MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Urtdnlitvo ia upriva: Maribor. Gosposka Ati / Tolofon urodnlltvs 3440* upravo 2450 Uhaja razen nadalje In praznikov vsak dan ob 10. uri / Valja mesečno prejeman v upravi aN po poiti 10 Din* dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku $ Oglaša sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani # Poštni čekovni račun it 11.409 JUTRA” Notranje bistvo vseh sedanjih kriz ZA HEROIČNEGA, BREZKOMPROMISNEGA ČLOVEKA! V sedanjih kritičnih časih se skoraj vedno govori samo. o gospodarski depresiji, govori se o materialnih težko-Čah, ki branijo svetu in tudi nam, da bi zadihali iz polnih pljuč. To mišljenje je Pa popolnoma pogrešeno, kajti če posedamo globlje, če pogledamo stvari do dna, pStem bomo takoj opazili, da se ^danja kriza nanaša na Prav vsa pod-vočja javnega udejstvovanja, celo na individualnost posameznikov. Težko krizo Preživljajo poleg gospodarstva tudi kul-tura, prosveta, morala in politika z vse- zvrstmi, ki se dajo kakorkoli subsu-JPirati pod označene pojme. Da, cek> r e-'' 8 i j e in najmočnejša med njimi, k r-“Sanska, preživlja usodno krizo, če “I hoteli podkrepiti to trditev, ne bi bili Prav nič v zadregi, kajti dokaznih pri-{Jterov je na vseh krajih in koncih koli-“°r jih pač hočemo. Naša doba je zato tipična prehodna doba, in vseeno je, če analiziratrio vzroke', ki so do tega pri-Vedli ali ne. Dejansko stanje je tako, nič drugačno, in o tem si moranfd biti na tesnem. Najbolj pa nam v tej znfedeni dobi Manjkajo veliki voditelji in značajni, do ^a prekaljeni, idejni in brezkompromis-ni Pristaši. Žalostiti dogodki nesistematičnosti so kbruthpirali iti demoralizirali ne le n?jširše plasti, takozvani narod, marveč tudi večinoma tiste, ki bi morali glasniki in klicarjf ter vodniki iz se-tianjsh temnih zmed. Heroizem, brez kakega ni velikih dejanj in brez katerega tudi rti zdravega in mogočnega nt>-Prfedka, se bolj in bolj umika komproml-sarstvu in oportunizmu. V srcu misli ardrsikdo morda še čišto in idealno, zaveda se edifie prave poti, toda takrat, kadar bi motal stopiti na tribuno javnosti, se nenadoma zboji in namesto tega, tiar čuti, govori o docela nečem drugem, žlezen 6?-sa se širi kakor kuga in vodi v najtemnejše peršpektlv« bodočnosti, v "aJvečje preizkušnje' in katastrofe, iz ka-teHfi s.koraj ne vidimo izhoda.. Vse se giblje le nekako na periferni, vse je efen-'rlfugdlrio, namesto da bi bilo centripe-ialno. Ali imamo danes v svetovni, zlasti pa ^ evropski — da ne govorimo o naši — tiulturi sploh še kakšne veljavne smerne? Ali vemo, kakšna pot bi bila prava v socialnih vprašanjih. In.,še prav po-Sehno v politiki? Pa ozrimo se iz sveta famo v naše ožje domače razmere! Tati0!, na prvi pogled opazimo, da žjvimo le od danes do jutri, da nam je mar samo to, kar je neposredno pred nami. O nekakšnih ideoloških smernicah sploh ne moremo govoriti. In vendar bi bilo potrebno, da bi si vsakdo ustvaril dodelan nazor, dodelano platformo, s katere bi presojal vse pojave okoli sebe in našel odnos od sebe do hjih ter bi skušal ideološko brezkompromisno uiplivati na razvoj v tem opredeljenem pravcu! Zato tudi manjka navdušenje, manjka fanatizem, ki je pripravljen tudi na žrtve. Slika, ki nam jo ne nudi samo široka masa, temveč tudi plast splošne in višje, resnične inteligence, je naravnost obupna. Vse, kar se stori, se stori samo tako, kakor da je to konvencionalna dolžnost ali pa, kar je še bolj žalostno, oportunistična potreba! Celo v društvenem življenju se to opaža, da o političnem sploh ne govorimo, ker je še neprimerno bolj žalostno. In vendar je neizogibno potrebno, da premagamo to obupno krizo vsaj v sebi, da šl ustvarimo jasen, precizen odnos do vseh stvari in vseli dogodkov javnosti. Kajti samo po tej poti moremo najti izhod iz sedanjosti v bodočnost, samo pb tej poti moremo ustvariti tisto, kar doba od nas zahteva. Sedanje stanje vodi v propast, v strašno, neizbežno katastrofo! Na jasnem si moramo biti .v vseh vprašanjih in v vseh položa jih, k a j h 6-čemo, kaj je naše resnično, iskreno, notranje prepričanje. In samo po tem prepričanju se moramo udejstvovati in boriti. Nič ne de, če ni takoj Uspehov, nič ne de, če nas dosežejo porazi: močna volja ih ideja morata Prej ali slej zmagati! Iz oportunističnega taktiziranja moramo preiti v ofenzivo resnice, v napad realnih dejstev, temeljev bodočnosti, rešene iž kaosa sedanjosti, Samo tako bodo zrastle med nami tudi resnične osebnosti, brez katerih je vsaka človeška družba, zlasti pa narodna individualnost in državna skupnost nemogoča. Gospodarske, finančne, socialne, kulturne in politične krize ne bo konec, dokler ne bo konec krize individua, krize osebnosti. Tu moramo torej Pričeti generalno zdravljenje, in sicer vsi, čim se tega zavemo. Mi rabimo herojev; le oni morejo premagati zmaja krize in rešiti človeštvo na nova področja plodo-hosnega ustvarjanja! Za to je pa že skrajni, čas, dvanajsta ura se že bala! Japonci so zapustili Društvo narodov _ * nriCA aTi M APIinUI? DADASU A CiTi- VELIK GOVOR JAPONSKEGA DELEG ATA MACUOKE. - POROČILO OD BORA DEVETNAJSTORICE SPREJETO. — DEMONSTRATIVEN ODHOD JA-PONCEV.'— JAPONCI OSTANEJO NA RAZOROŽITVENI KONFERENCI. — USTANOVITEV NOVEGA ODBORA D. N. ZA DALJNI VZHOD. ŽENEVA, 25. februarja. Za včerajšnje izredno zasedanje Društva narodov je vladalo povsod ogrbmno zanimanje. Na dnevnem redu je bilo rtamreč glasovanje o sprejemu znanega poročila odbora devetnajsterice o mandžurskem vprašanju. Najprej je govoril kitajski delegat dr. len, ki je izjavil, da bo glasoval za poročilo, ker priznava pravice Kitajske. Za njim pa je Imel zelo dolg, temeljit govor japonski delegat Macuoka, ki je opisal bivše neurejene razmere v Mandžuriji in s tem skušal opravičiti japonsko okupacijo in ustanovitev svobodne mandžur-ske države. Kake osvajalne namene Japonske na kitajski celini je odločno zanikal. Skušal je tudi orisati postopanje Društva narodov napram Japonski oziroma poročilo devetnajsterice kot krivično, ker Japonski pri vsej maridžurski akciji pač ni šlo za kaj drugega, kakor za odstranitev vzrokov, ki so bili podlaga raznih manjših in večjih vojnih akcij že nekaj stoletij. Pri tem je naglašal veliko miroljubnost Japonske, ki da hoče ohraniti mir do skrajne možnosti. Od miru na Daljnem vzhodu je odvisen tudi svetovni mir. Japonska vlada pa je zašla, ne pb lastni krivdi, na skrajno mejo svojega sodelovanja z Društvom narodov, ker se njeni nazori in nazori ostalih Članic Društva narodov glede sredstev miru na Daljnem vzhodu pač ne Strinjajo. Po končanem govoru je Macuoka na čelu celotne japonske delegacije ostmi« tatlvno zapustil dvorano. Japonski krog! pripisujejo eksodusu svoje ženevske delegacije zgolj demonstrativen značaj, do-čim bo politične posledice izvajala šele tokijska vlada sama. Pri glasovanju o poročilu in priporočilih odbora devetnajsterice je glasovalo za poročilo h