*jerc" izhaja vsaki :, datiran z dnevom prihodnje nedelje. Iročnina velja za Av-jrijo: za celo leto i kron, za pol leta j krone, za Četrt leta |kroni; na Ogrskem v inozemstvu: Za tlo leto 9 kron, za I leta 4 krone 50 vin. počnino je plačali ftprej. Posamezne stepe se prodajajo po 20 v. id", K 5 >šilj^ idk Lan raz i: ena redništvo in uprav-tvo se nahajata v ftnju, gledališko po-| slopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. *^--<—*--•"•"-.-■ Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za '/i strani K 160'--za '/« strani K 80-za '/» strani K 40 — za '/• strani K 20— za Vu strani K 10 — za Vs« strani K 5 — za •/«» strani K 2.— Privečkralneinoznanila se cetia primerno zniža. Stev. 15. V Ptuju, v nedeljo dne 14. aprila 1918. IBBKHHK ,M •»• twUB ■- L- ».""-;-ir*v^-a«v BttH 3BE XIX. letnik. je ne Vojna in mir, Veliki novi uspehi Nemcev na zapadu. — Turki zmagujejo Orijentu proti Angležem. — Uspehi na morju. — Manjši ob laški fronti. — ^ Krvavi izgredi „Jugoslovanov" v Št. Janžu. iti, :rija'i S3E ^aka d] Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 4. aprila. Uradno se [danes razglaša: Na italijanski gorski fronti živahnejši ognjeni boj. Sovražnik pustil je pri [poizvedovalnih sunkih vjete v naših rokah. Šel generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 4. aprila. (W.-B.) Iz [ velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojni fronti južno Somme oživelo je bojevno delovanje. [Presenetljivo in po močni artiljerijski pripravi, poskušal je sovražnik zjutraj in popoldan štirikrat brezuspešno odtrgano rnu visočino ljužno zapadno od Moreuil zopet nazaj pridobiti. Pod težkimi izgubami izjalovili so se sovražni napadi. — Pred Verdu n o m in ob gozdu Parroy mnogokrat živahen ognjeni boj. Vzhod. V sporazumu z finsko vlado izkrcale so se nemSke čete na finskem ozemlju. Z drugih bojišč nič novega, Prvi generaikvartirmoj stev Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, o. aprila. Uradno se danes razglaša: Na Beneč anskem zavrnili smo južno od Pontana Secca ponoči napad Italijanov. Tudi na Devoli v Albaniji izjalovila so se sovražna podjetja proti našim varstvenim črtam. Šef generalštaba. Ogromni nemški plen. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 5. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Napadli smo včeraj južno Somme in na obeh straneh M o-r e u i 1 a in vrgli sovražnika iz njegovih močnih pozicij. Angleške in francoske rezerve vdarile so našim četam nasproti. Njih naskok razpršil se je v našem ognju. Po hudem boju vzeli smo med Somme in Luce-bach H a m e 1, kakor tudi gozdne pokrajine severovzhodno in južno-vzhodno od Villers-Bretoneuse, na zapadnem bregu A vre j C a s t e 1 in M a i 11 yf- Sčvražnik opiral se je obupno na celej črti; njegove krvave izgube so raditega izredno težke. Napravili smo več tiSOČ vjetih. Po končanem štutju znaša število od armade generala, v. H u t i e r in v času od 21.—23. marca šjetih 51.218 mož, zaplenjenih kanonov pa 729. S tem je dosedanji skupni plen na več kot 90.000 mož in čez 1300 kanonov narastel. — V povrnitev za pred nekoliko dni izvršujoče obstreljevanje naših prenočišč v Laonu od strani Francozov, vzeli smo Reims pod ogenj. — V C h am-p a g n i in na vzhodnem bregu M a a s e pripeljali so uspešni naši sunki vjete. Pred Verdunom ostal je po dnevu povišani ognjeni boj tudi skozi noč živahen. Vzhod. V Ukrajini iztrgali smo sovražnim tolpam na železniški črti P o 11 a-w a-K onstantinograd 28 z francoskimi puškami napolnjenih železniških vagonov in več kakor en milijon artiljerijskih strelov. — V dolini D n j e p r zavzele so naše napredujoče čete po boju Jekaterinoslaw. Azijatsko bojišče. Naše čete so skupno z turškimi močmi angleške, po prekoračenju Jordana Čez E s-S a 11 in na Amman napredujoče infanterijske in kava-ljerijske brigade v večdnevnem boju proti Jordanu nazaj vrgle. Prvi generalkvartinnojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 6. aprila. Uradno se danes razglaša: V Italiji ponehalo je bojevno delovanje. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 6. aprila. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Krajevna podjetja pri Bucquoy in južno od Hebu-t e r n e prinesla so nam vjete in mnogoštevilne strojne puške. Angleški sunek na Pnisseux se je izjalovil. Na zapadnem bregu A n c r e razširili smo v napadu naše mostičje obojestransko Alberta. — Južno Somme živahni ognjeni boji in uspešne infanterijske bitke. Železniške naprave pri Amiens u so bile obstreljevane. — Francoski napadi v široki črti med Moreuil i n M o n t d i d i e r so poskušali nam uspeh od 4. aprila iztrgati; izjalovili so se pod najtežjimi izgubami. Montdidier ležal je pod težkim francoskim ognjem. Pred Verdunom oživelo je bojevno delovanje artiljcrij močneje. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 7. aprila. Uradno se danes razglaša: Na italijanski fronti nič pomembnega. Šef generalštaba. Nemška zmaga pri Amigny. Nemško uradno poročilo •:y\ nfd-cljc. K.-B. Berlin, 7. aprila (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojni fronti razvili so se popoldan ljuti ognjeni boji, kterim so sledili močni angleški in francoski napadi na A n c r e in A v r e. V gostih trumah naskakujoči angleški regimenti zlomili so se severno od Beaumont-Hamel in pod našim mostičjem obojestranski Alberta. Južno od Villers-Bretouneuse pripravljene naskočne čete sovražnika se radi našega ognja niso mogle razviti. — Iz drugih vojnih front pripeljane francoske divizije naskakovale so na levem bregu Avre med C a s t e 1 in M a i 11 y, vzhodno od Thory pri Cantigny in petkrat pri Mesnilu brezuspešno. Pod najtežjimi izgubami so se njihovi napadi večkrat v bli-žinskem boju izjalovili. Čete armad generala von B o e h n napadle so včeraj zjutraj s o-v r a ž n e postojanke na južnem bregu O i s e pri Amigny. Medtem ko so si deli čet prehod čez široko, močno močvirnato O i s e priborili in predmestja od C h a u n y v naskoku vzeli, vzele so čete v napadu od vzhoda močne sovražne pozicije pri Amigny in v severovzhodnem delu gozda od C o it c v. Dosegli smo črto B i c h a n c o u r t - A u t-reville-Mordrand B a.risi s. Skozi uničujoči ogenj naše artiljerije in minskih metalcev zadobil je Francoz težke krvave izgube. Doslej se je več kot 1400 vjetih pripeljalo. — V povrnitev za trajno obstreljevanje naših zavetišč v Laonu nadaljevali smo z obstreljevanjem Reims a. Na vzhodnem bregu M a a s e prinesel nam je neki poizvedovalni sunek 70 vjetih in 10 strojnih pušk. — V zračnem boju sestrelilo se je včeraj 18 sovražnih letal. Rittmojster baron von Richthofen priboril si je svojo 76., leutnant U d e t svojo 24. zračno zmago. Makedonska fronta. V bojih v prednjem polju na "W a r d a r j u in D o i r a n-jezeru vjelo se je nekaj Grkov. Francozov in Angležev. Z drugih bojišč nič novega. — 2 Večerno poročilo. Na južnem bregu Oise prineslo nam je nadaljevanje našega napada nove uspehe. — P i e r e r r e m a n d e in Folmbray se je vzelo. Prvi generalkvartirmojster Lndendortf. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 8. aprila. Uradno se danes razglaSa: Na južno-zapadni fronti nič pomembnega. Šef generalštaba. Novi pomembni uspehi, čez 3000 vjetih. Nemško uradno poročilo od p on d e lj k a. K.-B. Berlin, 8. aprila. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojni fronti na obeh straneh S o m m e ostalo je bojevno delovanje na artiljerijske boje omejeno. Delni napadi Angležev v gozdu II a u g a r d a, Francozov pri C r i v e s n e s u izjalovili so se pod težkimi izgubami. Na južnem bregu Oise prisilili so naši uspehi od 6. aprila sovražnika, da je moral še ponoči od 6. na 7. dele svojih postojank med Bichancour-t o m in B a r i s i s izprazniti. Včeraj smo nadaljevali naše napade in urno vrgli sovražnika po zavzetju Pierr emande inFolem-b r a y - a na zapadni breg A i 11 e 11 e nazaj. — Od B i e h a n c o u r t a ob kraju Oise nazaj idoče sovražne kolone bile so od severnega brega reke od naših strojnih pušk od strani pod ogenj vzeto in pod najtežjimi izgubami postreljene. Ob vzhodnem robu gozda Cony in čez B a r i s i s napadajoče čete naskočile so hrib severno-vzhodno od F o 1 e m-b r a y in so sunile do V e r n e u i 1 - a. Število vjetih se je na več kakor 3000 mož zvišalo. — Ritmojster baron v. U i c h t h o f en iz-vojeval je svojo 7 T. in 78., leutnant VV c n k-h o If svojo 23. zračno zmago. Večerno poročilo. K.-B. Berlin, 8. aprila zvečer. V nadaljevanju našega napada na južnem bregu Oise vrgli smo sovražnika iz svojih močnih postojank na višinah vzhodno od G o u z y 1 e Chateau. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 9. aprila. Uradno se danes razglaša: V Judikarijah izjalovil se je presenetljiv napad Italijanov. Šef generalštaba. Zmagoviti nemški sunki. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 9. aprila. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na bojni fronti razvijali so se večkrat živahni artiljerijski boji. — Na južnem bregu Oise prijele so čete generalov v. S c h o e 1 e r in Wichura sovražnika vnovič. Med Oiso in Folen- ! bray sunili so čez Ailette do kanala O i s e-A i s n e. V krajevnih bojih vzele so hrabro branjeni gozd vzhodno od C u n y ; priplezale so v napadu od severa in vzhoda strme viške od C o u c y le Chateau ter so naskočile močno izzidane postojanke sovražnika. Quin- i c y in L a d r i c o u rt sta bila vzeta. Po posebno ljutem boju padla je trdnjava C o u c y le Chateau. — V marcu znašala je izguba sovražnih letal na zapadnem bojišču 23 balonov in 340 letal, med katerimi je 158 za našimi črtami, drugi pa za sovražnimi črtami na zemljo padlo. Mi smo izgubili v boju 81 letal in 11 privezanih balonov. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Lu den do r ff. Jordan dosežen. K.-B. K o n s t a n t i n o p e 1, 4. aprila. Poročilo turškega generalštaba od 4. aprila Fronta v Palestini: Sovražnika ojstro zasledujoč, so naše čete na obeh straneh ceste E 1 S a i d-.T e r i c h o J o r d a n dosegle, katerega vzhodna krajna ravnina še je od Angležev držana. Neštevilno mrtvih in ranjenih na umikajoči se cesti priča visoke izgube sovražnika. V E 1 S a 11 u padlo je mnogo vojnega materijala, streliva in življen-skih sredstev v naše roke. Ognjeni krst Švedske. K.-B. Stockholm, 3. aprila. Listi poročajo o ognjenem krstu Švedske v svetovni vojni. Napad švedske brigade na ruske kozake v Tammerforsu bil je izražena hrabrost. Izkušene strojne puške napravile so v vrstah napadajočih Belih praznine, nakar so Švedi bili v boj pognani. Kljub velikim izgubam napredovali bitka za velepomembno etapno mesto Angležev na Francoskem, Amiens. S padcu tega mesta zgube Angleži dotiko s francosko armado, nakar jim grozi odločilni poraz in končna plača za vso zločinsko, nad človeštvom povzročeno bedo. .......................................••••■.•.■■■••••■••■•i j Cesarjev pomilostilni ukaz. j Ob priliki rojstva cesarjevega sina. K.-B. Dunaj, 3. aprila. Cesar izdal je sledečo ročno pismo : Ljubi dr. v. S c h a u e r ! Spremljan od v mojem ročnem pismu od 10., p. m. izražene želje, ob priliki rojstva mojega najmlajšega sina z dejanjem odpu-ščenja in oprostitve se tudi onih spomniti, ki so se proti postavam države zgrešili, hočem Vašim predlogom ugoditi in sledečim osebam milost podeliti: I. Odpustim vsem osebam kazen, ki so bile pred danajšnjim dnevom od meščanske kazenske sodnije radi žaljenja časti Njegovega Veličanstva ali žaljenja člana cesarske hiše ali radi obeh zločinov, vendar brez ujema z drugimi kaznjivimi dejstvi, pravomočno obsojene, dokler iste Že niso izvršene. Ukažem tudi, da se radi navedenih zločinov če so se isti storili pred omenjenim dnevom, pri meščanskih kazenskih sodnijah nobeno pravno postopanje ne vpelje ali že vpeljane zopet vstavi, če se ne gre za od ob-dolženega zaželjeno novo vpeljavo že pravomočno sklenjenega pravnega postopanja. _ 4 - II. Odpuščam osebam kazen, ki so bile pred današnjim dnevom od meščanske kazenske sodnije pravomocno obsojene do enega meseca ne presega] oče svo b^d-ne k a z n i a 1 i d o 500 K n e presegajoče denarne kazni, dokler iste niso že , " . j*. , i„„ u ,„„-, t.„ \ ler, ki ga le peiiala skozi zahodno lstnio izvršene. Ce se le zraven svobodne kazni še] .,.' ,° J f/, _ , rT ,.J ', , .1 , , , «,.;„ !»„,„; ,„ '■ Mitterburc;u držal le župan dr. Kurelio denarna kazen izrekla, se odpuščajo kazni, če za slučaj neizterjatve denarne kazni odmerjena nadomestna kazen in svobodna kazen ne presega več kakor en mesec dni: Od te kazenske prizanesijivosti morajo pa ostati izvzete : 1. Kazni, ki so bile izrečene radi krive prisege, krivili spričeval, obrekovanja, tatvine na železnicah, ladjah,pošt i, navijanje cen, o d e r u š t v a, ali kazenskega čina proti postavi življenskih sredstev. 2. Osebe, ki so bile v zadnjih petih letih ob „„ i želo zagotovil. Od Parenza sem ie šla vož kazen, bodisi da denerna kazen 100 K ne . „ © r"_ , . . ,-,,,, - se je vršil kratek Pot v Istrijo. K.-B. Mitterburg, 5. aprila. Gašar, ki je dospel danes zjutraj v dvornem vlaku od Sežane v Mitterburg, nadaljeval je svojo današnjo vožnjo v spremstvu viteza v. Seid- V burgu držal je župan dr. Kurelio na vladarja nagovor. Cesar informiral se je v razgovoru z došlimi o življenskih razmerah in potrebščinah prebivalstva. — Od Mitter-burga šla je vožnja v avtomobilu skozi srednje istrijsko gorsko pokrajino Quietotal, kjer ga je v M o n t o n i župan in vso prebivalstvo pozdravilo. Tudi v Piranu napravili so vladarju srčni sprejem. Potem se je nadaljevala vožnja ob morski obali čez Uinago in Cittanova v Parenzo. Cesar nagovoril je vse v pozdrav mu došle o.KJiouo, a. "ug * *""'"* V-*""" T""",XT„ '■ pri čemur je svojo posebno oskrbo za to de soiene že na svobodno kazen ali na denarno » £ J .. ■k,rr3„____„ • . ., kazen, bodisi da denerna kazen, 100 K ne j želo zagotovi . Od Paren- presega. 