu, ker so člani .društva največ pripomogli, da ni bila škoda še večja.
Člani društva so imeli med letom trideset gasilskih vaj. Med temi sto bile nekatere
tudi večje in v sodelovanju Z gasilskimi društvi izven tovarne, npr. spomladi na Jezerskem in v Podbliei v tednu požarne varnosti, kjer so prvič preizkusili svojo novo met Orno brizgale'}. Sest članov je uspešno obiskovalo in k Dričalo s trojniš'i tečaj ,K trinajst članov p» tečaj za industrijske gasile*;.
Izmed problemov, ki jih ima gasilsko društvo, je med najvažnejšimi vprašanje ga-» silskega orOdišča, saj je Sedanje orodišče zaradi vlage škodljivo, obenem pa tudi premajhno", Vsekakor bo
treba v investicijski način kranjske tovarne činSprej vstaviti tudi zgraditev novega gasilskega orodišča.
Med nalogami, ki si jih je društvo postavilo za v bodoče, je organizacija kratkega tečaja za negasilee, kjer naj bi se predvsem mojstri in brigadirji posameznih oddelkov vsaj toliko usposobili, da bi znali v primeru potrebe zagrabiti in uporabiti gasilski aparat »nSirti-maks«, in bi nastajajoči pto-žar vcašiH že v kali zaduši-
li.	Nadalje je bilo sklenjeno, da bo društvo priredilo nekaj ndčnih gasilskih Vaj, saj je razumljivo, da je gašenje ponoči mnogo težje, in da zato zahteva večje spretnosti in izurjenosti. S tem v Zvezi je bila izražena zahteva, naj bi bili podtalni hi-
dranti svetlobno zaznamovani, da hi jih potujči laže opazili.
Gasilci v kranjski tOvarfii še zavedajo, da jim je izročeno v varstvo veliko premoženje, zato hočejo hiti tudi v bodoče vedno in čim bolje pripravljeni.	P
Dopisujte
v tednik
»Iskra«
Značilnost Holandije so mlini na veter
Amsterdam, Haag, Rotterdam
Kako slabo poznamo druge dežele, njihove ljudi in navade se zaveš šele takrat, ko pred odhodom na potovanje iščeš vse mogoče »verodostojne« vire,informacij v tiskani in govorjeni obliki, da hi tako vsaj malo pripravljen , Vstopil v novo sredino, med ljudi z drugačnimi navadami in nazori.
Za uvod najprej nekaj geografskih podatkov. Kraljevina Holandija je dežela z največjo gostoto prebivalstva na svetu. Na 1 km2 živi namreč v povprečju 346 prebivalcev, dočrm jih živi pri nas v Sloveniji na isti površini, le 79, Po površini je približno 1,7 krat večja od Slovenije, ima pa skoraj 12 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Amsterdam z- 872.000 prebivalci, sedež vlade in prestolnice je v Haagu, ki ima
607.000	prebivalcev, glavno gospodarsko središče, ki je istočasno tudi največja Evropska luka pa je Rotterdam s 731.000 prebivalci. Toliko za uvod in boljšo predstavo o Holandiji, zlasti
o njeni prenaseljenosti, katere pri potovanju po tej deželi, sicer niti ne opaziš, Haag je po svoji arhitekturi-od vseh mest še najbolj holandski. Zaman bi tu iskali širokih bulevarov in mogočnih stavb, ki so značilne skoraj za vse prestolnice. Tu je vse grajeno v istem stilu in iz istega materiala; živopisana žgana opeka in lesena pročelja hiš z velikimi okni iz katerih odseva Velika domačnost in toplina. Seveda spadajo k hiši tudi Stopnice, ki so Vedno lesene in kar se le da strme hi zavite. Haag me torej S svojo enolično arhitekturo fii navdušil, čeprav tega ne morem trditi Za Palačo miru, ki je resnično velika umetnina, katero ‘ Si velja ogledati, če v Haagu obiščeš še eno ali dve galeriji, kjer se Seznaniš s pomembnejšimi likovnimi storitvami starih holandskih mojstrov, če se sprehodiš po obali znanega obmorskega kopališča Scheweningen in če si ogledaš automatiži-
rano kegljišče ter Panoramo, lahko smatraš, da Si videl holandsko prestolnico,
če je Haag enolično in za Paše pojme malo ostarelo mesto, je Amsterdam njegovo pravo nasprotje. Po Svoji zunanjosti je resnično Sličen Benetkam, čeprav ni zgrajen na morju, temveč ob delti reke Amstel in ob mnogoštevilnih kanalih, čeprav je staro, je Amsterdam zelo lepo in čisto mesto, z mnogimi znamenitostmi, od katerih si velja posebej Ogledati državni muzej, kjer imajo najznamenitejša dela Rembrandta, Rubensa in Van Gogha. Zanimiva Sta tudi stari mestni predel ob glavnem kanalu in pristanišče.
Amsterdam je pomorsko mesto z zelo razvito mednarodno trgovino, v samem mestu in okolici pa je tudi precej industrije. Zato tudi življenje v tem mestu utripa precej bolj živahno kot v drugih holandskih mestih, vendar ne tako močno in izrazito kot ie to prikazana
K predlogu o skrajšanem delovnem easu v tovarni električnih aparatov v Ljubljani
Kanali v Amsterdamu spominjajo na Benetke
ANALIZE SO POKAZALE MOŽNOSTI ZA PREHOD NA 42-URNI DELOVNI TEDEN
Medtem ko v našem podjetju določena komisija za pripravo prehoda na 42 urni delovni teden do* slej še nima pokazati kakih posebnih ugotovitev in analiz, je ta komisija v tovarni električnih aparatov v dobrem mesecu skrbno pregledala vse možnosti v svoji tovarni in ugotovila, da so za to dani v glavnem vsi pogoji, jpod katerimi bi pravzaprav tovarna električnih aparatov lahko prešla na skrajšani delovnik že s 1. februarjem 1964. ¡Nekaj podrobnosti o opravljenih analizah in predlogu te komisije upravnemu odboru podjetja.
Brž po formiranju komisije za skrajšanje delovnega časa, je le-tg v tovarni električnih aparatov v Ljubljani naioga je bila «j ugotoviti ali resno prijela za delo. Njena v tej naši enoti obstajajo realni pogoji za prehod na skrajšani delovni čas, kakršne predvideva jugoslovanski zavod za produktivnost dela. Komisija se je lotila analize vseh Za to potrebnih podatkov na osnovi doseženih proizvodnih in drugih rezultatov v letu 1963 in prišla do spoznanja, da So za to že dani pogoji. gg
Kot vemo so pri tem štirje pogoji, ki jih mora kolektiv, ki prehaja na skrajšani delovni čas vsekakor v celoti izpolnjevati. Ti pogoji sp naslednji; 1. obseg proizvodnje v letu 1964 mora biti enak ali večji od lanskega, prav tako pa tudi neto produkt, osebpi dohodek na zaposlenega in enaka ali večja
akumulacija.
Komisi j a Za skra j šan j e delovnega Časa y tovarni električnih aparatov je pri tem ugotovila, da je obseg letoš-
nje proizvodnje nasproti lanskemu za 57 procentov večji neto produkt za 30%, osebni dohodek pa za }8% večji. Pri četrtem pogoju — akumulaciji bi šie.er morali v analizi uporabiti ppdatke iz skupnih služb podjetja, ki pa v času, ko se je porajal predlog tovarne električnih aparatov za prehod na skrajšani delovnik, še niso bili dosegljivi. V ta namen je komisija namesto akumulacije skušala prikazati rentabilnost proizvodnje. Le-ta pa. bi bila za 15 % nižja od lanske, predvsem zara-(Dalje na 8. strani)
y filmu »Dekle v oknu«, ki ga prav sedaj predvajajo pri nas. Ce ste namenjeni v Holandijo, lahko brez. skrbi
obiščete Amsterdam ’ ip nič se vam ne bo zgodilo, četudi ste moškega spoja.