delegatov, proti poročilu samo japonski delegat, dočim se je Siamski zastopnik vzdržal glasovanja. TOKIO, 25. februarja. V tukajšnjih političnih krogih se domneva, da Japonska ne bo izvajala nadaljnih posledic in bo še nadalje sodelovala na ženevski razorožitveni konferenci. ŽENEVA, 25. februarja. Na včerajšnji popoldanski seji, ki ji pa ni več prisostvovala japonska delegacija, je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero je bilo sklenjeno, da se ustanov! pri Društvu narodov stalen odbor, ki še bo ba-vil izključno le z vprašanji, tlčočimi se Daljnega vzhoda. Naloga odbora bo stalno obveščanje sveta Društva narodov o zadevah Daljnega vzhoda. V novem odboru so vsi člani odbora devetnajsterice s Hymansem na čelu, pritegnjena sta pa bila še zastopnika Kanade in Nizozcm-ske. Generalni tajnik Društva narodov sir EHc Drummond je poslal vabilo za sodelovanje v odboru tudi vladam Združenih držav Severne Amerike in Sovjetske Unije. Hirienberška atera smrdi vedno htrše SOCIALISTIČNE OBTOŽBE DR. SEEFEHLNERJA. - ŠOPRONJSKA PRAK-SA SE PONAVLJA. — ODMEV V PARLAMENTU. — HEIMWEHR N* NEDOLŽEN. - MADŽARI ZOPET NIČ NE VEDO. Zunanjepolitična debata v 1 francoski zborttici PARIZ. 25. februarja. Politični in tiarlatnehtariii krogi sodilo* da le po končani debati o proračunskih dvanajstinah za marec neizogibna daljša debata o raznih zunanjepolitičnih vprašanjih. Na dnevni red to razprave bi tirisle razne Interpelacije, v prvi vrsti mterpelaclia deshiČarsko-radlkalnega ooslanca Ybarnegarava. ki bo zahte-^1 od vlade pojasnilo na naslednja J^ašania: l. Novo oboroževanje nadzarske; 2. Pakt male antante, in Novi kurz v Nemčiji. Varnost držav le v obrambni vojski ženeva, 25. februarja. Splošni odbor sin°rož,tvene konference je sprejel z 21 Wecl,0!! francoske resolucije, ki z ul’ da 'e režim varnosti Istoveten le rj aefenzlvnim vojnim statutom, s kate-Ša«|Se zman,®u!e oboroževanje In skraj, k*® kadershega roka. Italiiani so pred. lagali, da se ne glasuje prej, preden se ne bo obravnaval problem vojnega materiala. Za njihov predlog so glasovale samo Avstrija, Madžarska, Italija, Švica In Sovjetska Rusija. Glasovanja pri sprejemu francoskega predloga se je vzdržala samo Poljska. ODSTOP NORVEŠKE VLADE. dSLO, 25. februarja. Norveška vlada je po tridnevni finančni debati ofetala s 67 glasovi kmetske stranke in konservativcev proti 80 glasovom levičarsko liberalne in socialistične stranke v manj gini. Ministrski predsednik je naznanil za danes ostavko kabineta. Sestava novega kabineta je bila poverjena Md-\vinckhi. FRANCIJA JE DALA MILIJARDO ZA BREZPOSELNE. PARIZ. 25. februarja. Na zadnji sej francoskega parlamenta je minister za delo Francols Albert izjaVil, df> je bilo doslej razdeljenih med bfezpoSdlhe delavce v Franciji nad milijardo frankov. DUNAJ, 25. februarja. V hirtenberški aferi tihotapljenja italijanskega orožja na Viadžarsko se doznavajo vedno zanimivejša odkritja. Avstrijski listi, v prvi vrsti sociainO-demokratski, objavljajo obširne in zelo zanimive podrobnosti o tej umazani mednarodni aferi in o čudnih namenih generalnega ravnatelja avstrijskih zveznih železnic dr. Seefehlnerja pri prevozu orožja. Zlasti značilen je razgovor, ki ga je ime! dr. Seefehlner s socialističnim poslancem Kdnigom, ko mu je ponudil kot podporo sociaino-demokrat-skemu železničarskemu sindikatu 150.000 šilingov, če spravijo v Šopronj vlak z Orožjem, češ da je »bil pomotoma poslan ha napačen tir«. Tam bi bilo orožje iztovorjeno, nakar bi bili vagoni vrnjeni Italijo prazni z deklaracijami, da se vračajo »polni« nedosiavljenega orožja* Socialisti so to ponudbo odklonili, zlasti, ker jim je dr. Seefehlner še izjavil, da so mu narodno-soeialistični železničarji pri gornji akciji obljubili vso svojo pomoč. Socialisti so se v zadevi obrnili na zveznega kanceiarja dr. Dollfussa, ki je izjavil, da mu ni o dr. Secfehtnerjevih namerah nič znanega, pozneje pa le na pismeno predstav ko socialistov moral odtedlti odstavitev dr. Seefehlnerja z njegovega mesta. ■ DUNAJ, 25. februarja. Nova razkritja v hirtenberški aferi v zvezi z akcijo dr. Seefehlnerja so našla svoj glasen odmev tudi v avstrijskem parlamentu. Soeial-uo-demokratski pdsianec dr* Deutsch je zahteval, da vlada Izvede natančno preiskavo in da najstrožje kaznuje tudi vse one, ki so sodelovali pri tihotapljenju orožja, predvsem tovarnarja orožja Mandla in voditelja heimwehrovcev kneza Starhemberga, ki bi pri »popravljanju* orožja največ zaslužila. BUDIMPEŠTA, .25. februarja. Madžar, ski tiskovni urad demantira vesti, da H bila v fantastične načrte dr. Seefehlnerja zapletena tudi madžarska vlada. ČEŠKI NEMŠKO-NACIONALNI POSLANCI PRED SODIŠČEM. PRAGA. 25. februarja. CTK javlja; Parlament je včeraj sklenil, da se štirim poslancem, ki pripadajo nemško-nacionaiistični stranki, odvzame poslanska imuniteta, ker so obteženi, da so sodelovali pri zadnjem vojaškem uporu, ki je bil naperjen proti češkoslovaški državi. Poslanci nemške stranke, ki so v vladni koaliciji, so se vzdržali glasovanja. ŽUPAN ČERMAK IZVEN NEVAR* NOSTI. NEWYORK. 25. februarja. Iz Mt-nrnijd poročajo' da 50 zdravniki kofi-statjrali, da se je stanje ranjenega či~ kaškbera župana CermSka brecej izboljšalo. Bolnik je prebolel krizo Ih 3e izven vsake nevarndsfi. ITALIJANI HITE NA KITAJSKO. RIM. 25 februarja. Mitra križarko Ouarto < je odplula v Šanghaj, da zamenja križarko *Lidio*, V M, a r I b o r u, dne 25. II. 1933 BtiuegnBBasg-rrmm-K^sHe^kiFmzti^erefiMaziEasB^ Dnevne vesti ture. Pri simsRem sporiu NI VE A- CREME an NIVEA-OLJE Vdrgnite pred odtiodom v hribe vse luči io zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-kremo ali Nivea-oljcm in vdrgavajte se med partijo ie češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke m se vam ni bati, da se vam koža j osuši. Nivea-krema in Nivea-olje vam 'dajeta poleg tega oni čudovito bro-. nasti barvni kožni odtenek, s .katerim se tako radi vračate z zimskošportne Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—, Jugosl. P. Beiersdorf & Co., d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24. Stran e Druga redna seja banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino bo v nedeljo, dne 5. marca 1933 ob 10.33 v Novem mestu v dvorani Sokolskega doma. Dnevni red obsega: 1. Otvoritev in imenovanje overovateljev zapisnika. 2. Poročilo banovinskega tajnika dr. M. Zajca. 3. Poročilo ministrov dr. Kramerja in Puclja. 