3. Osebe, ki so pred pe&nii leti bile nJa ,Cez Canfanaro kjer obsojene na ostrejšo kakor osemdnevno svo- ! PoZJf,v R°vl? r' n \ V drŽal J° bodi kazen ali na več krajših svobodni* j V°££^ kazni, dokler iste nimajo samo denarnih kazni za povrnitev. Odpuščam konečno vsem osebam, tičočim predpogoje tega pomilostilnega dejanja, po postavnih predpisih kot nasledek obsodbe na-stopivša nezmožnost, gotove pravice, privedbe in oblasti za pridobiti, kakor tudi izgube volilne pravice in izvoljlvosti v javnih korpo-racijah, kazni do enega meseca ali 500 K in takoršne s temi obsodbami zvezane pravne V imenu občine bil je cesar od deželnosod-i nega svetnika dr. Signori pozdravljen, ki je raztolmačil izredno težko življensko stališče, ■ povzročeno radi evakuiranja mesta kakor od | popolnega vstavljenja parobrodstva in trgov-i stva in je izprosil od vladarja pomoči. Cesar j je dal zagotovilo, da bode vse storil, da se j vzdigne gospodarski procvit mesta. Od Sol-; ske mladine, ki mu je podarila cvetljice, po-| zdravljen, podal se je cesar k na višku mesta stoječi cerkvi Santa Buphemia posledice omenjenega načina, se pod drugimi i *"* aL"fUI «"*« °*««* iuupneuua. Potem je pogoji tudi tedaj odpusti, če še obsodba na i W8,*11 cesar m,ef0' d* 8« P°da v PostaJni današnjem dnevu ni pravomočna, pripozna- j kr*» dvornega vlaka, v Mitterburg. nje v prvi instanci pa že izrečeno. 1.................,,........................................, Naročam Vam, da nemudoma za izvrši- ' j f\ia \ta r\t\ h'+1 " tev tega ročnega pisma storite potrebne : j UZtlMJC PO DltKl. uredbe B a d e n Kar! 1. r. dne 2. aprila 1918. Schauor 1. r. Predstoječa slika nam kaže ozemlje na i Francoskem bojišču po bitki. Na neverjetni Cesar na Goriškem. K.-B. 4. aprila. Da se očividno in osebno prepriča o položaju prebivalstva v zasedenih pokrajinah Goriško-Gradiščanske in. posebno o položaju vrnitve beguncev v domovino, kakor tudi o stanju zopetne zgraditve, podal se je cesar včeraj v spremstvu ministerskega predsednika viteza pl. Seidler, šefa generalštaba v. Arz in običajnega spremstva na Goriško-Gradiščansko. Na postaji Santa Lueia-Tolmin vzel je cesar prijave deželnega glavarja, vodja okrajnega glavarstva, kakor tudi predstavo Župana nasproti. Vladai- poizvedoval je natančno o življenskih razmerah prebivalstva, in se je posebno zanimal za aprovizacijo in zopetno zgraditev. — Od kolodvora Santa Lucia peljal se je cesar v avtomobilu skozi močno poškodovane kraje Santa-Lucia in Tolmin do Gaporetta in od tam v Gorico. V Tolminu držal je deželni poslanec Roječ nagovor, v katerem je cesarja prosil, naj vzame to tako zlo prizadeto deželo pod svojo varstvo. Cesar izrazil je prebivalstvu svojo posebno pozornost. Na glavnem trgu v Gorici bil je cesar od deželnega glavarja z o3objem deželnih uradov, kakor tudi od okrajnega glavarja in od vladnega komisarja mesta Gorice pozdravljen. Tudi prejšnji poveljnik mornarice baron v. Spaun je došel, da pozdravi cesarja. Cesar se je z došlimi precej časa razgovarjal, Vw Westen:Q^e@nde(ičtcf! demffa/npf. način je vojni hrup upostošil na enak način skoraj vsa bojna polja. Politični utrinki. Ruski vojni vjetniki za Jugoslavijo. Na krvavem shodu „duhovnika" dra. kakor tudi z občinskimi predstojniki iz gori- Korošca v Št. Janzu ob koroško-štajerski me- ške oKolice. Potem se je peljal vladar skozi C o r m o n s proti centrumu furlanske industrije, proti popolnoma razrušenemu mestu Mon'falcone, od tod čez višine Krasa mimo razvalin grada D u i n a v postajni kraj dvornega vlaka. Na potu tja podal se je cesar v Miramar. Obisk T r s t a je to pot izostal, ker je cesar imel že zadnjič priliko, se o tamošnjih razmerah podučiti. ji se je torej prvič pokazalo, da se bode ju goslovanska država ustanovila s pomočjo — ruskih vojnih vjetnikov. Ja, Korošec in njegova ednakovredna banda so ednostavno dali ruskim vojnim vjetnikom pravico, da smejo politikovati, da se smejo združevati v politične namene, da se smejo udeleževati dru-, gih političnih shodov, da smejo na teh sho->' dih tudi govoriti ali rezolucije predlagati, da smejo konečno z gorjačami poštene avstrijaj državljane napadati in pobijati kot črno vino . . . Manjka le še, da se podeli: vojnim vjetnikom