Rotterdam me je ob prvem Srečanju malo. razočaral, ker je v nasprotju z drugimi holandskimi mest} v arhitektonskem smislu stilno, neubran, tako nekako, kot večina naših mest. šele ko sem z 'visoke tovaraiške stolpnice tvrdke UNILEV »tako mimogrede« opazoval; kako mesto zagrinja mrak; in z razglednega stolpa Evro-mast, kako se prebuja v nedeljskem jutru, sem dojeli vso njegovo lepoto in privlačnost ter . vitalnost s katero v njem novo, prerašča staro, Rotterdam je tudi eno izmed prvih evropskih mest,; ki ga je skoraj popolnoma uničilo nemško letalstvo, ob koncp vojne pa - je k temu dodalo syoj delež še zavez-; niško letalstvo, Rotterdam so 10.5.1940 ob prvih popoldanskih urah strahovito bombandiraln čeprav sp že od io. ure dopoldne potekala pogajanja med predstavniki holandske in - nemške armade, o pogojih vdaje.
Uro pred pričetkom bom-bandiranja so se sporazumeli o pogojih vdaje, toda to Nemce ni oviralo, porušili so 25,000 poslopij oz. celotno središče Rotterdama, pristanišče kot izrazita strateška točka pa je ostalo pri tem nepoškodovano. Bom-. bardiranje je bilo Z vojaške ga stališča neutemeljeno, zato pa dober poduk za vse druge evropske vlade, kaj se jim obeta, če se bodo obotavljale, ko bo prišla vrsta na njih. V jeseni 1944 so zavezniška letala Uničila še pristaniške naprave in s tem zadale zadnji udarec Rotterdamu in njegovemu gospodarstvu,
Po končani vojni 60 Holandci z neverjetno vztrajnostjo obnovili in razširili pristaniške naprave, tako, da je v lanskem letu prekosil Rotterdam celo New Yorško luko in postal največje svetovno pristanišče. Tudi porušeno mesto je že skoraj v
celoti obnovljeno, njegove stavbe pa silijo za holandske razmere nenavadno drzno in izzivalno v višine, od koder so padle nanj uničujoče in zločinske bombe. Rotterdam ni samo .simbol holandskega ljudstva. temveč eden od
mnogih simbolov vsega človeštva, simbol, ki ponazarja' neuničljiv in ustvarjalni polet človeka.
In kakšen je ta holandski človek? Za naše pojme malce nedružaben in negostoljuben, sicer zelo delaven in prijazen, silno preprost in pošten. - Njihova nedružab-nost se izraža v tem, da zelo malo zahajajo v javne lokale in na prireditve, pač pa zelo radi posedajo v družinskem krogu ali v.krogu svojih znancev, pijejo. čaj ali kavo, ki sta za naše navade zelo slabo osladkana (pazijo na linijo). S kavo ali čajem postrežejo v podjetju, ustanovi ali na njihovem, domu in če pri tem ponudijo se eden ali dva keksa, si bil po njihovih običajih resnično pogoščen,
O njihovi poštenosti pričajo nezaklenjena stanovanja, koigsa jn avtomobili na cestah ter njihov odnos do Nemcev. Ni še dolgo tega ko so te sbsgde odšla vi j ali z napisi v lokalih »Psem in nemcem ne strežemo«!
Po naključju sem potovanje zaključil v Niirnbergu, kjer so Nemci podajali pred narodnim sodiščem odgpvpr za svoie početje. F. K.
Tovarna elementov^ Ljubljana:
—	fakulteta za strojništvo
1 štipendijo — Smer energetska
—	tehniška šola elektro stroke 1 štipendijo — šibki tok
Obrat keramičnih kondenzator j ev, Žužemberk:
—	fakulteta za elektrotehniko —■ šibki tok
1	štipendije — smer avtomatska in industrijska elektronika
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
2	štipendiji — odsek kemijska tehnologija
—	tehniška Šola elektro stroke 2 štipendiji — šibki tok
—	tehniška šJla za strojništvo
2	štipendiji
—	ekonomska šola t štipendijo
—	administrativna šola 1 Štipendijo
Obrat uporov, Šentjernej:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
1 štipendijo — smer avtomatska in industrijska elektronika-
—	fakulteta za strojništvo
3	štipendije — smer tehnološka
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo
1 štipendijo — odsek kemijska tehnologija
—	ekon-.inska fakulteta 1 štipendijo
—	tehniška šola za strojništvo
4	štipendije
—	tehniška šola za kemijo
1	štipendijo
Tovarna
za elektroniko in avtomatiko,
L j ubl j ana-Pržan:
OBRAT PRŽAN: j
—	fakulteta za elektroniko — šibki tok
2	štipendiji — smer avtomatska in industrijska elektronika
—	fakulteta za strojništvo
7 štipendij — smer tehnološka
—	ekonomska fakulteta 1 štipendijo
—	tehniška šola za strojništvo 4 štipendije'
OBRAT RADIJSKIH SPREJEMNIKOV — SEŽANA:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
4 štipendije — smer avtomatska in industrijska elektronika
—	fakulteta za strojništvo
3	štipendije — smer tehnološka
—	ekonomska fakulteta
1 štipendijo z[ \ -">
—	pravna fakulteta ■
1 štipendiji! ■
—	višja ekonomska — komercialna šola
1 štipendijo — oddelek za blagovni promet
—	višja šola za socialne delavee
—	tehniška šola elektro stroke 4 štipendije — šibki tek
—	tehniška šola za Strojništvo 3 štipendije
—	ekonomska šola 3 štipendije
OBRAT ELEKTROLITSKIH KONDENZATORJEV — MOKRONOG;
—	fakulteta za naravoslovje -in tehnologijo
1 štipendijo —; smer kemijska tehnologija
—	tehniška šola elektro stroke 1 štipendijo -=, šibki tok
—	tehniška šola za kemijo 1 štipendijic'
—	ekonomska šola .1 štipendijo
OBRAT VF ELEMENTOV — VIŠNJA GORAs
—	tehniška šola elektro 6troke 1 štipendijo —- šibki tok
—	’ekonomska šola 1 štipendijlci
(Dalje pa 6. strani)
S
Sindikalna konferenca v Železnikih
Skoraj 300 članov kolektiva tovarne elektromotorjev, se je zbralo na letni sindikalni konferenci v domu Partizana v Železnikih. Pohvalno je, da so se te konference udeležili .skoraj vsi vodilni delavci tovarne, med gosti pa smo opazili tudi zastopnika sindikata iz škofje Loke in predsednika .sindikata podjetja »Iskra«.
Predsednik sindikalne podružnice tov. Niko Tušek je v svojem referatu opisal enoletno delo izvršnega odbora in komisij. Povezava z vodstvom podjetja kaže, da je bila zadovoljiva, šaj so skupaj razpravljali o letnem in perspektivnem planu, o analitični oceni delovnih
lektiva meni, da bi.se morali ti.stroški zniževati, ne pa zviševati ná škodo tovarn in podjetja.
V razpravi, ki ni prinesla kaj novega, je sodelovalo le malo članov kolektiva. Vse kaže, da v tišini vsakdo rad in lahko plete svoje misli, ki pa bi izgovorjene morda le doprinesle več ognja v razpravo. Imel sem občutek, da so nekateri govorili le; po službeni dolžnosti,, in to največ uslužbenci, delavci pa — kot. da jim je vse prav. Premalo je bilo tudi govora o ISKRI kot' podjetju; gotovo bi tak referat ugodno ocenili 'tudi številni poslušalci.
Iz blagajniškega poročila; je bilo razvidno,- da imá sindikalna organizacija kot tudi mladina majo’ sredstev na razpolago. Dotacija tovarne je znašala v letu 1963 le
85.000	din. če hoče tak kolektiv krepko zaorati v ¡vse večje življenje in delo 'sindikata, je omenjeni zne-
sek absolutno premajhen. Izredno lepo deluje »Vzajemna pomoč«, saj razpolaga z dokajšnjo . glavnice, .ki je na razpolago članom kolektiva za razna posojila, ki segajo tudi v zneske do 50.000 din. O športu^ rekreaciji in kulturnem udejstvovanju ni bilo dosti govora. Kazno je, da na to ob vsaki konferenci resno mislijo,. vendar se jim- med letom lepi načrti izmuznejo iz rok,^ čemur pa precej botruje že omenjeni finančni problem.