4. Referat senatorja dr. Rožiča o univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani. 5. Debata o teh poročilih in raznoterosti. Vsi člani banovinskega odbora bodo prejeli v prihodnjih dneh podrobnejša navodila pismeno od banovinskega tajništva. — Banovinska ekseku-tiva. Grobovi. V zadnjem času so umrli v Mariboru: Nikola Horvat, trgovec, 62 let; Marjeta Brulčeva, tovarniška delavka, 25 let; Bogomir Deutscher, zasebnik, 85 let; Silva Prešernova, hčerka delavke, 1 mesec; Marija Bidovčeva, zasebnica, 38 let; Marija Nežmahova, za>-sebnica, 48 let; France Tkalec, krojaški pomočnik, 52 let; Ivan Golob, viničar, 63 let; Alojzija Jovanova, žena bančnega uradnika, 33 let; Jurij Čepe, železničar, 26 let in France Sluga, posestnik, 45 let. N. v m. p.! Zavrnjen priziv. Pred mesecem je bil pred tukajšnjim okrožnim sodiščem obsojen zasebni uradnik B. S. iz Maribora ra di hudodelstva poskusa posilstva, ki ga je zagrešil nad r.eko mariborsko gospodično, na 4 mesece zapora pogojno in na plačilo odškodnine v znesku 6000 Din. Obsojenec se je pritožil radi previsoke kazr.i na apclacijsko sodišče v Zagrebu, obenem pa se je pritožil tudi državni tožilec radi prenizke kazni. Apelacijsko sodišče je pritožbo S-.a zavrnilo in ugodilo pritožbi državnega tožilstva ter spremenilo kazen tako, da se kaznuje B. S. radi poskusa posilstva na 1 leto težke ječe nepogojno in na odškodnino v znesku 6000 Din. Parcelna davščina. Proti razsodbi upravnega sodišča v zadevi parcelne davščine je vložila mariborska mestna občina pritožbo na državni svet. Prizadetim hišnim posestnikom je bil dostavljen prepis te pritožbe s pozivom, da lahko vlože v teku 15 dni odgovor na to pritožbo. Ker so se nekateri prizadeti davkoplačevalci radi tega razburjali, jim sporoča »Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico«, da ni pričakovati spremembe razsodbe upravnega sodišča in zato tudi vlaganje odgovorov ni neobhodtio potrebno. DANES .............. A JOHOUSSIPIES” W' V NAR0DN£M DOMU ob 20. uri Preskrbite sl vstopnice v predprodaji: iiiiiiiiiiiiiiiiiiii arjaiao"* Ljudska univerza v Mariboru. Prihodnji teden se bodo morali predavalni dnevi nekoliko spremeniti. Predavanja ne bo niti v ponedeljek niti v petek, temveč bo v sredo 1. marca. Govoril bo naš zelo priljubljeni predavatelj in odličen alpinist g. prof. Mlakar iz Ljubljane o svojih pohodih po avstrijskih Alpah, posebno po Visokih Turah. Skioptične slike. Njegovo predavanje ima naslov »Od Hochgalla do Dachsteina«. V ponedeljek 6. marca koncertira »Ljubljanski godalni kvartet«, . Slovenstvo v okviru Jugoslovanstva« je naslov zanimivega predavanja, ki ga priredi jutri v nedeljo ob pol 11. uri dopoldne v Ljudski univerzi »Napredek«. Predaval bo g. dr. Josip Cepuder iz Ljubljane. Vstopnine ni. Vabljeni vsi. Enodnevni tečaj o cepljenju vinske trte In o trsnlčarstvu sploh bo v soboto 11. marca na banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen iti praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Maverjeva lekarna »Pri Zamorcu« v Gosposki ulici. Jadrnica »Sv, Nikola« izgnbHena. Poročali smo že, da je naša največja trgovska jadrnica »Sveti Nikola« izginila brez sledu. Prvotno so upali, da se bo rešila, sedaj pa kažeio vse okolnosti, da se je jadrnica potopila neke viharne noči in da je našla vsa nosadka. smri v valovih nekje blizu Malte, Inkasanti mestnega elektriškega podjetja. Prejeli smo: Mestna okrožja inka-santov mestnega električnega podjetja so razvrščena tako nerodno, da prihajajo računi v delavske in uradniške rajone še-le koncem meseca. Kdor pozna današnje razmere, ve, kakšno je gmotno stanje nameščencev ob »visokih datumih«. V delavskih Studencih n, pr. ne more inkasant pobrati niti majhnega dela tokovine, ker prihaja dosledno po 25. v mesecu. Ker ni denarja, oddaja znane »rdeče listke«, s katerimi se naj račun poravna osebno v dopoldanskih urah v uradu podjetja. Ker je to zaradi zaposlenosti marsikomu nemogoče, so na dnevnem redu odklopitve električnega toka. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi podjetje upoštevalo potrebe in želje odjemalcev električnega toka in bi prihajali inkasanti k nameščencem takoj po plačilnih dneh, ne pa takrat, ko so žepi — prazni. Konzument. Industrija ne spada v mesto! Prejeli smo: V zadnjem času je postal mestni magistrat zelo radodaren s koncesijami za nova industrijska obratovališča v mestu. Taka dovolila nasprotujejo svoječas-nemu sklepu občinskega odbora, da industrija ne spada v mesto, marveč na ono periferijo, ki je za take namene že po svoji legi ustvarjena. Prebivalci tan-girsnih hiš odnosno predmestij se s polnim pravom pritožujejo nad otvarjanjem industrijskih obratovališč, to pa ne samo iz higienskih razlogov in motenja miru radi brnenja strojev, marveč predvsem tudi s stališča nevarnosti radi ognja, eksplozij itd. Naloga mestnega načelstva je v tem oziru jasno orisana: najprej naj se v teku časa likvidirajo še v mestu obstoječe tovarne, in sicer tako, da se v neki dobi let presele na periferijo (Tezno, Novo vas itd), v drugi vrsti pa naj se vsaka nova prošnja za dovolilo obratovanja v mestu odkloni. Vse pisarniške potrebščine v iiajvečji izbiri, cene solile: Zlata Brišnik. Slovenska U, Planinska služba božja. O priliki jutrišnje 50 kilometerske tekme bo pri Sv. Arehu ob 9. uri dopoldne planinska služba božja. Na smrt obsojena Jugoslovanka. V Ni- versu v Franciji je tamkašnje porotno sodišče obsodilo na smrt jugoslovansko državljanko, 19-letno služkinjo Ano Ve-lignoškovo, ki je bila obtožena, da je lani v juniju v mestu Chateau-Cinotu umorila svojo gospodinjo, kateri je prizadela 24 rar. z nožem. Po izrečeni obsodbi so porotniki podpisali prošnjo na predsednika republike za pomiloščenje. Ogledalo našega gospodarstva. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 11. do 20. t. m. naslednjo statistiko: Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 1, savski 3, vrbaski 1, primor;’'i 1, drinski 1, dunavski 2, var-darski 1. Beograd. Zemun, Pančevo 1; otvorjene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 1, savski 3, drinski 1, dunavski 2, vardarski 1, Beo- grad, Zemun, Pančevo 1; otvorjena posredovalna postopanja; v dravski banovini 20, savski 6, vrbaski 3. primorski 1, drinski 3, dunavski 1, moravski 1; odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2, savski 5, dunavski 6. moravski 1, vardarski 6; odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 4, savski 13, vrbaski 2, primorski 2, drinski 1. dunavski 6, vardarski 1. Današnji trg. Na današnji trg so pri- peljali skuinarji 40 voz zaklanih prašičev, okoličani pa 3 vozove krompirja in 4 vozove jabolk. Srednja izbira je bila na kokošjem trgu. Cene blaga se niso spremenile izza zadnje sobote. Prodajali so par piščancev po 20—35 Din, kokoši 25—40 Din, gosi, race in purane pa po 30—65 Din. Cene ostalemu blagu so bile naslednje: krompir 1—1.50, čebula 2 do 4, kislo zelje 3.50 do 4, kisla repa 2 do 2.50, jabolka 3—5, hruške 6—8 Din kilogram. Na trgu je bilo tudi precej lesene robe. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.5 stopinj pod ničlo; minimalna temperatura je znašala davi pri 13.3 stopinjah 734.4, reduciran na ničlo pa 732.8; relativna vlaga 92. vreme je megleno, brije severozahodnik. Preteklo uoč je padlo 13 mm novega snega. Avtobusni promet zopet otvorjen. Z današnjim dnem je zopet vpostavljen mestni avtobusni promet na progi Maribor—Celje in obratno. Podporno društvo železniških uslužbencev in upokojencev v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 5. marca t. 1. ob 8. uri zjutraj v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20. Udeleženci — samo člani — naj prine-so članske izkaznice s seboj in bodo prejeli po vstopu v dvorano z društvenim žigom opremljen listič, ki bo po potrebi služil kot vodilni listek. Članom brez članskih izkaznic bo vstop v dvorano zabranjen. K obilni udeležbi vabi odbor. Mamice! Nujno se opozarjate na veselo pustno rajanje dece v ponedeljek 27. februarja ob 4. uri popoldne v velik dvorani Uniona. Zbor malih harmonikarjev bo skrbel, da se bodo vsi zabavali. Lutkovno gledališče Sokola Matice uprizori jutri v nedeljo ob 16. uri igro v petih dejanjih »Faust in njegov sluga Gnšperček«. iOHEMflCA NOČ SENZACIJA: 20 SENZACIJA: ®mi$ OF MARIBOR? PUSTNI TOREK 28. II. V UNIONU Zveza upokojenih častnikov, njih vdov in sirot«. Letni občni zbor bo v nedeljo 26. t. m. ob 10. uri v dvorani Nabav-Ijalne zadruge državnih nameščencev«. Vesela vest za starše. Končno nam je mogoče, da tudi starše razveselimo z vestjo, ki je posebno v današnjem času velike važnosti. V dobi povišanja cen raznim proizvodom in sirovinam, nas je vest, da je tvornica »Tivar« oblek ponovno znižala cene, ugodno iznenadila. Cene oblekam za otroke so zelo znižane od prejšnjih že itak nizkih cen, tako da ie danes vsakemu omogočeno, da svojega otroka lepo in dobro obleče. Kva-'iteta »Tivar« oblek je odlična in vedno večje število odjemalcev te naše vodilne domače tvornice je najboljše priporočilo. Prostovoljno gasilno društvo v Studencih priredi na pustni torek v gostilni »Sluga« veliko pustno rajanje. Prijatelji 'n zn?nci vljudno vabljeni. Grajski kino: Danes v soboto zna- meniti pevski fenomen: Gitta Alpar in pa komorni pevec Max Hansen v sijajni opereti »Kraljica srca«. Velefilm krasne muzike in sijajnega petja, ki zaznamuje povsod, kjer se je predvajal, največji uspeh! Kino Union. Od srede dalje kolosalna veseloigra, polna humorja in krasne glasbe: »Tako dekle se ne pozabi«. Opereta, ki je imela povsod velikanski uspeh in v kateri igrajo največie filmske simpatije v svojih najboljših ulogah: Willy Fors+ . PoHv Haas in Pa"1 HorPicer PRAZNIK NAŠIH MALČKOV. V ponedeljek 27. t. m. otroško rajanje ISSK rtaribora v Unionu ob 16. uri (4. url). Prednrodaja vstonnic pri Zlati Brlšniko-vi. Koncert naših malih harmonikarjev. Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznienje črevesa s tem. da popijete pol čaše neravne »Franz Josefove« grenčice. Nas odno gledališče Repertoar. 'Sobota, 25. februarja ob 20. uri »Bog maščevanja«. Premiera, Red A. Nedelja, 26. februarja ob 15. uri »Grofica Marica«. — Ob 20. uri »Celjski grofje«-Zmižane cene. Zadnjič. Kaj bo v nedeljo v gledališču? Ob 15. uri ponove temperamentno Kalmanovo opereto »Grofica Marica« prvič kot po* poldansko predstavo. Ta opereta je le* tos na novo naštudirana in je v deloma r.ovi zasedbi dosegla popoln uspeh. — Večerna predstava bo Kreftova učinko* vita zgodovinska drama »Celjski grofje«« ki je letos med dramskimi uprizoritvi mi dosegla največje število predstav tet splošno ugaja. Opozarjamo, da je to po* slednja uprizoritev tega privlačnega de* ia. Veljajo znižane cene. Nocoj v gledališču 'premiera! Uprizo* ri se prvič na slovenskem odru Aschova drama »Bog maščevanja«, nedvomno eno izmed najmočnejših del židovske literature. Režija je Skrbinškova, nastopijo Zakrajškova, Mlekuševa (debitantka), Starčeva, Udovičeva, Gorinškova, Savinov-a, Dragutinovičeva, Tovorniko-va, Skrbinšek, Furijan, P. Kovič. Groffl, Gorinšek, Tovornik, Nakrst in Blaž. Pri apnenju arterij v možganih in src® dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učenjaki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustran-sko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Pustni zabavni družabni večer priredi Sokol II v dvorani br. Renčlja na Pobrežju 29. februarja ob 19. (7.) uri. Nagrada najlepše maske. Družabni večer Sokola I. Sokol Maribor I. priredi jutri ob 20. v kadetnici družabni večer. Na sporedu med drugim tudi Zejeva originalna veseloigra »Bin®) in Bangl«. Prijatelji vabljeni! Hotel »Orel« toči svetovnoznano mona* kovsko »Salvator-pivo«, kakor tudi naše priznano dobro Tscheligijevo črno in belo pivo. Najfinejša ljutomerska vina iu izboren viški opolo. Opozarja se dalje n a različne kuhinjske specialitete, ki jih pripravlja prvovrsten kuharski strokovnjak, med njimi tudi ribe fogoš, šil, postrvi, sulec in ščuka. Cene skrajno nizke, iste v dvorani kakor v točilnici. Drevi domača zabava, v nedeljo 26. t. m-lokali že odprti od 4. ure zjutraj, v sredo 1. marca pa velika pojedina slanikov. Plesna šola Sokola I v Narodnem domu v nedeljo odpade. Zdravo! Predpustno veselico priredi prostovoljno gasilsko društvo v Kamnici v gostilni g. Hiterja 26. febr. od 19. ure naprej. Vstop prost. Vabi odbor. Športna maskerada. SK Železničar priredi drevi v vseh prostorih gostiln* ge. Slugove v Studencih veliko maske-rado s plesom, volitvijo miss Studenci, barom itd. Igrala bo godba »Drave«. Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Maribor priredi t. maja 1933 ob priliki 251etnice Teševalnega oddelka veliko dobrodelno tombolo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, prosimo občinstvo, da pridno posega no tombolskih kartah. Velika kavarna: Danes - Bcd vodstvom župnega zastopnika br. Apiha. Tekmovalne proge merijo: za člane 12 km, za moški naraščaj 6 km, za članice in ženski naraščaj pa 4 km. Tekmovali bodo tudi tekmovalci iz sosednjih sokolskih okrožij. Start bo ob 14. uri pri Vodeniku v Spodnjih Poljčanah, kjer bo tudi cilj. Srebrno poroko sta slavila te dni v krogu svoje družine posestnik Jernej Kodrič in njegovega soproga Ivama is Spodnjih Poljčan. Še mnogo let! Umrli so te dni: 801etna Terezija Pa-holetova iz Pekla, 751etna Marija Mo-dričeva iz Lušečke vosi in 601efcni Simon Žnidar iz Pretrš, o katerem smo poročali pred dnevi, da ga je napade* neznan ropar. Žnida/r pa ni umri na direktnih posledicah dobljenih poškodb, temveč na pljučnici, ki se ga je potem lotila. N. v m. p.l_______________________________ Nazadovanje porodov. Statistika za leto 1931., ki Je bila te dni objavljena v Londonu, kaže, da je število porodov v Angliji v zadnjih letih silno nazadovalo. Ta ugotovitev je bila povod za obširne komentarje, v ka-terih izražajo nekateri angleški rodoljubi skrb za svoj mili narod. Qise1her B. S. Mumrn: ^ Alahom na zadnii poti.., Kazenska ekspedicija na daljnem Jutrovem. črna noč je pokrivala ozko karavan-Jjfc Pot, po kateri smo se na svojih vel-"‘Odih približevali afganistanski meji. be-el sem na lepi beli živali in poskušal j^spati. Sen pa nikakor ni hotel leči na jh°ie oči, čeprav spanje na hrbtu teh j*hnstvenih puščavskih živali ni^ ravno r^godno; na to sem se namreč že dav-0 