pravico, biti izvoljeni' žavno zbornico ali pa biti imenovani za strijskega ministra. Kajti pri nas na Avs skem je v resnici vse mogoče . . . Mi pa pravimo, da je naše angeljske| trpežljivosti konec ! Za sto hudičev, ali' pošteni avstrijski patrijoti res garjevi katere sme vsaka baraba pljuvati0 Alti čujemo svoje velike davke, svoja vojna; jila, svoje doklade in druga državna br na le zato, da se nas potem kot pse mizo požene in da se spušča zbesnele, janjene Ruse pod očmi o. k. oblasti (!!) na i Za sto vragov, vsaka stvar ima svoj kon in naša potrpežljivost tudi že. Ako ni r usk i v o j ni v j e t ni k i s poleni ai-l strijski patrijotizem iz glavzbij jaj o, medtem ko jih pri temu m i s a r j i i n o r*o ž n i k i o p a z u j ejl brez da bi ganili mezinec, — p( tem naj se pač ni k d o n e čudi, da nam bode patrijotizem res mi] nul! ! Tisti, ki bi ga morali negovati, so nam oropali! Veleizdajstvo je di n e s „t r i n m f" ; čimbolj pljuješ na avstr domovino, temveč dosežeš ! . . . To so gorostasni pojavi, da se v resnici le ši nas najde. In proti tem pojavom protestira-] mo najodločneje, v dvanajsti uri! Protestira-) mo v imenu avstrijske misli, ne v imenu. Kajti mi za svojo osebo se boden že znali braniti, proti Rusom makari z re-1 volverjem. Proti r e voluci j o ni ranjuj naše zemlje, ki jo uganja KoroščevaJ svojat, pa se mora Avstrija sama bril niti, dokler je še čas ! rez bi sna | P' te vi. jem pi v li trg ;f S lesi S. oi M' če P( Da' zoš k ojl as enr m kne ;ii ati j< ni. IV z __dbi. (Konec). Položaj razumljive skrbi kakor najhitre-1 je zopet v red spraviti, opravičuje edino] domneva, da za žrtve vojne besnosti, -če niso sebično in dobro svetovane namesto vi svoji naglosti zaželjeni cilj na najkrajšem] potu doseči, je večkrat v lastno škodo zanemarjeno, kar bi gotovo ne bil slučaj pri normalnem gospodarskem položaju. K temu pri- adev pada še drugo vprašanje, če se morebiti med U o vojno ni doseglo gotovih iznajdb v stavbeni-stroki, katere bi se pri priložnosti praktično] izkoristilo in če z ozirom na to, ker bi se zamoglo te novosti še le po vojni izdelati, ne more posredna poraba istih skozi točasnij provizorij omogočiti. Taki slučaj izide iz k r i t j a s t r e h pod] patentiranim varstvom stoječih novih na-redb in sicer : ,,Plošče za kritje streh brez zaveze" ia naravnega škrilnika, umetnega škrilnika, žgane ilovice ali cementa narejene, kakor tudi] iznajdba takozvane „Kontrollklammer" zal utrjevanje strešnih plošč, nakar se je v inte- j resu že prej omenjenih stavbenih potegoval-J cev na kratko nakazalo. Te nove plošče za kritje streh „Biberschwanzziegel" se pozna le po tem, da imajo v svoji dolgostni sredini na spodnjem koncu zarezo, katera služi, da dežnica na obeh straneh dolgostne sredine j lahko odteka in ne teče med fugami kakor se je to pri dozdaj rabljivih oblikah opeke zgodilo, na spodnje plošče. Z gotovostjo se torej lahko računi, da se skozi tehnični uči-1 nek te nove naredbe take opeke doseže tudi v ugodnem načinu arhitektonični učinek — | kar je pri strehi gotovo glavna stvar — ter da se odstrani dosedanji sistem negostote, ki povzroča oprašanje in narejanje ledu. Tičoč 1 se novosti teh oklepajev (»Kontrollklarnmer") za pritrditev strehnih plošč, se doseže, da morajo pri uporabi istih plošče na vsak način ena čez drugo segati, kar je radi trpež-nosti in dobrega krivanja streh neobhodno potrebno, ker bi se radi štedenja na materi-jalu pod izogibo drugih mer celo pri najmanjšem prekoračenju dopuščenega prostora strehe v obče ne moglo kriti. — 5 — ske ži- :im dr. av- potto na la- 80- ae-od pi. .8? l;C ill V- )i-o-o, o-a i- ra a- :o :o |rez da bi se šlo v okoni strankarstvu bi se delalo morebitno reklamo za |iznajdbe, se smatra nepotrebno, da bi pomanjkanja dobrega stavbenega rua-tein znanim prednostim odreklo, ker ika pomaga s takozvanim stresnim progam če ni za kritje dovolj gradiva, ka-pripraven, vsem težnjam varstvu do-v polnem obsegu odgovarjati. Inženir Paul Grueber. Navijanje cen i lesom. L e o b e n, 3. aprila. Dne 25. januarja sta od okrajnega sodišča Gtiibming ,trgovec Johann Hubner in posestnik ■f Schwab radi navijanja cen z kuril-I lesom, obsojena in sicer Hubner na UOO I i, Schwab, pa na 8500 kron denarne kaz-1 d objavo sodbe. Deželni poslanec Schwab I SI je proti tej obsodbi priziv, a prizivno I 68e v Loobenu je obsodbo v polnem ob-|| i potrdilo. I Davčna pritožba ljubljanskega knezoškofa. [zoškofu Antonu Bonaventura Jeglič ■i i jubljani bilo je predpisano za knezoško-a ti konvikt