Na razna vprašanja oziroma kritiko o prepočasnem ocenjevanju delovnih mest, •premajhni pazljivosti pri Orodju, slabi.; evidenci in upravičenosti za razne investicije, So odgovarjali šefi oddelkov, ki so člane kolektiva informirali o nekaterih že nakazanih problemih.
Predsednik mladinske orga-j nizacjfe je v svojem referatu jasno nakazal dokajšnjo neaktivnost mladine, ki se morda da zagovarjati le s tem, da se več od polovice mladih, vozi iz oddaljenih krajev, da pa k temu sovpada tudi prazna blagajna, je treba posebno poudariti. Upamo, da bo DS le dodelil mladinski organizaciji potrebno vsoto za
»živahna« razprava po zaključku konference
Predsednik sindikalne organizacije Niko Tušek
mest, o statutu podjetja, informiranju kolektiva, družbenem standardu, športa in ¡rekreaciji.
Referat je posegel dokaj močno v planiranje proizvodnje z ugotovitvijo, da bo treba pred sprejetjem tako važnih sklepov natančneje analizirati zmogljivosti posameznih služb, kooperantov in predvsem možnosti nabave surovin. Brez vestnih analiz lahko prehitro pripravljeni program proizvodnje privede do) problemov, ki ne odjeknejo najboljše na delovno vnemo.
Direktor tovarne- tolmači članom kolektiva peispekti .o tovarne motorjev v Železnikih
normalno udejstvovanje. K temu. bi pripomnil, da tudi denar ni vse. Če bodo mladini pomagali tudi starejši, posebno intelektualci, ki bodo mladim posredovali med drugim tudi bogato kulturno vsebino, ne bo take ležernosti, da - celo odtujitve. Noben-mlad človek se ne more najti povsem sam! če se bodo starejši in mlajši srečavali v mnogih akcijah, bodisi v proizvodnji, .športni in kulturni dejavnosti — bo mlad človek uspeval, ker se ‘ starejši ne bodo pojavljali kot predstojniki, ampak kot predanHjud-je v odnosu do mladine. To so za mladino vzori, kr vlečejo.
H koncu je direktor tovarne obrazložil poslušalcem perspektivni plan tovarne, izvoz, izobraževanje, 42-urni tednik, za- katerega bodo v kratkem dani vsi objektivni
pogoji, in tehnične norme, ki so planirane za vsa delovna mesta..	.'	■
/ Predstavnik občinskega sindikalnega sveta iz' škofje Loke je I p.oudaril,I naj sč posebna skrb vod ji za dvig 'standarda, nagrajevanje novator-stva in izobraževanja.
Predsednik -sindikata podjetja »Iskra«/ je- navzoče' na kratko seznanil- z zaključnim računom podjetja in apeliral na vodstvo sindikata, naj skrbno /zbirajo kandidate za volitve v samoupravne organe.
V Železnikih imajo navado, da po končanih- konferencah priredijo družabni večer; Tradiciji so ostali zvesti. Mimogrede so bile postavljene mize, basje dal takt, trobenta, klarinet in .harmonika pa ;so Spravili prej želo'resne in tihe ljudi v dobro voljo. Menim, da imam prav, če tr; dim, da se je prava debati šele začela, le škoda, da je ža pisnikarica svoj zvezek že za prla.
Iver
Na informativnem sestanku, kjer so predvsem razpravljali o statutu, so člani kolektiva stavljali največ vprašanj o perspektivnem planu, napredovanju žensk, koriščenju skladov, stanovanjskem problemu, delitvi DD in racionalizatorstvu.
Razumljivo je, da so kot proizvajalci, ki večino izdelkov izvažajo, posvetili posebno skrb poglavju, ki obravnava kritje razlik pri izvozih Tudi skupnim službam podjetja so namenili nekaj misli, saj so ugotovili, da se na račun skupnih Služb število zaposlenih pri posameznih tovarnah ni zmanjšalo, nasprotno; — ponekod celo Sindikalna konferenca je bila dobro povečalo. Večina članov ko- kaj malo oglašat«
Zakaj ni v Kranju večerne tehniške šole?
Piscu J. H. iz kranjske tovarne sporočafno, da je direktor šolskega centra ISKRA na gornje vprašanje odgovoril takole: »Vse kaže, da bo v jeseni tudi v Kranju večerna tehniška šola (eiek-tro in strojna stroka) pod pogojem, če hb dovolj pri-javjjencev, in če bo šola dobila prepotreben prostor. — Zadevni razpis bomo objavili -Jeicnna. vendar so se člani kolektiva k razpravi tu,ii v našem časopisu.-
Uredništvi
II. zimskošportne igre Iskre na Krvavcu
(Nadaljevanje s- L' strani). Dolinšek,-Frido Skumavc.An-tcti Velepec) 21,53 min.; 3. Šolski centerII. ekipa ( Jože Mulej, ' Janez r Avsenek, -Dragomil Rozman) 23,15 min.;'
4.	Železniki .'(Jože, Benedik, Venci Ambrožič, Tone ¡Demšar) 24,59 minute, medtem ko je ekipa Jž,.pfžand v postavi Miro 'Pipan, Andrej Ban in Franc Jurca odstopil' za-, radi « zloma smuči enega iz-. I ined članov ekipe.
Veleslalom: ; ženske — 1., Minka Gartner (Železniki). 1,40, 2. ing. e Tatjana Hafner. ; (Elementi) 1,95, 3. Miça Bla-i^č (Kranj). 2,10; 4. Zlata Pod-itesmik. (PSO), 5. Milena Mu-jžik, 6. JVtarinka Dolgan (obe šolski .center), ■ 7. Mojca. Šuster, 8. Mira Krampelj (Kr.).
