lijanske osnovne šole. Čeprav priznava, da bi bilo potrebno za razjasnitev takega stan ja proučiti širše družbeno-gospodarske razm ere, vendarle večkrat prehitro izvaja sklepe. To ni toliko kritika kot opozorilo, kako težavno je proučevanje m anjšinskih problemov, ko problem atika lahko zanese vsakega raziskovalca, da nehote vnese v svoje delo merico subjektivnosti. Če torej avtorjeve izjave gledamo skozi izrek: »razumeti, pomeni oprostiti«, potem bomo avtorju m orali oprostiti kar precej trditev, predvsem o položaju slo­ venske narodnostne skupnosti v Italiji. H krati pa nam bo to dober nauk, kakšne m oralne kvalitete zahtevajo take vrste raziskave. Da bi bilo kar naj manj podobnih spodrsljajev je potrebno vložiti še večje napore v razjasnje­ vanje socialnega, gospodarskega in kulturnega položaja pripadnikov narod­ nostnih m anjšin na obeh straneh m eje te r stalno p rim erjati rezultate. M arijan Klemenčič Troje del o sociologiji jugoslovanskega podeželja Vlado Puljiz: Eksodus poljoprivrednika. Biblioteka Sociologije sela. Izdal Centar za sociologiju sela, grada in prostora Institu ta za društvena istraživanja Sveučilišta u Zagrebu. Zagreb, 1977, str. 176. Med sociološkimi publikacijam i, ki se dotikajo aktualnih problemov po­ deželja, je tudi knjiga mladega in prodornega hrvaškega ruralnega sociologa dr. Vlada Puljiza. Delo, ki je nekoliko skrajšana in preurejena doktorska disertacija, zelo podrobno razčlenjuje oblike in posledice razslojevanja (de- agrarizacije) podeželskega (kmetijskega) prebivalstva, to je odtrganje ljudi od zemlje in njihove tradicionalne navezanosti na zemljiško posest. Vsekakor so to pojavi z nekaterim i izredno aktualnim i dogajanji, ki jih vključuje povsem upravičeno tudi geografija v sklop svojih proučevanj. Celotno vsebino knjige je razdelil pisec v tri zaokrožene dele. V prvem delu knjige, ki im a štiri tem eljna poglavja, sta prikazana razvoj družbene delitve dela in socialna diferenciacija km etijskega prebivalstva, kakršna sta se pojavljala v Evropi in še posebej pri nas v predindustrijsk i dobi. Osvetljene so posamezne sestavine tradicionalnega podeželja te r njegova socialna in go­ spodarska stru k tu ra (npr. rodbinska zadruga, avtarkija). Drugo poglavje pri­ kazuje in osvetljuje činitelje socialne in gospodarske deagrarizacije avtarkič­ nega podeželja. Med dejavnike, ki razkrajajo stare vasi in sprem injajo vaško življenje, prišteva avtor agrarno revolucijo (od 17. do 19. stol.) in osamosvoji­ tev posameznih hišnih dejavnosti, ki so sodile v sklop avtarkičnega gospodar­ stva (domača obrt za lastne potrebe ali za trg). Pomembno vlogo pri raz­ kroju stare agrarne struk tu re je imelo čedalje močneje uveljavljanje tržno- denarnega gospodarstva, ko so se sprem enile naturalne dajatve v denarne, vplivi trgovine na delitev dela, širjenje obrti, razvoj rudarstva, m anufakture te r prom eta, in navsezadnje še prodor in uveljavitev učinkov industrijske in prom etne revolucije. Vzporedno s tem i gospodarskim i sprem em bam i so doživ­ ljala m esta ponovni razm ah in gospodarski razcvet. Razvoj km etijskega gospodarstva je prikazan v tre tjem poglavju prvega dela knjige. Z razvojnega vidika sta osvetljena nastanek kmečkih gospodar­ stev in sprem injanje števila km etij s posebnim poudarkom na stanju v 19. in v začetku 20. stoletja. Na osnovi različnih podatkov avtor osvetljuje sočas­ no gospodarsko moč km etij in stopnjo gospodarne zaposlenosti ljudi po do­ m ačijah. Prikazani so prenekateri vzroki zadolževanja kmečkih domačij. Najzgodnejša akum ulacija kapitala in razvoj industrije sta prinašala za­ četne pojave razslojevanja na podeželje in odtujevanje km etijskega prebival­ stva od njegove lastne zemlje. Vzroki za to so predvsem v prodoru kapita­ lizma na podeželje, k jer je čedalje h itre je rastel sloj revnega vaškega prebi­ valstva. V tem procesu zgodnjega razslojevanja našega podeželja odkrivamo nastanek dninarjev in začetne pojave in oblike sezonskih selitev kmečkih ljudi. »Deagrarizacija prebivalstva Jugoslavije v povojnem razdobju« je naslov drugega dela Puljizove knjige. V njem so prikazani in pojasnjeni vzroki, ki