sv. Vida pri Ljubljani 47.000 K itojbinskega nauiestka z prikladami vred I 5as od leta 1905, v katerem je bilo po-n J ije posvečeno konviktu, do leta 1915. Pro-emu od finančnega ministerstva v moči ranjenemu pristojbinskemu predpisu vložil Inezoškof pritožbo na upravno sodišče, ker imela pristojbina šele odleta 1916 za predli in ker je cenitev poslopja nepravilna; e z i Vi milijona kronami previsoko ce-ft. Upravno sodišče je pritožbo neutemeljeno odbilo, ker je pritožnik zahteval cenitev in je torej ne more izbijati. Tedenski pregled. Štajerske vesti. Občinski svet ptujski na ministra zunanjih 1. Občinski svet ptujski sklenil je 4. t. m., 1 odpošlje ministru zunanjih zadev, grofu serninu sledečo brzojavko: „ Občinski ret deželnega komornega mesta Ptuj čestita iej ekscelencik jedrnatem govoru, v katerem ■je konečno enkrat od poklicane strani za-ženim nasprotnikom države Krinko raz ob-iza iztrgalo. Kakor v severu monarhije polja se tudi na j u g u organazacija enakih »dlihinbrezznačajnih Masary-)V pod iuieuom jugoslovansko gonjo, stranki stoji kakor dokazano, s sovražnim ino-nstvom v zvezi, izdaja tam nekaj listov in | žal z uspehom prizadeva, da bi v širokih iojih ljudstva patrijotizem usmrtila. Občinski >et izraža tem potom pričakovanje, da jedr-»tim besedam Vaše ekscolence v lastnem peresu države tudi od strani poklicanih adnih mest dejstva sledijo." Po smrti Odlikovan. Pijonirgefreiter Josef le s i a g, sin gospe Koze Wesiag, vdove ncarskega mojstra v Slov. Bistrici, kateri due 21. septembra p. 1. na Serethu na nunskem junaške smrti padel, bil je sedaj i srebrno hrabrostno medajlo I. razreda in Sai-lovim križcem odlikovan. Bronasto hrab- pstno medajlo priboril si je že v oktobru 1915 leta pri naskoku Belgrada. Od brzovlaka zmečkan. Na glavnem kolodvoru v Mariboru hotel je popoldan dne 8. t. neki infanterijski korporal do dunajskega brzovlaka, ki je čakal na oddaljenem tira, da ti oddal tam neko listino. V tem trenutku dospel je pa tržaški brzovlak, ki je bil krit večimi vagoni prvega tira in ostal na ta način neopazen. Večim osebam se je posre-ilo, da so nevarnosti ušle, korporala pa je lokomotiva prijela, ob tla vrgla in grozno razmesarila. Ta nesrečni slučaj je dokazal zopet potrebo že tolikokrat zahtevanega oseb- nega perona na tako prometno bogatem mariborskem kolodvoru. Od porotniškega sodišča. Celje, 3. t. m. Za porotniške obravnave v letu 1918 poklicani so bili kot predsednik okrožni sodnijski predsednik dvorni svetnik Adalbert K otzian, kot njegovi namestniki deželnosodninadsvet-nik Dr. Rudolf R o s c h a n z in deželnosud-na svetnika Ludvik Wenedikterin Adolf M a t z 1. Otrok zgorel. IzMaria-Rojacha se poroča: Dne 30. p. m. šla je 5'/i letna posestniška hčerka Justina Buchauer z šestletnim sosedovim sinčkom k bližnjemu velikonočnemu krosu, da bi ga užgala. Pri temu ji je začela obleka goreti in ona je zadobila tako težke opekline, da je drugi dan na istih umrla. Veliko tihotapstvo živine. Že dolgo časa se je iz Šmarja pri Jelšah in drugih obmejnih krajev ponoči živino čez hrvatsko mejo vtihotapljajo. Živino se je potem zopet tihoma nazaj gonilo in na Štajerskem za „hrvatsko" mnogo dražje prodajalo. Te dni se je pa posrečilo zasačiti eno pošteno družbo, ki j© hotela v krajili Eberndorf in Prologe pri Šmarju pri Jelšah večje število go-vede čez" mejo tihotapiti. Aretiralo se je Martina in johana K o k o t, Marijo J a z-b i n š e k, Karla S k e t in Jurja E v e r 1 i n, živino pa zaplenilo. Tolpa si je pri tem nesramnem tihotapstvu že lepo premoženje pridobila. Grozna smrt vojaka. Piše se nam iz Slov. Bistrice : Posestnik Mihael Perko iz Črešnjev-ca bil je na dopustu in moral bi zopet na bojišče. Stal je na zunanji plošči vagona in je v Kreuzbergertunelu zdrsnil iz iste in padel tako nesrečno, da ga je vlak v majhne kose raztrgal. Smrt železniškega čuvaja. Dne 31. marca bil je na Pragerskem železniški čuvaj Martin Soba, oče šestih majhnih otrok od to ornega vlaka povožen. Našli so ga mrtvega na progi. Aretacija družbe navijaicev cen, tihotapcev in ponarejalcev listin. Kakor se javlja, se je policiji v Gradcu posrečilo, zasačiti celo družbo navijaicev cen in tihotapcev iz Trsta. Več teh poštenjakov izročilo se je že politični oblasti; nekaj mlajših se je postavilo na prosto nogo. Pri aretirancih izvršile so se tudi hišne preiskavo. Pri nekej gospej so našli 18.000 kron, pri drugej osebi 10.000 kron denarja, kateri zneski bi služili za nakup blaga v Gradcu in okolici, katero bi potem pošiljali v Trst in tam