Mo jca Šuster (PSO), ena izmed favoritinj to pot ni imela sreče. Vrglo jo je s proge, pri čemer je izgubila dragocene sekunde
moški — razred I: 1. Ludvik Dornik (ZŽA) 0,98, 2. Milan Bernik (Elementi) 1,00,
3.	Janez Tušek (Kranj) 1,06,
4,	Jože Rozman, 5. Ivo Triler (ZZA), 6. Tone Gartner (Železniki), 7. Jože Blažič (Kr.),
8.	Janče Šmid, 9. Miro Dolinšek (ZZA), 10. Miha Gartner (Železniki), 11. Gašper Poljanec (ZZA), 12. Ivan Kemperle (Železniki), 13. Janež Ankele (Kranj); -
razred II: 1, Roman 'Seljak (PSO) 1,11; 2. Polde Gartner (Železniki) 1,21, 2. Janez Seršen (Pržan) 1,21, 4. Pavie Zupan (PSO), 5. Franc Bajželj, 6. Stane Bregar (oba Kranj), 7. Franc Kemperle (Otoče),8. Andrej šrminc (ZZA). 9. Marjan Peltarc. 10. Polde Švab, 11. Milan Hrovat (vsi Kranj), 12. Ivan Mohorič (Železniki), 13. Dorijan Robida, 14. Franc Košnik (oba Kranj),' 15. Zoran Po-
valej (ZZA), 16. Ljubo Kobler (Kranj),' 17. Anton Avsenik "(Otoče)',' 18, Marján .Dermota, 119. Ivair Miklavéc (oba, Kranj), ,'20. inž. Tito Osojnik (Elementi),' 21. Marjan" Zaletel' (Pržan), 22. Jože Pogačnik,' 23. Frajjč Šilar .(oba Kranj), 24. MarjarTTraven (Uprava), 25. Mirc/'Kej-; žar,, 26. Andrej švegelj, 27. Franc Lavrič (vsi ZZA), 28. Silvo'- Štružrtik (Kranj), 29. •Tone Bizjak (Pržan), 30. Stanc- Golob (ZZ-A),5 31. Tohe Bitenc, 32. Franc Luznar ,(oba'Pržan), 33. Franc Bre-' zač (Kranj),. 34.. Štefko Vidic (ZZA), 35. Jože Benedičič. (Železniki), 36. Tomaž Hafner (ZZA), • 37 Ci riiOma-' hen (Kranj), 38. Franc Bevk (ZZA), 39' Janež; Hafner) 40. Ivan Leber:(oba Kranj), 41. Jože Hribar (PSO), ¡42.'Edo Ferenčak (Kranj); 43. Andrej Dolničar (Pržan),s 44. Janez;,Škofič (Elementi), 45*. ,lvan Žirovnik, ,46. Anton,Novak (oba ZZA),, 47. .Franc. Stritih (PSO), 48. Matevž, Vidmar (Poklicna šola), 49. Zvone Mastnak (Kranj), .50. Franc Flis (Pržan), 51. Janez ' Božič (ZZA), 52. Karlo Kralj " (F.Iemeáti), 53. Ivko Lenar- -,čfč,' (Aparati), 54. Milan Marolt (ZZÄ), '55/ Milán Koblar (Kranj), 56/ Uroš; Letnar (Pržan),. 57i Janez Bratina (Elementi),' 58. Gašper Kor-d.ežj.šplski center),, 59. Val-! ter ' Mlekuš : (Elementi);, 60/ Marjan Peternelj (Železniki);,
61.	Lado Zakrajšek, 62. Igor Stiškovski (oba Aparati)
razred III ¡(nad 35- let): 1. Ivan Stražnik i( Šolski center)- 1,27, 2. Jaka Vehovec. (Kranj) 1,35; 3. Iva Cirman (Uprava) 1,49, 4. Julij Stojan,
5.	inž Janez Ahačič (bbá ZZA)
6.	Ivo Bevč (Kranj) 7. inž. Žarke .Zavrl (ZZÁ), 8. Janez Krištof (PSO), 9. Viljem Te-kavec (Klementi), 10. Peter Šilar (ZZA), 11. Jože Pogačnik (PSO), 12. Franc. Lotrič (Železniki), 13. Bogdan Na-pokoj (šolski center), 14. Jerko Kos (PSO), 15. Igor Slavec (Uprava).
štipendisti: 1. Ivan Primožič, 1,14, 2. Roman Habicht 1,23, 3. Blaž Andolšek' 1,28
4.	Janež Janc, 5. Emil Sekne;
6.	Danilo Korošec, 7. Vlado Ahačič, 8. Janez Brezovar,
9.	Samo Kucler, 10. Boris Leber, 11. Alojz Grm. m
5... 4... 3 /.. 2... 1... smuk in patrola treh smučarjev bo odsmučala na petkilometrsko progo skozi meglo	. '
K predlogu o skrajšanem delovnem času v tovarni električnih aparatov v Ljubljani
: . (Nadaljevanje s 3. strani) di spremembe strukture proizvodnje v letu 1964,, katera terja, večje, materialne stroške. -Na osnovi spremembe strukture proizvodnje se bodo'namreč materialni stroški povečali zá Skoraj 50	■ V .
podkrepitev tega četrtega pogoja jé komisija v/ svojém predlogu Upravnemu obdčru podjetja J in • Občinski; skupščini Ljubljana — Bežigrad dodalá šč podatek o predvidenem dvigu produktivnosti ña 1 - záposlenéga,/ki. naj/bi znašala, 3,5
Komisija je do vseh. teh ugotovitev; v . svojih .analizah -prišla na osnovi lastnega gospodarskega plana, ki'; je bil pripravljen/še po ‘48-ur-nem. delovnem tednu.."
Dober meseč - intenzivnega analiziranja, ¡in razglabljanj a je bil potreben, da je komisija 15. januarja, dokončala izčrpen elaborat'o možnostih za prehod na skrajšani delovni čas, Le-tega so temeljito obdelali na razširjenem zasedanju delavskega sveta tovarne, na katerem so sodelovali, tudi predstavniki množičnih organizacij v továrni. Razprava je. pokazala, da je stvar toliko žrela, da tovarniška komisija za; skrajšanje delovnega časa že lahko predlaga upravnemu Odboru pod- : jet ja in Občinski skupščini; prehod ha skrajšani delovni ; čaš. Upravni odbor- podjetja j je o tem predlogu' že tudi i ; razpravljal in g sprejel nekatere sklepe, prav tako pal za- ; hteval še. 'nekatere'; dodatne ¡ ■pokazatelje, ki naj bi še utrdili možnosti za prehod na, skrajšani delovm/čaš :na;os-j novi zaključnega računa to-i harač in gospodarskega plana •
Od sodelavcev sc je poslovi--iapin odšla v pokoj tov. Fani Hervol, kontrolorka v montaži stikal EE KONTAKTOR v Kranju, ki ji želimo še mnogo srečnih in zadovoljnih leti
podjetja za 1964, medtem, ko je občinska skupščina predlog te komisije sprejela pod pogojem, da ga bo tovarna električnih aparatov lahko uveljavila... takoj, ko bo o njem sklepal in dal privoljenje tudi delavski svet podjetja »ISKRA«, /j ; Po končanih analizah in razpravi o predlogu komisije za ¡skrajšanje delovnega časa, je ta komisija - izvedla še snemanje po metodi trenutnega' žapažanja na vseh produkt iy-inih delovnih mestih; -za' kar je bilo .predhodno usposobljenih pet 'Snemalcev. Rezultati teh .snemanj — v celoti jih je bilo 12.472 — so pokazali, da je v tej tovarni povprečno 26 % izgubljenega oz. neizkoriščenega delovnega časa, oz. z drugimi besedami
—	v 7 irr pol urah dnevno [tu ne delajo dve uri. Pri tem absolutnih 10 % izgubljenega ‘delovnega časa odpade, na ; nedisciplino zaposlenih, le 0,1 % pa-pa razne ..okvare na delovnih meistih. Če bi torej izboljšali delovno .disciplino.
—	navedenih 10'%;; pospešili oz. skrajšali čas Za pripravo delovnih mest, kar znaša 6,3 procenta izgubljenega delovnega časa In omejili na minimum službene razgovore
(ko mojster daje delavcu-potrebna navodila za delo), bi lahko občutno zmanjšali prej omenjeni . odstotek manjše rentabilnosti, proizvodnje, s tem pa torej. tudi. ustvarili — še četrti pogoj za takojšen prehod na skrajšani delovni čas To pa.nikakor ni*nelzvpd-Ijivo V ‘kolikor se bo delovni kolektiv -v referendumu,' ki ga je komisija pripravila* in ga bo 'izvedla; ko bosta .predlog osvojila ;DS pddjclja in. občinska- skupščina Ljubljana -Bežigrad,, izjavil za prebod na skrajšani, delovni čas, pa bo vsekakor moral, resno'izpolnjevati vse svoje obveznosti do' proizvodnega 'plana ih -ostale pogoje! ?1 / ;
V toyaim električnih aparatov menijo, da • bodo po sprejetju .predloga in. po izidu referenduma - postopno uvajali proste' sobote š tem, da bi v II. polletju delali -samo eno soboto v mesecu.
Prepričanj, smo, da bodo napori te komisije rodili zaželene : sadove, prav tako pa tudi vzpodbudili komisijo za uvedbo skrajšanega delovnega časa v podjetju, ki bo hijene izkušnje - na tem področju lahko koristno uporabila. " .	- C -
Sindikalni informator
I	Na zadnji, razširjeni seji predsedstva sind. podružnice Elektromehanska. Kranj -- so posvetili velike skrb bližnjim volitvam v samoupravne organe/ V krajši razpravi so se • zedinili,, da-naj ekonomske-; enote ; predlagajo 'kandidate, ki bodo kos čedalje večjim dolžnostim in znanju v orgapih samoupravljanja, ki zahteva vestne ljudi s širokim obzorjem. Le taki- bodo lahko' odločali o življenju' in delii v tovarni s polne in zavestno odgovornostjo. Prav zato so sklenili, da se kadrovska komisija' pri Sind. podružnici za čas piiarav in izvedbe
volitev razširi na. 11 člaficv.