navadil. V globoko premišljevanje poglobljen "hi zrl v noč in poskušal pregnati mi-*’ ki so se me polaščale. Vedno iznova p se vračale na Mešedo. sveto mesto erzije, ki sem ga sinoči s karavano "Pustil in odjezdil v Afganistan. MeŠeda, mesto duhovnikov, grob rti* Mohamedovega sina Alija in pozo krvavih tragedij! Kako jasno mi še °Jiš pre(j očmi __ ^ pjace d> Are kjer Us«! M' še nedavno priča pri javnih hhtitvah sedmih princev iz starega ^riiskeva knežle^a rodu ki so se zalil! _ mesto, pred ■ 'irnM CC- Sar^ Rizi š. Šalni. Mešeda. čigar zidovi še vedno stoje majhne, iz ilovice postavljene kočice, v katere se zazidavajo razbojniki živi. In kaj sem videl in ka.i sem doživel tokrat med tvojimi »zidovi? Neki razbojnik, vodja roparske tolpe, ki je napadel in oropal neko karavano, je bil po enourni razpravi obsojen na smrt na vešalih. Sodba se je imela izvršiti štiriindvajset ur pozneje pred soln-čnim vzhodom. Z nekim znanim mi perzijskim častnikom, kateremu je bilo poverjeno straženje jetnika, sem odšel ob treh zjutraj v zapor. Častnik mi je dovolil vstopiti k roparju v celico, v kateri je bil zaprt še teh nekaj ur življenja. V kotu tega tesnega prostora je sedel na zemlji in kadil opij. Prisedel sem in si prižgal cigareto. Nisem mogel odkriti na njegovem obrazu niti naimanjše dedi kake žalosti, kesanja ali celo strahu Veselo In živahno ml je pripovedoval o svojih domačih gorah in podrobno mi je opisoval svoje roparske napade. Pri tem mu je ves obraz sijal od velikega ponosa. ' , Svoje bližnje smrti m omenil niti z ‘'esedico, nasprotno - pripovedoval m -e celo «e kratko rvravl‘?<-0 o nekem ner-zijskem junaku. Govoril je vedno počas- neje, dokler ni, omamljen od opija, zaspal na kraju, kjer je sedel. Dve uri pozneje: Roparju so pravkar zvezali roke in noge, in sicer tako tesno, da se je gibal le s težavo. Prižgal sem cigareto in mu jo vtaknil v usta. Smehljal se je in mi dejal, da bo naprosil Alaha, naj mi nakloni neslttteno srečo in naj me varuje na vseh mojih potovanjih... Pristopil je neki vojak in mu izbil cigareto iz ust, nato pa so ga odvedli v mesto. Se! sem za njimi, in vse se je odigralo tako mimo, da bi človek mislil, da so odšli le na izprehod oziroma na sveži zrsk. . Na morišču sredi mesta, kjer stoje z primer potrebe postavljene stalne vislice, se je zbrala velika ljudska množica in se postavila okrog njih v tesnem krogu. Bile so tu ženske, zanemarjeni otroci, ki se noč in dan potikajo in spe po bazarjih ter mnogoštevilni moški, med katerimi so nekateri p-odajali med množico Slaščice in jestvine; posedli so s prekrižanimi nogami po tleh in vlekli iz svojih vodnih pip s pogledi, uprtimi v vislice. Obstal sem v daljavi in opazovat usmrtitev. Nek?i povelj in glasno izgovorjenih moMtev mo*ahov ■ (duhovnikov), — in čez petnajst minut je bilo vse končano. Muslimani so se nato mirno razšli. Nikjer nobenega razburjenja! Zakaj tudi? Saj smo vendar na' Jutrovem! Za svarilo puste viseti razbojnikovo truplo tri dni na vislicah. »Katere so že bile tvoje zadnje besede, ropar? — Kaj si že zaklical v zadnjem trenutku svojega življenja, s smehljajočim se obrazom? — Da, sedaj slišim zopet prav razločno, kaj si mi reke! v svojem blagodonečem jeziku: »Al ham de Alah!« — češčen bodi, Alah! — In to s smehljajočim se obrazom!« František Langer: Slepci iKmhi Nekaj časa sta oba molčala. Nato je izpregovoril Robi: — Morda ljubite koga, kakor ona dekleta, ki jih večkrat slišite v gozdu? — Koga naj bi ljubila? Nikogar ne vidim, nihče se zame ne zmeni, nihče me ne razume. , , _ — Torej res po kom hrepenite? Ela je po teh besedah zardela. I -1 Kako to veste? Mr*a 4 Mariborski »VE CERNIK« Jutra V M a t i b o f ti, dne 25. H. Delo in težnje naših gospodarstvenikov OBČNI ZBOR DRUŠTVA INDUSTRIJ CEV IN VELETRGOVCEV V LJUBLJANI. Ob veliki udeležbi članstva se je vršil v nedeljo v Ljubljani VIII. redni občni zbor omenjenega društva v veliki dvorani Irgovskega doma. Občnemu zboru je predsedoval društveni predsednik g. Stane Vidmar, industrijec v Ljubljani. Uvodoma je pozdravil vse navzoče člane, imenoval overovatelja zapisnika in prešel nato na pozdrave posameznih zastopnikov oblastev in drugih trgovskih in industrijskih organizacij, spomnil se umrlih članov in prešel na dnevni red ter podal poročilo. Po poročilu o internem delovanju urada in društvene uprave je omenil še stike, katere je društvo navezalo na lanskem občnem zboru z Jugoslovanskim , društvom za zaščito upnikov v Zagrebu. V drugem delu svojega poročila je poudarjal, kako se gospodarski dogodki v naši državi razvijajo z neverjetno naglico, poudaril je, da ima občutek, da se še vedno spreminja struktura gospodarstva, da se rušijo temelji dosedanjega gospodarskega sistema v širnem svetu. V nadaljnjem svojem govoru je omenjal svetovno krizo in posebno našo domačo krizo ter se pri tem dotaknil naj-delikatnejših gospodarskih vprašanj. Obžaloval je, da pri reševanju domačih gospodarskih razmer ni videti smernico ne jasne oblike, ne smeri in ne kažipota. Ukrepi, ki se izdajajo v ublažitev domače krize, so nepreračunljivi in zato se morajo jutri zrušiti, ker so bili danes nezadostno uveljavljeni, V svojem na-daljnem govoru se je bavil posebno z zakonom o prisilni poravnavi in omenil pri tem vse intervencije, ki jih je društvo storilo skupno z Jugoslovanskim društvom za zaštito upnikov v Zagrebu, in konstatiral, da je prav sedaj bila sprejeta od ministrskega referenta reforma tega zakona tako, kakor so jo predlagale prizadete organizacije upnikov. Nato je še omenil zakon o zaščiti kmetov in obdelal vse njegove slabosti in škodljivost za pridobitvene kroge kakor tudi za kmeta samega. Predsednik se je še v svojem poročilu dotaknil poštne hranilnice, hipotekarne banke, zadevo kredita ostalih bank, deviznih predpisov in končno uredbe o posredovalnem postopanju, ki je tako-rekoč uničila vsak kredit in poslovno moralo pokopala. Konštatiral je tudi, da toliko pričakovani gospodarski svet, ki naj bi bil vzoren in avtoritativen v vseh gospodarskih vprašanjih, še do danes ni imenovan. Končno je poudaril, da so gospodarstveniki konstruktiven element prvega reda in sc ne odrekajo nobenih žrtev za državo, pač pa hočejo ozdravljenje naših gospodarskih razmer, ker je to temelj narodne zadovoljnosti in blagostanja ter hočejo aktivno poseči v preoblikovanje gospodarstva, ker so v tesnem kontaktu z utripom življenja, ki jih je tudi za to delo usposobilo. Nato se je razvila debata o poročilu, v katero so posegli gg. Gregorc v imenu Združenja trgovcev za mesto Ljubljano, industrijalec g. Lenarčič v imenu Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, g. VVollner v imenu Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov v Zagrebu, g. dr. IJobrila v imenu ljubljanske borze, g. dr. Poje v imenu »Wie-ner Kreditoren Vereina von 1870« in g. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih združenj dravske banovine, ki se je zahvalil za obširno predsednikovo poročilo in se dotaknil posebno onega dela poročila, ki govori o nastopu združenja tr-govaca v Zagrebu. Konštatiral je pri tem, da je trgovstvo v dravski banovini vsestransko organizirano in v popolnem razumevanju sedanjega težkega položaja istega mišljenja glede zakona o prisilni poravnavi, kakoršnega je Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ter se zato pridružuje v imenu zveze vsem akcijam upniških organizacij. Sledilo je poročilo tajnika, blagajnika, nadzorstva, predlog odbora za spremembo društvenih pravil in predlog, da se v okvirju društva osnuje poseben evidenčni oddelek o občnem kreditnem stanju trgovskih podjetij v državi. Nato je bila sprejeta resolucija, ki zahteva odpravo birokratizma v poslovanju Narodne banke ter spremembo njene kreditne politike, da se porabljajo sredstva, ki prihajajo poštni hranilnici in drž. hip. banki iz naše banovine samo v našem ozemlju, da se pri odmeri davčnih predpisov upošteva poslabšanje gospodarskih razmer in naj se v gotovih primerih dovoli odplačevanje starih zaostankov v obrokih tudi tedaj, kadar spada določitev v delokrog fin. ministrstva, da se ne dopuščajo napadi na denarne zavode in se zaščitijo nove vloge, da se takoj ukine uredba o posredovalnem postopanju in novelira zakon o prisilni poravnavi, da se sestavi gospodarski ^svct, da se dekoncentrira upravo in razširi delokrog in kompetenca banovin a;. pokrajin in da se vpostavi obljubljena samouprava v najširšem obsegu. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen po vzkliku sledeči odbor: predsednik Stane Vid- mar, podpredsednik Ivan Jeras, odborniki: Anton Agnola, ing. Dračar, Franc Heinrihar, Jernej Jelenič, Zdenko Knez, Avgust Kuster, Josip Ljubič, Ferdo Piu-ter, Oskar Schmitt; namestniki: Gvido Birolla, Evgen Ivanc, Ivan Prešeren; nadzorstvo: Albin Smerkolj, Franc Urbanc in Avgust Volk. Predsednik se nato zahvali za udeležbo in prisostvovanje dolgo trajajočemu občnemu zboru ter zaključi. Občni zbor krčevinskega Rdečega križa Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini je imel 3. t. m. v krčevinski šoli svoj letošnji redni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil agilni in neumorni predsednik, šolski upravitelj g. Franjo Cvetko. V kratkih besedah je poudaril namen organizacije, katere ideja je vzniknila v viharni vojni dobi, pokazala pa je tudi nujno potrebo obstoja v mirnem času. Krčevinski Rdeči križ se docela zaveda svojih nalog in je to zlasti pokazal v pretekli poslovni dobi. Pobiral je prostovoljne prispevke od hiše do hiše in z r.jimi pripravil ubogi šolski deci mnogo veselja. Organiziral je šolsko kuhinjo, kjer se v zimskem času nasiti opoldne nekaj sto lačnih želodčkov. Nekaj sto ubogih šolarjev pa je obdaril lani tudi z obutvijo, obleko in drugimi šolskimi potrebščinami. Storil pa je Rdeči križ še več. Zbral je prispevke, s katerimi podpira financielno in maferielno najbednejše in pomoči najpotrebnejše v svojem okolišu.' Sledilo je poročilo tajnika g. Jar.ka Eferla, s katerega je razvidno, da šteje krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini 56 rednih in 16 podpornih članov. V preteklem letu je imel odbor 6 rednih sej Vso delo je bilo osredotočeno na zbiranje prispevkov in podpor, in je rodilo prav lep uspeh. Blagajniško poročilo, ki ga je podala ga. Terezija Švarcova, izkazuje nad 6000 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Na predlog predsednika nadzornega odbora gospoda Ivana Volča je bila izrečena celokupnemu odboru raz-rešnica. Posebna zahvala za vzorno m požrtvovalno delo je bila izrečena na predlog ge. Anke Mešičkove predsedniku Cvetku in blagajničarki Švarcovi. Sledile so volitve in je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Fran Cvetko; za prvo podpredsednico je bila izvoljena Viktorija Lichteinvallnerjeva, za drugega podpredsednika župan Alojzij Peklar, za blagajnika Andrej Majhen, za tajnika Janko Eferl, v odbor pa Ida Rajšpova, Terezija Švarcova, Angela Šaldova, Emil Vole, Franjo Koser in Zvonka Mariničeva. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen ponovno Ivan Vole, za člana pa Ludvik Žnuderl in Albert Renner. Za delegata na oblastno skupščino je bil določen predsednik Franc Cvetko. Po volitvah je predsednik poročal, da je za letošnje leto določena članarina za redne člane na 20 Din, za podporne pa na 6 Din. Izrazil je željo, naj bi se z ozirom nato število članstva potrojilo. Pri raznoterostih je bil sprejet predsednikov predlog, da se uvode zimski nabiralni dan in da bodo nabirali prispevke starejši in zanesljivejši šolarji. Nadalje poroča predsednik, da se je na pobudo okrajnega glavarja osnoval »Pomožni odbor* za občini Krčevina in Košaki ter predlaga, da se mu nakloni iz odborove blagajne znesek 200'Din. Prav tako je bil sprejet njegov predlog, da se votira dijaški kuhinji znesek 1000 Din. S prošnjo hi nado, da bi se tudi v letošnjem letu vsi funkcionarji poprijeli z vso vneuno dela za to prepotrebno organizacijo, je zaključil predsednik občni zbor. Skavtizem Iz Skavtskega stega. V nedeljo 26. februarja 1933 bo ob 10. uri stegov sestanek Kaajcvega stega v drž. realni gimnaziji. Vabljeni tudi vsi neskavti, ki se zanimajo za naš pokret. — Stcgovodia. Popoldne 26. februarja bodo priredile čebelice (planinke od 6. do 11. leta), zabavo v dvorani Glasbene Matice ob 16. uri. da proslave 76. rojstni dan ustanovitelja skavtizma Beden Powella. VREMENSKI AVTOMATI. Meteorološki zavod v Frankfurtu namerava uvesti zanimivo novost: avtomate za meteorološko prognozo. Na najprometnejših krajih Frankfurta bodo postavljeni avtomati, iz katerih bo mogel vsak interesent dobiti za 10 .pfenigov tiskano vremensko napoved za naslednjih 24 ur. Ti avtomati bodo prihajali najbolj v poštev za nedelje, ko se ljudje odpravljajo na daljše izlete in bi radi vedeli vsaj približno, kakšno bo vreme naslednjega dne. Seveda pa meteorološki zavod za svoje napovedi ne bo prevze-| ma| glede njihove točnosti nobenega jamstva Soort Smuška tekma na daljavo 50.000 trov bo jutri na Pohorju, in sicer s staf' tom in ciljem pri Ruški koči. Z ozir0® na visok sneg bo proga precej težka ® 50 km tekmovati ne bo tako lahko, kaj taka tekma zahteva ne samo teK* tnovalcev, temveč tudi od prireditelji mnogo energije in vztrajnosti. Marib°r' ski smučarski klub; pod predsedstvom svojega agilnega predsednika Bruha-P*? me si je tudi letos nadel nalogo, da P"‘ redi to največjo smuško tekmo v °aS državi. Prvo tekmovanje na 50 kifoffl5, terski progi je bilo leta 1931 in se je di vsako leto kot nekaka vztrajnosti® preizkušnja naših smučarjev-tekmoval* cev ponovilo. Jutri bo Bruno Parma 5 svojim štabom tretjič izvedel medna!