pogojujejo obseg in stopnjo razslojitve podeželskega prebivalstva, sprem enje­ ne vloge in m esta km etijstva v celotnem gospodarskem sistemu. Med na j­ pom em bnejšim i činitelji, ki neposredno učinkujejo na preslojevanje km etij­ skega življa v neagrarne dejavnosti, so gospodarski, družbeni in politični položaj km etijskega prebivalstva. To se odraža v agrarni struk turi, oprem ­ ljenosti gospodarstev s sodobnimi proizvodnimi sredstvi, v sestavi kmečke delovne sile, oblikah in višini kmetovih dohodkov in, ne nazadnje, tudi v druž- beno-političnem položaju celotnega km etijskega prebivalstva. Druga skupina deagrarizacijskih dejavnikov obsega možnosti zaposlitve v neagrarnih dejav­ nostih. V njej im ajo izredno pomembno vlogo obseg in vrsta izven km etijske zaposlitve in oddaljenost delovnih m est od domačij. Zato ločujemo v sklopu tega pojava možnosti neagrarnih zaposlitev doma od nezasedenih delovnih mest, ki so kmetom na voljo v tujini. Socialno-psihološki činitelji deagrari- zacije obsegajo v glavnem nezadovoljstvo kmetov z obstoječim gospodarskim stanjem podeželja. Prevladuje pa tudi prepričanje, da jim je z zaposlitvijo izven km etijstva zagotovljena tra jne jša socialna in gospodarska varnost. T retje poglavje drugega dela knjige prikazuje obseg deagrarizacije po zadnji svetovni vojni. V obdobju 1948—1961 je zajela deagrarizacija, kar se odraža v transferu km etijskega prebivalstva v druge dejavnosti, blizu 2.950.000 ljudi, v šestdesetih leti (1961—1971) pa celo 2.550 tisoč oseb. V 25 povojnih letih je zapustilo naše km etijstvo blizu 5,5 milijonov kmečkih ljudi. Avtor podaja razčlenitev treh glavnih oblik deagrarizacije. V prvo skupino oblik razslojevanja podeželskega prebivalstva uvršča tiste povzročitelje, ki tem eljijo na opuščanju zasebnega km etijstva. Pri tem razlikuje direktno deagrarizacijo, ki je odraz zaposlitve v neagrarnih dejavnostih. Posredna oblika deagrarizacije se kaže v izobraževanju (šolanju) km etijskega prebival­ stva, kar v končni konsekvenci vpliva na njegovo zaposlitev izven domačije. Pomembna je ugotovitev, da je feminizacija km etij le prehodna oblika, ki je pogojena z določeno stopnjo gospodarske razvitosti. V endar avtor poudarja, da tudi feminizacija km etijskega prebivalstva pospešuje njegovo razslojitev. V posebno skupino deagrarizacijskih oblik so zajete tiste razslojitve, ki te­ m eljijo na odtujevanju in odtegovanju kmetov od km etijstva, k ar se kaže v rah ljan ju ekonomske povezanosti s km etijo. Pri tem se pojavljata dva tipa: popolna deagrarizacija nastopi tedaj, ko je prebivalstvo postalo že povsem neodvisno od dohodkov iz km etijstva; v prim erih pa, ko zaposleni ljudje dobivajo kakršen koli dohodek še iz km etijstva, govorimo o delni deagrari- zaciji, ki je zelo značilna kot prehodna oblika v deželah z naglo industrializa­ cijo. T retja vrsta oblike deagrarizacije se odraža v prostorski mobilnosti prebivalstva (stalna odselitev s km etije, sezonske zaposlitve, dnevne ali teden­ ske m igracije delovne sile s km etij itd.). Prikazane so še druge selitve kme­ tijskega prebivalstva (o tem prim . tudi P. Markovič, Migracije i prom ena agrarne strukture, 1974) te r selitve iz podeželja v mesta. Peto poglavje drugega dela knjige prinaša pogled v posledice deagrari­ zacije. Med njim i so prikazane demografske (ostarevanje, feminizacija in devi- talizacija km etijskega prebivalstva), socialne (razkroj avtarkičnih oblik živ­ ljenja naselij in družin), ekonomske (izum iranje km etij in nastanek mešanih km etij) in prostorske posledice deagrarizacije. Še posebej je opisano prilaga­ jan je km etijskega prebivalstva na življenje in delo v m estu ter v industriji. T retji del knjige osvetljuje deagrarizacijo v luči bodočnosti našega podeželja. V sklepu lahko zapišemo, da predstavlja Puljizovo delo pomemben prispe­ vek h globalni osvetlitvi preslojevanja in razslojevanja km etijskega prebival­ stva v Jugoslaviji. Delo, ki tem elji na širokem izboru domače in tu je litera­ ture, predstavlja nedvomno tudi za geografa pomemben napotek pri iskanju prenekaterih vzrokov za osvetlitev fiziognomske preobrazbe našega podeželja. Milan Natek