Izvršni odbor Sindikata EE KONTAKTOR je organiziral predavanje o Stikalni: tehniki in. sicer trikrat po 2 uri, ki so se ga udeležili vsi Vodilni delavci in člani družbeno.:pčili tičnih organizacij.
O	perspektivi stikalne tehnike je zanimivo govoril inž. Janez žepič — V kratkem bodo priredili ‘drugo “predavanje o razvoju telefonije. ':
Za predlagane kandidate v .organe . samoupravljanj a* bo v: tej "enoti. organiziran: dvcL 'dnevni seminar, kjer se bodo seznanili z--.vlogo članov v organih samoupravljanja in delitvi OD.
S
Razpis štipendij
Tovarna električnih aparatov, Ljubljana:
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok
2	štipendiji — smer industrijska elektrotehnika
—	fakulteta za strojništvo
2	štipendiji — smer tehnološka
—	tehniška šola elektro stroke 2 štipendiji — šibki'tok
2	štipendiji jaki tok
—	tehniška šola za strojništvo 2 štipendiji
—	tehniška šola za kemijo 1 štipendiji}
—	ekonomska šola
1	štipendije ~ N
Tovarna signalno-vamostnih naprav, Ljubljana:
—	fakulteta za elektroniko -=- šibki tok
2	štipendiji — smer avtomatska in industrijska elektronika
—	-fakulteta za elektroniko — jaki tok 1 štipendijo — odsek za metalurgijo
—	fakulteta za strojništvo
1	štipendijo. — smer tehnološka ■— tehniška šola elektro stroke 1 štipendijo šibki tok 1 štipendijo —- jaki tok
—	tehniška šola za strojništvo 1 štipendijo
—tehniška šola za metalurgijo 1 štipendijo
Tovarna avtoeiektričnih izdelkov, Nova Gorica:
=— fakulteta za strojništvo
4	štipendije — smer tehnološka
—	fakulteta za naravoslovje in tehnologijo 1 štipendijo1 — odsek za metalurgijo
1	štipendijo — odsek za 'kemijsko tehnologijo
—	ekonomska fakulteta 1 štipendijo
—	tehniška šola elektro stroke
5	štipendij — jaki tok
—	tehniška šola za strojništvo 5 štipendij
—	tehniška šola za metalurgijo
1	štipendijo	\
—	ekonomska šola ,	\
1	štipendijo
Tovarna elektromotorjev, Železniki:
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok
1	štipendijo — smer industrijska elektromeha-nika
—	fakulteta za strojništvo
1	štipendijo — smer tehnološka
—	ekonomska fakulteta
1	štipendijo
—	tehniška šola za strojništvo
2	štipendiji
—	ekonomska šola 1 štipendijo
Tovarna elektronskih merilnih instrumentov, Horjul:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
1 štipendijo —smer avtomatska in industrijska elektronika
—	fakulteta 2a strojništvo
1 štipendijo — smer tehnološka
—	pralna fakulteta
1	štipendijo
—	tehniška šola elektro stroke
2	štipendiji — šibki tok
—	-tehniška šola za strojništvo
3	štipendije
—	ekonomska Sola 1 štiuendijo
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 56. seje UO
podjetja
(27. marca 1964)
• UO podjetja sprejema statut podjetja po predlogu, Id ga je podala komisija za sestavo osnutka statuta, in ga bo predložil delavskemu svetu v potrditev z naslednjimi pripombami:
a)	UO predlaga, da razprava o statutu na delavskem svetu poteka v tem smislu, da naj člani podajajo svoje pripombe y obliki konkretnih amandmajev k posameznim členom.
b)	V členu 9 se zadnji odstavek dopolni z besedama »upravni odbor podjetja« in »delavski sveti tovarn«, tako „da se bes.edilo zadnjega stavka glasi:
»Posamezne podatke in dokumente lahko proglasijo za poslovno tajnost a svojim sklepom: Delavski svet podjetja, upravni odbor podjetja -hi delavski sveti tovarn.«
.c) .člen 18 se dopolni s tem, da se za besedilom »n. pr. sanacijo, reorganizacijo« doda še »interno prisilno upravo ...«
č) V členu 20 se pojem: »Formiranje skladov« spremeni v »Vrste skladov.«
d)	V členu 61 se drugi odstavek postavi kot prvi odstavek s tem, da se vnese besedica »tudi« kot sledi: »Podjetje ima tudi letni operativni plan...«
Dosedanji prvi odstavek se vnese kot drugi odstavek z nespremenjenim besedilom.
V tretjem odstavku se črta prvi stavek: »Osnovna časovna enota pri operativnem planiranju je trimesečje,« ker je vsebina tega stavka zajeta v naslednjem stavku.
e)	UO predlaga delavske?-mu svetu, da istočasno s sprejetjem (statuta sprejme tudi sklep, da je treba se&ta.-viti načrt in terminski plan za izdelavo in sprejemanje pravilnikov in poslovnikov, ki izvirajo iz .statuta.
f)	Sestaviti je ¡treba plan, kako se bodo uresničevali posamezni postopki, ki jih navaja statut. Sprejeti je treba terminski plan uvajanja teh sprememb, tako na področju posameznih postopkov kot na področju prilagoditve organizacije v skladu s statutom.
g)	Te plane je treba predložiti delavskemu svetu v potrditev na enem naslednjih zasedanj.
h)	Istočasno s sprejetjem statuta je treba pričeti z izdelavo nove organizacije komercialnega sektorja.
® UO sprejema na znanje poročilo o problematiki šolskega centra in zadolžuje upravo podjetja, da mora pri določanju gospodarskega plana za letošnje leto upoštevati problem strokovnega šolstva,
predvsem g vidika sprostitve vsaj nekaj sredstev za gradnjo in pri tem iskati tudi ostale možne vire, da se ta problem reši. Zlasti naj se pospeši rešitev izgradnje strokovnih šol v Kranju in v Ljubljani.
fJO zadolžuje upravo podjetja, da skupno s tovarnami in vsemi ostalimi činitelji, ki so soodgovorni za kompleksno ali delno rešitev predloga Šolskega centra, izvede določene premestitve, ker je od rešitve tega problema odvisno nadaljnje šolanje nujno potrebnih kadrov. Uprave tovarn in podjetja morajo z vsem razumevanjem rešiti to problematiko v letu 1964,
Šolski center mora dobiti .vsaj jasno perspektivo na kakšni osnovi naj poteka vpis - učencev za šolsko leto 1964/65.
UO zadolžuje sekretarja podjetja, da v roku enega meseca poroča upravnemu odboru o konkretnih rešitvah, ki so bile podvzete na tem področju.
UO smatra, da je problem izgradnje šolskih prostorov ip vzgoje kadrov v Iskri pri-/ mamega pomena, zato so nujno potrebne konkretne rešitve, o katerih želi U.O dobiti poročilo v roku enega meseča.
•	UO sprejema na znanje poročilo direktorja proizvodnega sektorja o izpolnitvi plana proizvodnje za januar in februar ter poročilo o uvajanju noye metodologije planiranja in ,o problematiki proizvodnje.
© UO sprejema pa znanje poročilo direktorja komercialnega .sektorja o izvršitvi plana blagovnega prometa v februarju 1964.
V zvezi s tem UO zadolžuje komisijo za izvoz, da v roku Shega meseca poroča upravnemu odboru o izvršenih ukrepih pri pianu izvoza in uvoza-
•	V skladu s členom 14. točke 12 ter členom 48. točke 18 pravil podjetja upravni odbor podjetja imenuje izmed prijavljencev tov. Filipa ROMETA za direktorja tovarne usmemiških naprav v Novem mestu. Tov. Rome je imenovan za direktorja navedene tovarne s 1. 4. 1964.