# no vztrajnostno tekmo. Zbral bo oko" sebe lepo število »kanonov« in «kanon-čkov« iz vse Jugoslavije in iz tujin®' Jutri se bo na tej progi pokazalo, k® : je najbolj vztrajen in vešč smučar. Df ril za prvo placirane je mnogo; najlePse darilo je gotovo ono mestne občine n®' riborske, ki je s tem pokazala, da se veda pomena take tekme za ves sa®' čarski pokret. Mariborčane vabimo, da se udele^ slavnosti otvoritve smučarske poti Ruške koče v Ruše, ki bo v Sokolske111 domu v Rušah jutri popoldne po k one3' ni 50 km smučarski tekmi. Za vse i* polovična vožnja v Ruše in nazaj. VoZ' j r.ih kart pri izhodu v Rušah ne oddaji5, ker veljajo v zvezi s potrdilom za brez* plačen povratek v Maribor. Potrdila i par* pri-naši ime-! tastu« ival- s rod- >koli noa- jipe. kdo Da- epše ma* za* ano* ' od ketf nca* 3 )0 /oz* ajtft rez* do-po* • bo ob* bo* rsk« so k & smtt go* ova jeni Ste* pr- do bo . jo o * )da->re* icof ti jfla ofl1 loo pe* po . i* ra* ■ol* )S» ta* in bi* »o g« ni' st' io ne lin lin ne \t' ce 3 Sl ri' ;0; lin iO;- iin » f- li- li* V M a r i 6 o r o, dne 25. II. 1933, Mariborski »VEČERNIK« Jutra btran Ma// Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev, Vetriniska ul. 22. nasproti tvrdke V Weix1 POHIŠTVO. vložke, stole, pernice, odeje, kupite najceneje pri F. Novaku, Koroška 8. Vetrinjska 7. _______________________ 514 . IZVRSTNO VINO ie dospelo. Liter 3. 4 in 5 Din. Zrinjskega trg 6. 303 majhnega otroka vzamem v oskrbo. Vprašati: Smetanova ulica 38. pri hišnici. 296 J POROČNE PRSTANE dobite najceneiše pri urarju Ignac Jan, Glavni trg (Ber-gov dvor)._ ___________552 VSI ~KUPU JEMO ln Prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor va-Ze- figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo. °bleke. godala itd. v Grajski starinarni. Trg svobode 1 — 3Laiti tam ie najboljše. 443 NAKUP IN PRODAJA Vsakovrstnih strojev, rablie-n?ga orodja, železnine, mede-Jjite. bakra, svinca, cinka, pe-*•> štedilnikov, rabljenih avtomobilov. avtoplaščev itd. “Ustin Gustinčič. 1 attenbach-ova ul. št 14.___________261 MASERKA, zdravniško izprašana, se priporoča ccnj. damam in gospodom, Jožefina Jazbec, Studen-c' uri Mariboru. Jurčičeva ul. 21. 53o SOBO s štedilnikom oddam. Dravska ulica 8.__________________537 SOBICO. opremljeno, oddam, s prostim vhodom in električno razsvetljavo. — Trdinova št. 2, Melje.____________________549 GOSPODA SPREJMEM na hrano in stanovanje. Vprašati Mlinska ulica 9, dvorišče, zadnja vrata. 564 Stanovanje STANOVANJE. soba in kuhinja s pritiklinami, velikim vrtom se odda. Vprašati v Delavski ulici 1 pri g. Reismami. Pobrežje. 515 STANOVANJE, ~ dvosobno, solnčno. oddam. — Dravska ul. 8____________536 STANOVANJE, dvosobno, oddam. Vprašati v gostilni Dravograd, Smetano-va til. 54. 544 ŠOBO S ŠTEDILNIKOM in pritiklinami, takoj oddam. Razsvetljava in.voda v hiši. Naslov v upravi Večernika. 566 DVE STANOVANJI s sobo in kuhinjo v novozgrajeni hiši na koncu Tezna. takoj oddam Naslov v upravi Večernika. 567 Lokal PEKERSKI BUKETN1 RIZLING Schcrbaumovili goric, in dišeči traminec iz Ritoznoja ŠRittersberger) dobite le v ( Tattcnbachovi ul. 5. restavracija Senica._________________§§2 MOZLAVEC. •zborna kvaliteta liter 8 Din, «z ulico 6 Din. A. Senica. Tattenbachova.______________ 556 G AMBRINOVA ~ DVORAN A. Prvovrstna domača hrana, opoldanski in večerni abonma Din 12.—. Vedno sveže Tscheligijevo in Dock-pivo. •zborna vina. Velika dvorana sestanke in družabne večere. 559 'VOLČJAK UTEKEL. ® mesecev star. temne barve. Klican z »Luxi«. Oddati proti p?vračilu stroškov pri tovarni J. Hutter in drug. 570 Sobo odda ODDAM v najem velik loka! kakor tudi dve enosobni veliki stanovanji s štedilnikom samo mirnim strankam brez otrok. Informacije daje gosp. Roza Puš-nik. Grajska ul. 2. 526 pisARNIŠKI PROSTORI (dve lepi sobi) v 1. nadstropju, Aleksandrova cesta 11. se takoj oddajo. Natančnejša pojasnila pri Celjski posojilnici d. d., podružnica Maribor. 304 TRGOVSKI LOKAL eventualno pisarniške prostore na Aleksandrovi cesti v Mariboru oddam s 1. marcem v najem. Ponudbe pod štev. 529 na upravo »Večernika«. 529 f SOBO. ,eDo opremljeno, s posebnim v‘1odom, za dve osebi, oziroma dijakinji, oddam s 1. mar-f.em. Vprašati od 12—16 ure. Naslov v upravi »Večernika«. _____________5?0 , „ VELIKO SOBO : štedilnikom oddam. Nasip-113 ul. 58 ob Tržaški cesti. _ 54o , SOBO ~ ' Posebnim vhodom in elek-„5 .io razsvetljavo oddam ofi-l*Ru ali boljšemu gospodu. — '“Slov v upravi »Večernika«. 546 . DVA GOSPODA ■ Tirnem v vso oskrbo po Sizlti ceni. — Mlinska ulica iMviaribor. 548 ^1., SOBO, ”cn°, separirano, s klavir-vr=l °ddam. Sodna ulica 25. 3. 557 Za PBEOlad prinašamo kot novost moderne 1 qa> kratKe jopice a OU * okusne 11 C* puloverje 113" čepice Is qa. klobučlne OU ” celofan por- -j .50 tiče meter I pajčolani u klobuke nlklaste okraske C. BUDEFELDT Gosposka ul. 4-6 Bmojski mieselem od 12. do 19. inarca 1933 (Ncue Burg od 12 do 18. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Razstava pohištva :: »Elektrika v gospodinjstvu« »Moderne plinske naprave« :: Radio in razstava Ravag :: Dunajske modne pletenine :: Krznarska moda :: »Fotografija in potovanje« RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Železno in patentirano pohištvo :: Kolarska razstava :: Stavbena in cestnogradbena razstava »Rastoča hiša« :: Naselbinsko stavbarstvo :: Razstava mineralnih olj :: Avstrijski pletarski izdelki Razstava izumov :: Poljedelski stroji in orodje ivila in nasladila :: Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava. Vizum na potni list nepotreben! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prestop avstrijske meje prost. Madžarski tianzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske legitimacije. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih, in avstrijskih železnicah, na Donavi, po Jadranskem morju in v zračnem prometu. Vsakovrstna pojasnila in sejmske legitimacije (po 50 Din) se dobe pri »Wiener Messe-A. G., AVien Vil.,« kakor tudi — v času trajanja Lipskega pomladanskega sejma — pri zastopstvu v Lipskem, Avstrijski paviljon in pri častnih zastopstvih v M a r i b o r u, Podružnica Ljubljanske kreditne banke in Tujsko-prometna zveza^za Mariborsko oblast, Aleksandrova cesta 35. 527 mzuiemo cene Prodam MLADA KRAVA s teletom takoj na prodaj. — Tezno. Ptujska c. 80. 517 DNE 3. MARCA 1933 ob 10. uri bo pri sodišču, soba št. 27, v MaTiboru. dražba nove stanovanjske hiše z vrtom na Pobrežju, Stražunska 16. Cenilna vrednost 17.000 Din. 520 SENO. DETELJO in slamo kupite najugodneje pri F. M. Fuchsu, skladišča Po brežje, Zerkovska cesta 16. Rojkov dvor. _______________ 538 OBLEKE zn OTROKE CENEJŠE sedaj Oin 70 seda) „ 90 seda) „ 110 Omogočamo starišem, da svoje otroke dobro oblečejo po neverjetno ugodnih pogojih, kar je sedaj važnejše kot kedaj poprej; Službo dobi OBIŠČITE NAŠO PRODAJALNO T! VAR OBLEKE Poprej Din 120 Poprej „ 140 Popre) „ 150 PERFEKTNA ŠIVILJA. predvsem za bluze, dobi takoj delo v konfekciji F. Mastek. Glavni trg._____________ 513 UČENKO s primerno šolsko izobrazbo takoj sprejmem. F. Mastek. Konfekcija in manufaktura 293 Službe lllŠA. enodružinska, s pol orala zemlje na prodaj. Devica Marija na Brezje št. 49. Vprašati Lovska ul. 12. Pobrežje. 