Sklepi 55. sej£ UO Elektromehanika {16. marca 1964)
• Pri obravnavi poročila n uvajanju statistične metode kontrole kvalitete v tovarni, je .upravni odbor sprejel naslednje sklepe:
—	Zaradi izredno visokega odstotka bolnih v produkcijski kontroli, zadolžuje upravni odbor oddelek za družbene službe, da skupno z obratno ambulanto prouči ta problem in predlaga ukrepe za izboljšanje zdravstvenega stanja zaposlenih v tehnični kontroli, oziroma
stanja v .oddelku.
Upravni .odbor zadolžuje proizvodni sektor, da poostri ukrepe za dostavo razpoložljivega orodja, ki iz različnih vzrokov ni na delovnih mestih v tehnični kontroli.
—	Tehnični sektor naj posveti več pozornosti tehnologiji, s posebnim ozirom na uvajanje novega sistema kontrole, ker se zaradi pomanjkljive tehnične dokumentacije pojavljajo' različne težave, ki onemogočajo redno uvajanje novega sistema.
—	Posebej opozarja upravni odbor terminsko službo na pravočasno lansiranje nalogov v proizvodnjo
—	Prav tako upravni odbor ponovno zadolžuje nabavno službo, da skrbi za pravočasno in kvalitetno nabavo materiala.
—	Upravni odbor smatra, da prihranek pri sklepanju pbgodb po sistemu SMKK ni zadosten. Zato zadolžuje nabavno službo, da permanentno dela na zaključevanju aneks pogodb, pri čemer naj se angažira tudi tehnična kontrola, da se tako dobi zveza s kontrolo proizvajalca.
O	sklenjenih pogodbah je treba pošiljati redna mesečna poročila upravnemu odboru tovarne.
• Upravni odbor sprejema na znanje poročila ¡komisij upravnega odbora in delavskega sveta o delu v tej mandatni dobi in ugotavlja, da je bilo njihovo delo uspešno. Pri tem sta sprejeta .naslednja sklepa:
—	Upravni odbor zadolžuje direktorja tovarne, da v
(©alje na 7. strani) ;
Za 1. maj v Poreč!
Naš počitniški dom v Poreču bo za prvomajske praznike odprt 4 dni, in to od četrtka 30. aprila do ponedeljka 4. maja. Pension din 1.250. Prijave sprejema Počitniška skupnost »ISKRA« — Kranj, Kidričeva 40, tel. 39-91 interna štev. 06, do 25. aprila.
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
(Nadaljevanje s 6. strani)
smislu predlogov komsije ra znižanje režijskih stroškov ukrene vse potrebno za ure^ ditev navedenih problemov.
_ Komisija za uvedbo skrajšanega delovnega- časa naj do 31-. 3. 1964 predloži spravnemu odboru plan' dela za teto 1964. Upravni odbor priporoča, da se skrajšan delovni čas poskusno uvede v določenih EÉ že v drugem polletju 1964.
Sklepi 56. seje UO Elektromehanika (23. marca 1964)
•	Ker so se zaslužki zaposlenih v tovarni od leta 1962 v povprečju precej zvišali, predlaga upravni odbor JlS, día odobri ñaSÍédUje ¿višanje nagrad- vajencev: za prvo leto učenja od dosedanjih 4 do 7 tisoč na 6 do
8	tisoč, z®- drugo leto- od sedanjih' S do 7 tisoč na f do
9	tisoč, in za tretje leto učenja od sedanjih 6 do 8 tisoč na 8 do 10 tisoč dinarjev. Prav tako se predlaga povečanje nagrade’ delavčev na prekvalifikaciji od dosedanjih g na- 18 tisoč dinarjev.
® Na predlog komisije za racionalizacije in tehnične izboljšave je upravni Odbor sprejel naslednje sklepe:
—	Tov. Marjanu štruklju iz tehničnega sektorja se izplača za izboljšavo na strojčku za' likanje peres, enkratna nagrada v višini 20' tisoč din.
—	za spremembo konstrukcijo vrtalnega stroja EVS-10 se tov. Viliju Krivcu' izplača premija- v višini
198.000	din.
—	Enkratna nagrada v višini 1.000 din se izplača tov. ’faktorju Brezarju iz pomožne orodjarne, za predlog izboljšave orodja za izdelovanje relejnih tračnic ATC.
•	V zveži s sklepom -Upravnega odbora od 2. 3’. je upravni odbor sprejel še dodatni sklep:
—	članom kolektiva, ki So po sklepu UO od 2.3.1964 upravičeni do povrnitve šolnine in- izpitnih taks, se tl Stroški vračajo od 1. 1. 1964 dalje.
—	Od tega sklepa se Odstopa' samo Za člane kolektiva, ki so v decembru 1963 Opravili izpite za KV delavce, ki se jim povrnejo stroški šolnine in' izpitnih taks.
<£- Na predlbg DS EE umetnih mas imenuje upravni odbor za šefa- te EE tov. Eda' Podlipnika.
O Upravni odbor sprejema na znanje predračun dohodkov in izdatkov samskega doma za; leto 1964 s pripombo, da je predračun izdatkov za 10 % previsok.
Upravni odbor ni odobril' plana investicijskega vzdrževanja, ker smatra, da So bila najnujnejša popravila izvedena Z dotacijo, ki jo je DS tovarne dodelil samskemu domu v letu 1963; del investicijskega vzdrževanja pa mora- samski dom kriti iz svojih sredstev.
® Upravni odbor je pregledal poročilo EE vzdrževanja naprav o izdatkih za jalovo energijo in zadolžuje šefa vzdrževanja naprav in šefa investicijskega oddelka, da predložita izračun potrebnih sredstev za instalira-nje naprav za kompenzacijo jalove energije v obratu Lipnica in obratu kontak-torjev in relejev.
@ Upravni odbor je obravnaval zapisnik DS EE tehnične kontrole O problematiki kadrovanja kontrolorjev.
Ta' problem jo upravni odbor obravnaval že pred tem' In zadolžil strokovne službe; da do konca meseca marca naredijo vse potrebne analize, na oSnoVi katerih1 bo' možno korigirati osebne dohodke v tehnični' kontroli.
O' tem' je upravni odbor že obvestil DS EE tehnične kontrole in ponovno tudi- šefa' EE tov. Kumpa na seji 16. marca ob priliki obravnave poročila o uvajanju1 metode statistične kontrole kvalitete,-
Sklepi UO tovarne elementov za elektroniko (19. 3. 1964)
• V zvezf s sklepi 51. seje sklepa 9 pa je UO sprejel sklep; s katerim priporoča vsem članom kolektiva Tovarne elementov, da v čim-večjem številu sodelujejo s svojimi dopisi v časopis Iskre, ter, da uporabljajo časopis kot eno izmed' oblik obveščanja članov kolektiva.
® Na sprejete sklepe 52. seje sklepa' št. 2 UO Zadolžuje Tehnični sektor, da skupno z EE ponovilo pregledajo interni investicijski plan, ki je bii sprejet na DS tovarne in upoštevajo samo najnujnejše za izvršitev plana proizvodnje.
@ V zvezi s sklepom št. 3-o vključitvi sredstev republiškega sklada za stanovanjski sklad v šiški UO ugotavlja, da bo potrebno v planu skupne porabe tovarne zagotoviti sredstva za gradnjo stanovanj v Šentjerneju in Žužemberku.
® UO' je sprejel sklep s-katerim določa naj se redni letni dopust članov kolektiva koristi po obstoječem zakonu o delovnih razmerjih člen 26. in sicer: za delovno dobo do 5- let — 12 delovnih dni; za- delovno dobo od 51 do
1-5 let- — 18 delovnih dni-; za delovno dobo od 15 do 25 let — 24 delovnih dni; za delovno dobo nad 25 let — 30 delovnih dni.
Dodatek za odgovornost, dodatek- članom ZB in dodatek na zdravju škodljivo delo ter dodatek materam z otroki naj se do sprejetja Statuta' Ih’ novega pravilnika o delovnih razmerjih podjetja ne deli,' ker se bo ta dodatek določal po sprejetju statuta in pravilnika z odločbami.
Nadalje se UO Strinja z razporeditvijo koriščenja letnih dopustov kot so predvidevale posamezne EE.