547 HIŠA, NOVA, 2 sobi in kuhinja, na Pobrežju na prodaj, tudi za hranilne knjige. Pojasnila Jugoslovanska hranilnica in posojilnica -Kralja Petra trg.________________550 HIŠE - POSESTVA. VINOTOČ proda Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. 551 PRODAM otroški voziček, moderen, dobro ohranjen. Kralja Petra trg 6. vhod Dvorakova ul, 1. I nadstr. vrata 10. 560 GRAMOFON v obliki kovčega, nov. prodam. Naslov v upravi Večernika. 561 PISALNI STROJ. skoraj nov. znamke Menarch. prodam. Naslov v upravi Večernika. 563 POCENI PRIDETE DO LAST NEGA STANOVANJA. Krasna in poceni stavbišča na prodaj tudi proti hranilnim knjižicam, dobite pri gradbenem podjetju Vinko Lašje. Tržaška cesta 98-a. 568 NA PRODAJ omara za obleko in periio v zelo dobrem stanju. Vprašati v Dr Karl Verstovškov! ulici št. 6. II. nadstr vrata 19 193 DAMSKI MAŠKERADN1 KOSTUM zelo lep in eleganten, ceneno na prodaj. Pojasnila v trafiki, Frankopanova ul. 13. 306 OgSaSulte! SLUŽKINJA. ki opravlja vsa dela, išče službo. Gregl Berta. Kopitarjeva ulica 6/1. 540 Pouk POMAGAJTE brezposelnim! —Uspešne in-strukcije daje siromašen, brezposeln učitelj. Cenj. ponudbe na upravo tega lista pod »Din 8.—«. 455 Proti gotovini se proda po globoko znižani ceni 10 spalnic 8 jedilnic pri inventuri izločeni modeli, vendar v prvovrstni kvaliteti. „WEKA" Maribor, Aleksandrova c. 16 Cita te ',Ve£ernilc“ S Opravilna številka: E IX 4402/32 9 Dražbeni oklic Dne 3 aprila 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpišem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga: k, o. Morje vi. št 224 cenilna vrednost: Din 2.773'— vrednost pritikline: — najmanjši ponudek: Din 1,848 70 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki a je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okrasno sodiš!© v Mariboru odd* IX« dne 2. februara 1933._______________________ posojihh r. z. z o. p. mmiRi. ura pobi Ustanovljena . 1882. Stanje hranilnih vlog 85 muflonov Din Rezervni zakladi nad 7*/. milijonov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. priporočamo L« vilo, m Lyone t svilo Site Mo Z ate in srbne tkanine Maske od Din 3'- Modni žurnali za maske na razpolago n Maribor, Gosposka 14 Žarnice znamke „Tungiram“ in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi •lektro-trgovinl K. Florlanilt Maribor Glavni trg 23 ,Bergovdvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 Restavracija ..TRANSVAI" nasproti Koroškega kolod. v nedeljo 26. febr. pojedina jetrnih in krvavih klobas Izvrstna vina po najnižji ceni. Za obilen obisk se priporoča 554 Pepca Lorenčak. Vesna Akumulator Marioor Autobaterije la Reparature Nabrania Baterij« na posodo Razglas V konkurzu Lekič Bože bo dne 10. marca 1933 ob 11. uri dopoidne v Mariboru, Dravska ulica 8 prodaja vse zaloge krošujarskega galanterijskega blaga sodno cenjenega na Din 43.185’— najboljšemu ponudniku. Ponudbe je staviti konkurznemu upravitelju Dr. Stajnko Mihaelu, odveumu v Mariboru do gornjega dne ter je najvišji ponudek takoj plačati v gotovini. Cenilni zapisnik in blago je na vpogled pri upravitelju. Pioda se le cela zaloga skupno. 569 Spomnite se CMDI Opravilna Številka E IX 1838/32 27 Dražbeni oklic t -O Dne 27. marca 1933 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1) k. o. Rošpoh vi. št 146 2) k. o. * . vi. št. 199 3) k. o. Koroška vrata vi. št. 332 Cenilna vrednost: ad 1) Din 189.429-— ad 2) Din 62.468-— ad 3) Din 297.957 50 Vrednost pritikline: Dih 1.350-— in Din 15.366’— ki je že zgoraj všteta. Najmanjši ponudek: ad 1) Din 126 285-32 ad 2) Din 41.645’32 ad 3) Din 160.178.74 Pravice katere bi ne pripuščale dražbe, le oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe sice. bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja ki ie ravnal v dobri veri. * V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišša v Mariboru. Okralno sedišče v Mariboru, odd. IX, dne 26. januarja 1933. Slane Id kisle komarce kg Din 10*-Zelena paprika komad Din-'50 Prvovrstni slaniki komad Din 3*50 Rusi, ribji zavitki, fileti, slaniki kisli, iz Vzhodnega morja invasplku, sušeni slaniki in sproti. Speci ali-teta ribja salata L. UHLER delikatesa Glavni trg v vseh kakovostih il Ulili! Im za Iiaft M tamlt nudi v bogati izbiti Maribor, Gosposka 14 NOGAVICE v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale moJne pred* mete, naj cenejše v modni trgovini 248 Mara Kit mi« Maribor, Stolna ul.1 POCENI! dobro b . a g o TELEFON 27-56 U2‘ le ori ZarnUa, ■astme«, nitmi virt ml. svetilke, senčnik , krojit vseb Lav, aparate, motorje IOS. TECHY IN DRUG MARIBOR. »LOVENiK. ULICA 16 Opravilna številka: E IX 4426/32 li Opravilna številka E lX 4720/32 Dražbeni oklic. Dražbeni oklic Dne 27. marca 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1) k. o. Koroška vrata vi. št. 63 2) k. o. , * „ „ 254 3) k. o. „ n „ 319 4i k. o. , „ » » 377 5) k. o. Sv. Magdalena n , 610 Cefiilha vrednost ad 1) Din 184.500-—, ad 2) Din 50.700’—, aa 3) Din 323.842’— in ad 4i Din 245.70U-— ad 5) Din 80.020-— in Din 20.151’— Najmanjši ponudek ad 1), ad 2) in ad 3) Din 279.521-— ad 4) Din 161.921’— in ad 5) Din 40.010’— in Din 10.07o’— V ostalem se opozarja rta dražbeni oklic, ki je nabit no uradni deski sodišča v Mariboru. Dne 3. aprila 1933 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga 1) k. o. .Koroška vrata vi. št. 12 2) 3) vi. št. 337 vi. št. 253 'Cenilna vrednost ad 1) Din 96 680-— ad 2) Din 124.024 87 ad 3) Din 13.455’— Najmanjši ponudek ad 1) Din 48.6 0’— ad 2) Din 62.495-76 ad 3) Din 8.930-- Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, le oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moelo več uveliavliati glede nepremičnine v škodo zdražitelja k? le ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru. Okralno sodišče v Mari' oru, odd. IX. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 26. ianuariS 1933. I dne 30. ianuaria 1933 aimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniMitniHiMiiiMiii|iiiMilli|Hiiijr«ii»>. .i.iiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiMiiiniiimiiiiiiiimiuiiinih; I Central«! : MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Podružnica t CELJE nasproti pofite prej JlLtNOblAJEKSKA HRANILNICA se- Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju Najbolj varna naložba denarja, ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in c vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denamo stroko spadajoče posle točno in kulantno fillllTlllllllllM|||||||||||||||||||||||||ll|llll|||||||||||||||l||ll||||||||||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||m||||H||"».M..^Hl|.mmmill|l-'l|.UMMIMlM,lMMM„,;ilHmllr s 3 3 3 Izdaja konzorcij sJutra« X Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DEJLLA v Mariboru