• Na VÏoge ÈE Upori Šentjernej glede izobraževanja novega kadra, da naj se organizirajo uvajahiî tečaji, je ÙO sprejel naslednje sklepe:
—	UO naroča komisiji za izobraževanje, da na podlagi predlogov potreb, ki jih morajo dati vse EE izdela plan dela 'ter ga predloži na eni izmed "naslednjih sej UO.
—	Vodstvom EÈ pri- sestavi prana se naroča, da za-predavatelje izkoristijo obstoječe strokovnjake naše tovarne. Za tiste osebe, ki izvajajo te Uvajalne tečaje t.-jt priprave in predavanja1 ter so’ iz EE, se jim' bo to smatraiO1 kot nadurno' delo, osebam iz drugih enot pa sd priznajo potni' stroški', (pravne sl., socialni delavec).-
—	Predsednik komisije za-izobraževanje deiavteev na-delovnih' mestihy lahko po potrebi koristi za nekatera-predavanja tud; strokovnjake šolskega- centra, toda le po predhodnem sklepu celotne komisije.
Sklepi 20. sefe UO tovarne za elektroniko in avtomatiko (24. marca 1964 )
&	V zvezi s sklepom 17. redne Seje UO je splošni sektor pristopil k analizi delavcev, ki zasedajo' strokov-nejša delovna' mesta, Čeprav nimajo za to potrebne kvalifikacije. Po sklepu upravnega odbora podjetja si morajo' vsi ti delavci zahtevano- izobrazbo' pridobiti najkasneje v 5 letih Z izrednim’ študijhm. Da pa bi šoianjie teh ljudi potekalo čimbolj ' planska, naj splošni sektor izdela za to *>'trebni plan glede na nujnost pridobitve potrebnega znanja za posamezno delovno mesto V čim krajšam času, kot tudi katerim delavcem smo1 pripravljeni povrniti stroške šolnine. Vsem, ki bodo morali obiskovati izpopolnjevalne šole,- naj se' v čim' krajšem času izdajo ustrezne odločbe:
® Ker splošni sektor kljub sklepu 19. redne seje zahtevanega poročila o poslovanju in virih dohodkov naše obratne ambulante, tega' ni pripravil, naj to izdela1 V čim krajšem času, kajti razčlenitev tega vprašan ja je velikega pomena za nadaljnje poslovanje naše ambulante.
. (Daljo ha 8. strani)
To varil» elektronskih naprav, Ljubljana:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok 2 štipendiji — smer’ telefonija-telegPafija'
1 štaperidijo — smer splošna elektronika ih ihh krovalovi
1	štipendijo — smer avtomatska in industrijska elektronika'
—	fakulteta za strojništvo
2	štipendiji — smer tehnološka
—	fakulteta za naravoslLvje fin tehnologijo
1 štipendijo- — odsek za kemijsko tehnologij» 1 štipendijo — oddelek za tehniško fiziko "■ —f ekonomska fakulteta
1	štipendijo
—	tehniška šola elektro stroke 2' štipendiji — šibki' tOk-
—	tehniška šola- Za- strojništvo1
2	štipendiji'
—	tehniška šola za kemijo
1	štipendijo
Tovarna kondenzatorjev, Semič:
—	fakulteta' Za elektrotehniko — šibki' tok
V štipendijo — smef spkjšna elektronika in krovalovi
f štipendijo1 — sffler avtomatska in industrijska* elektronika
—	ekonomska fakulteta
2	štipendiji'
—	pravna fakulteta-1 štSpendijb-
—	višja ekononasko-komercialha- šofa-
1 štipendije- — oddelek za računovodstvo la-finace
—	tehniška šola elektro- stroko
3	štipendijo — šibki- t.k 2- štipendiji' — jaki tok
—	tehniška šola za strojništvo 1' štipendijo
■ — ekonomska šola 3 štipendije
Tovarna električnih merilnih instrumentov, Otoče:
—	fakulteta za elektrotehniko — šibki tok
1. štipendijo-— smer avtomatska in industrijska elektronika
—-fakulteta za strojništvo
—	ekonomska fakulteta'
1 štipendijo
—	pravna fakulteta 1 štipendijo
1 Štipendijo — sraef tehnološka
—	tehniška- šola elektro Stroke 1 štipendijo — šibki tok
1 štipendijo- — jaki tok	V
—	tehniška' Šola za strojništvo 1 štipendijo
—	ekonomska šola
1	štipendije-
Tovarna usmernikov, Novo mesto:
—	fakulteta za elektrotehniko — jaki tok
2	štipendiji — smer energetska-
—	fakulteta za strojništvo
f štipendijo' — .smer tehnološka-
—	višja' ekonomsko-komerčialna šola
ji štipendijo'- —1 oddelek za računovodstvo in ■ finance
—	tehniška šota elektro Stroke 2 štipendiji — jaki tok
—	tehniška Šola* za Strojništvo'
2 Štipendiji
Kandidati naj pošljejo svoje vloge na naslov: Zavod za avtomatizacijo; rCfetat za štipendije, Ljubljana, Miklošičeva Cesta Št. 28, telefon 32-144, Kjer lahko dobijo tudi vse informacije'.
K vlogi naj kandidati priložijo polletno spričevalo oziroma potrdilo o vseh doslej opravljenih Izpitih' z ocenami .potrdilo1 o premoženjskem1 stanju in višini osebnih dohodkov staršev.-
Višina štipendije in ostali pogoji so določeni v pravilniku o Štipendijah podjetja iskra.
Razpis velja do 15. maja 1964, kandidati pa bodo obveščeni o sklepu komisije za Štipendije, naj* kasneje do 1. julija1 1964.
Komisija za Štipendije podjetja »ISKRA«
Nekatere značilnosti iz osnutka statuta ZZA
(Nadaljevanje s I strani)
Pri vseh teh predvidenih oblikah je značilno, da so za odločanje o . zadevah, ki 7 se tičejo zgolj internega življenja in dela kolektiva zavoda pristojni- le samoupravni organi zavoda, v katere so izvoljeni samo člani njegovega kolektiva.
Komisija, ki je sestavljala osnutek statuta, se je odločila za drugo od gornjih variant in predlaga v osnutku, da naj bi svet Zavoda štel 25 članov, od katerih jih kolektiv Zavoda, izvoli y svojih delovnih - enotah 12, delavski svet. ustanovitelja pa jih ime-, nuje , 12, direktor Zavoda pa naj bi bil že po svojem položaju elan sveta. Predsednik sveta naj bi bil član kolektiva Zavoda. Sedanjo upravo bo nadomestil upravni odbor Zavoda, ki bo štel 11 članov, od katerih je direktor po svojem položaju avtomatično član, ostalih 10 pa izvoli svet Zavoda iz vrst članov kolektiva.
Poleg teh dveh samoupravnih organov predvideva osnutek tudi svete delovnih enot, ki so že več kot leto dni obstajali v Zavodu. Zaradi premajhne podpore starešinskega kadra in nezadostne aktivnosti družbeno političnih organizacij se. sicer ti samoupravni organi ' niso v pre-
teklosti še polno uveljavili, vendar ' statutarna komisija Sinatra, da so za čimbolj neposredno samoupravljanje kolektiva potrebni posebno za reševanje problemov organizacije in produktivnosti dela, ter ekonomičnosti: poslovanja v delovnih enotah.
Da bi se zagotovilo boljše medsebojno sodelovanje in nudila možnost, da tudi kolektiv Zavoda sodeluje v delu samoupravnih organov podjetja —- ustanovitelja' je! statutarna . komisija podjetja predlagala v predlogu statuta podjetja, da kolektiv Zavoda voli predstavnike v-delavški svet. podjetja po enakem merilu kot njegove proizvodne in druge enote, To je še: nadaljnja razširitev sedanjih samoupravnih pravic. Zavoda, ki jo je kljub drugačnim zakonskim predpisom treba ostvariti, ker uspešnemu medsebojnemu . sodelovanju lahko samo koristi.
ORGANIZACIJA
POSLOVANJA
Osnutek statuta ne predvideva nekih bistvenih sprememb sedanje interne organizacije Zavoda razen te; ua se mora organizacija raziskovalnih in razvojnih dejavnosti bolj prilagajati potrebam in perspektivi proizvodnje,
Tov. Mariji Korinšek so sodelavci v skladišču lakirnice in galvanike EE PRODUKCIJA v Kranju — poklonili na dan odhoda v pokoj lepa darila in cvetje ter izrazili željo, naj bi zasluženi pokoj uživala še mnogo let v zdravju in zadovoljstvu.
Izvlečki iz sklepov
(Nadaljevanje s 7. strani) ® člani upravnega odbora se strinjajo s predlogom splošnega sektorja, da se v šolskem letu 1964/65 na novo štipendira 22 študentov fakultete oziroma višjih šol in 18 učencev tehnične oziroma ■ ekonomske srednje šole, skupaj torej 40 novih štipendistov, kar nam je odobrila tudi kadrovska služba podjetja.
Plan 112 vajencev za izuči-tev raznih strok v poklicni šoli Iskre, kot tudi 38 vajencev v samem Pržanu, je le informativen, ker zaenkrat še ni potrjen od kadrovske službe podjetja. Po dobljenih podatkih bo odobreno število verjetno nekoliko manjše.
© Ker se je že nekajkrat primerilo, da zadolženci oziroma njih namestniki nalog, ki so jim določene po liniji samoupravnih organov ne izpolnjujejo v redu (podajanje planov in ostalih poročil, izvrševanje sprejetih sklepov ipd.), upravni odbor vse prizadete strogo opozarja, da naj se v bodoče temu ne izo-
LSK R A — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije . za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik' Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — TiA in klišeji: »ČP Gorenjski tisk« Kranj
gibajo, temveč naj svojo dolžnost vestno opravljajo.
© člani upravnega odbora so sprejeli sklep, da naj se vsem Sežanskim praktikantom, ki so na praksi v Pržanu,. zaradi Velikih stroškov, ki jih imajo zaradi ločenega življenja, namesto prvotno predvidenih 16.000 din izplača po 35.000 din ha osebo/mesec, oziroma procentualno na število dni prakse in to poleg njihove redne plače.
© UO se strinja z izdelanim poročilom o kaznovanju krivcev za manjko orodij in drobnega inventarja, ki ga je na osnovi 17. redne seje izdelal -splošni sektor in odloča,, da se seznam prizadetih takoj- preda vodstvu računovodstva v obračun. Ker pa so nekateri zneski zelo nizki, upravni odbor predlaga, da naj se vse tiste, katerih vsota za povrnitev nastale škode ne znaša več kot 100 din, te kazni oprosti.
@ Zaradi težav, ki jih imamo pri proizvodnji igralnih avtomatov AG, so člani upravnega odbora sprejeli sklep, da naj gospodarski sektor uredi vse potrebno, da bo ves material, ki ga imamo trenutno še na zalogi porabljen, oziroma da bo planirana količina za leto 1964 zaključena najkasneje do 1. novembra t. 1. V nobenem primeru se finalizacija teh avtomatov ne sme zavleči v naslednje leto.
upoštevajoč pri tem najnovejše dosežke tehniškega napredka in specializacijo dela.
Kljub temu, da mora to biti že rezultat’ zadovoljive organizacije, pa osnutek statuta: še posebej poudarja, da mora biti organizacija , dela v Zavodu taka, da se delovni programi posameznih organizacijskih enot v razvoju, tehnologiji in. projektili ne:: sinejo prekrivati. Ker to vkljub: stalnemu prizadevanju vodstva Zavoda še do danes ni doseženo, pos’tav-ija^#®t8j^ statuta operativno zahtevo, da mora biti taka organizacija v Zavodu vzpostavljena do konca lega leta.
Osnutek statuta nadalje precej; natančno, definira namen ‘ m naloge- posameznih temeljnih Organizacijskih'enot (sektorjev)., in teži.za čimbolj ustaljeno organizacijo poslovanja, ki naj ..sc ne menja, odvisno od . trenutnih ! razpoloženj in prilik, temveč le na osnovi, utemeljenih, dejstev in prognoz, da! bo novo . poslovanje bolj ... ekonomično, da nova - organizacija odkriva nova. delovna področja s perspektiv-, no realizacijo v proizvodnji in da ustvarja boljše, medsebojne odnose v kolektivu.
GOSPODARJENJE
Stalna težnja kolektiva in skrb vodstva Zavoda sta že doslej bili, da bi čimbolje gospodarili , in to iž'čisto nujnega razloga; da bi okrepili materialno osnovo Zavoda/ Kolektiv Zavoda /še : namreč zaveda, da se'mora-skoraj na novo v celoti opremiti'in da brez sodobnega instrumenladja in .drugih delovnih priprav ni možno Sodobno raz-, iskovati nova področja in-razvijati * ter pospeševati - tekočo proizvodnjo.} Uspešeh izkoristek teh dragocepih,sredstev pa je odvisen predvsem od sposobnih: strokovnih kadrov, ki so najvažnejša in tudi največj* inves ticij a Za-
voda. Vse-to nujno usmerja kolektiv Zavoda k dobremu gospodarjenju.
Te težnje in nujnosti je komisij a pri osnutku statuta tudi upoštevala, pri čemer je izhajala iz, dosedanjih izkušenj. Predvsem je v statutu določeno, da Zavod navzven nastopa kot celota, ki solidarno sprejema obveze jn odgovarja za škodo, ki bi jo s svojim poslovanjem povzročila* ustanovitelju 'ali drugim poslovnim .partnerjem katerakoli / delovna enota v Zavodu.
. če upoštevamo še to, da je ustanovitelj: iz sredstev tekoče proizvodnje izločil za ¡razvoj precejšnja finančna-sredstva, je odgovornost .kolektivov Zavoda za dobro gospodarjenje še temvečja, .ker je nasproti iem .sredstvom treba postaviti tak deloyni pro-
gram, ki bo v najkrajšem času rodil-dobre rezultate v proizvodnji jn zašigural|njeno perspektivo.
ODNOSI DO
USTANOVITELJA
se v statutu Zavč>da odražajo v uveljavitvi vseh določil, ki jih je doslej vsebovala pod godba o medsebojnem sodelovanju, Ne glede na zakonite predpise komisija smatra, da. niti kolektivi ustanovitelja niti kolektiv* Zavoda oz. kolektivi 1 njegovih delovnih enot, ne morejo imeti drugih interesov kot' tistih,- ki so lastni vsem in zato taka določila v statutu v ničemer ne kršijo zakonitosti, pač pa močno krepijo medsebojno pripadnost in uspešnost poslovanja.
-C.J.-
Preresen odmev na prvoaprilske šale oziroma: bumerang je zadel v črno
V naši prejšnji številki z dne 26. marca smo objavili nekaj prvoaprilskih šal, in to:
—	»Ne prezrite!« (druga stran);/
—	Interesentom za avtomobile Zastava« (šesta stran);
—	»Sporočilo« in; »Vesela vest« (osma stran).
Najbolj je' uspela - pote« - gavščina v Zvezi z ugodnim nakupom avtomobilov, pri čemer so nekateri zadevo kar preresna vzeli in našemu uredništvu zagrozili celo s sodiščem, * vendar | mislimo, da je taka »grožnja« pač prvoaprilska ša-
la z njihove Strani, in priznati moramo, da je kar dobro uspela, saj/ j e ha/ seji uredniškega odbora vzdignila dokaj prahu. /;\ .šala. o avtomobilih ni bila v celoti korektno izpeljana, zato se , oprbšča-;, mo socialnemu delavcu v Hlektromebaniki v Kranju kef smo mu po nepotrebnem naprtili dodatno delo -isti nas veseli, .da je ki j ub vsemu razumel zadevo .le kot šalo.
Vsem pa, ki ste- verjeli, v skoraj neverjetne vesti, pa naša " iskrena zahvala 7 za ssdelovanje in brez: zamere!
Uredništvo