proti visokim cenam prodajali. —(Skrajni čas bi bil, da bi oblastnije tudi v drugih krajih večjo pozornost na slične čine obrnile in takim brozvestnežem, ki se hočejo na gladu ljudstva kar čez noč obogateti, bolj marljivo na prste gledale, ker drugače bi nam bilo nadaljuo vzdrževanje res težko. Op. ur.) Koroške vesti. Iz strahu pred rekviriranjem. Lavamiind, B. aprila: Neka posestnica in posestniška hči v Achalmu ste zvedeli, da pride kmalu komisija za popisovanje življenskih sredstev. Nato ste skrili 200 metrov od njune hiše pod nekim grmičjem 20 kilogramov svinjske masti in slanine, 50 kilogramov okajenega mesa in eno vrečo pšenične moke ter ste pokrili vse z dračjem. Nekega dne izginila pa je posoda napolnjena z mesom in mastjo, medtem ko je bila vreča z moko v bližnjem gozdu pod eno smreko skrita. Prihodnji večer pazila sta posestnik M 5 r 11 in posestniški sin G o 1 o p p s svojima hlapcema, da se prepričata, kedo da pride po vrečo moke. Ob 10. uri prišla sta dva moža in sta hotela vrečo odnesti. Mortl je udaril po teh dveh s palico, medtem ko ju je Golopp s strelom iz pistole ustrašil, nakar sta jo tata popihala. Pri pretepu zadobil je Mortl poškodbe na roki. Novorojenček v dračju. Iz Greifenburga se nam poroča : V Dellachu oslužbujoča dekla Elizabeta Sabernig porodila je krepkega dečka in ga je pokopala v nekem drač- ju. Otroka našli so še živega, a je prihodnji dan že umrl. Z smrtjo plačana neprevidnost. Iz Raibla se poroča: Čeravno je prepovedano pohajati po tamošnjih postojankah in pozicijah, vendar se najde ljudi, ki bi radi med tam v obilici okrog ležečimi stvarmi kaj primernega našli. Dne 25. novembra p. 1. prišla sta rudarja Valentin T r e u 1 in Jožef O g r i n z ob življenje, ker sta zašla na italijanskem gorskem sedlu v snežinkah in padla v globok prepad. Zadnjo nedeljo zapustil je rudar Juri K o k a 11, Raibl, da bi se podal v italijanske postojanke. Šel je skozi Seebach-tal čez mejo in je vstopil v neko barako; ali komaj je bil notri, eksplodirala je granata, katere zračni sunek ga je tako močno k du-rim vrgel, da je tam nezavesten obležal- Ko je prišel zopet k sebi, gorela je cela baraka in on sam imel je na celem telesu grozne opekline in rane. V tem stanju zamogel se je še v bolnišnico v Raibl podati, kjer je nezavesten obležal. Bil je skoraj popolnoma nag, po obrazu črn in povsod krvav, tako, da je bilo mogoče, ga le po glasu izpoznati. Nato je težkim ranam podlegel. Razno. Rešitev prošenj 2a poljedelske dopuste. Prošnje svojcev vojaških oseb za podelitev poljedelskih dopustov so se pri vojnem mini-sterstvu tako pomnožile, da isto javlja : Vlož-ba prošenj pri vojnem ministerstvu je popolnoma brezkoristna, ker pristoja poveljnikom nadomestnega oddelka (zavoda) pravica podeljevati dopuste, ter ima le zadrževanje kot posledico. Popolnoma brezkoristna je vloga prošenj za dopuste za osebe, ki pripadajo armadam na bojišču. Te prošnje izroči, vojno ministerstvo pristojnim poveljstvam na bojišču. Vsem vojaškim uradom je dolžnost, skrbeti za širšo mogočnost v podeljevanju dopustov, posebno svojcem poljedelskih pokli-oov. Pri raportu vložena prošnja zadostuje popolnoma in ni je potreba z drugimi prošnjami podpirati. Grozna nesreča na Donavi. K.-B., 7. aprila. Kakor javlja ravnateljstvo Donavske paro-brodne družbe, je danes parnik „Drina" pri Tasu radi nizke vode ob obali- Donave v osebni parnik „Sofie" trčil. — čez nesrečo javljajo se pozneje sledeče podrobnosti: Parnik „Drina", ki je plul iz Budimpešte proti Belgradu in imel 66 potnikov na krovu in parnik „Sofie", ki je plul s 720 potniki iz Belgrada proti Budimpešti. 20 potnikov „Drine" 2. in 3. razreda se pogreša. Sumi se, da so našli smrt v valovih Donave. V večernih urah se je razglasilo, da znaša število potopljenih 100. Proti poročilu Donavske parobrodne dražbe se pripoveduje od potnikov, da je ena ladja na drago plula in da je ,,Drina" še-le po protiparu na pesek naletala. Največ potopljenih prihaja od „Drine", ker se je skrbelo le za rešitev potnikov 1. razreda, medtem ko se je one 2. in 3. razreda svoji usodi pripustilo. Gospodarske stvari. ! ' ■ . - *...........................................................i Letni in živinski sejmi na Štajerskem. j Sejmi brez zvezdic so letni in kramarski sejmi;, sejmi zaznamo-i vani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**) pomenijo letne in živinske sejme. Dne 15. aprila: Frauenberg*, okr. Liezen; \ Ptirstenfeld*; Arvež (za drobno živino). Dne 16. aprila : Spielfeld**, okr. Lipnica; j Radgona; Ormož (svinjski sejem). Dne 17. aprila : Sevnica** ; Kapele**, okr. ! Brežice ; Imeno (svinjski sejem), okr. Kozje; j Ptuj (svinjski sejem). Dne 18. aprila: Breg pri Ptuju 'svinjski i sejem). Dne 19. aprila: Rogatec (svinjski sejem). Dne 20. aprila: Št. Ilj pod Turjakom**, J okr. Slovenj Gradec ; Brežice (svinjski sejem). Dne 22. aprila: Šmarje pri Jelšah**. Dne 23. aprila: Fronhnleiten, okraj i Graška okolica ; Ivnica**; Sv. Rupreht**, okr. Weiz; Worth**, okraj Hartberg; Pollau**; Waldbach, okraj Vorau; Sv. Jurij ob Pesnici**, okraj Maribor; Spodnje Hoče*, okraj Maribor; Ptuj ; Feldbach* ; Gnas**, okraj Feldbach; Hainersdorf, okraj Fiirstenfeld; Kraubath, okraj Ljubno; Sv. Jurij**, okraj Murau ; Ormož (svinjski sejem). Dne 24. aprila : Seckau**, okraj Knit-telfeld ; Kiichplatz Fernitz, okraj Graška okolica ; Zdole**, okraj Brežice ; Sv. Jurij objuž. žel.**, okraj Celje; Mozirje**, okraj Gornji grad ; Maribor* ; Imeno (svinjski sejem) okr. Kozje; Ptuj (svinjski sejem). JoftC Pojasnila In prospekt gratis. _ Dobra oskrba zasigurjena! 158 : Obdelovanje planinskih pašnikov. O tem predmetu piše nek slrokovnjak v listu kmetijskega društva za Bavarsko : Z gnojenjem se doseže, da se rastline premenja-jo: namesto takšnih, ki jim ne prija gnoj, naselijo se dobre krmne rastline, kakor n. pr. planinska tratnica (latovka), planinski svinjski rep, zlati oves, navadna šo-pasta trava, grebenik i. t. d. Krma je znatno boljša, ker se odlikuje z večjo vsebino beljakovine in rastlinske masti. Tudi je pridelek dosti obilnejši; planina preredi toraj lahko več živine in živina boljše uspeva. Kako in kedaj je najboljše gnojiti ? Da se more na to vprašanje odgovoriti, mora se najprej razložiti pašni obrat. Po skoraj vseh naših planinah se prižene določeno število živine, ki ostane celo pašno dobo na istem prostoru. Ob začetku paše živina mnogo dirja in potepta mnogo krme. Na obsežnih pašnikih, kjer živina lahko mnogo dirja, se poizgubi del povžiie krme tudi na ta način, da se vsled preobilnega gibanja porabijo redilne snovi, katere bi se sicer pretvorile v meso. Izraba krme je torej slaba. Živina si tudi izbira, kar je seveda naravno, boljšo travo in postane izbirčna; slabša trava preraste drugo travo in radi tega je v poznem poletju ob koncu pašne dobe dobrina trave manjvredna, kar molznim kravam zelo škoduje. Jasno je, da se na ta način paša zelo slabo izrabi. Da se naši pašniki bolje izkoriščajo, da prehranijo boljše in več živine, treba je začeti zboljšavati z gnojenjem. Za uspešno in trajno izrabo pašnikov je neobhodno potrebna njih menjava. Celi pašnik se razdeli na več delov, morda na 3 do 4 dele, kakoršna je pač velikost. Hasek, ki izhaja iz menjave travnikov, je trojen: 1. Živina ima od začetka do konca pašne dobe vedno svežo travo, katera je tečna in okusna, ker je vedno mlada. 2. Pašnik se varuje, se enakomerno popase in pohodi se manj trave, paša se torej popolnoma izkoristi. 3. Živina se boljše redi in daje večjo korist: molzne krave dajejo več mleka, mlada živina hitreje raste. Vse te prednosti se pokažejo v tem, da se pri enaki pašni dobi pase lahko več živine, ali je pa pri enakem številu živine pašna doba daljša. Na vprašanje, ob katerem dnevnem in nočnem času se naj živina pase, se odgovori, da naj ostane živina ob vročini v hlevu in v hladu se pa naj pase. Ob začetku paše se pasi živina po dnevu, poleti po noči ali se poženi dvakrat na pašo in sicer 4 ure zgodaj v jutro in 4 ure zvžčer, ko je solnce zašlo. Nikakor se pa ne sme živina izpostavljati hudi solnčni vročini, ker se pri tem ne pase in jo žuželke trpinčijo. Ob zelo mrzlih dnevih, kakor se pojavljajo ob koncu pašne dobe, je boljše, da se živina pusti v hlevih. Iz tega sledi, da mora biti na dobro preskrbljeni planini zaloga sena za krmljenje ob mrzlih dnevih in za bolano živino. Na raznih severno-tirolskih planinah se nahaja blizu planšarja travnik za košnjo, katerega seno se spravi za prihodnjo leto. Iz-vestno posnemanja vredna naprava. Celi obrat z me-njajočimi pašniki zahteva več stroškov za ograjo posameznih delov pašnika. Večji izdatki se pa bogato izplačajo. Sedaj pa o gnojenju. Nikdar se ne smejo pustili ležati živalski odpadki kar na pašnikih. Mnenja so različna, ali se naj zbirajo. Večin3 kmetovalcev misli, da zbiranja gnoja da preveč dela, kar pa ni res. Vsak dan se zberejo odpadki in se zapeljajo v samokolnici na gnojišče. V drugem slučaju se morajo kupi zelo na tenko razmazan'. Na manjših pašnikih se prvi način gotovo boljše obnese, na večjih ploščinah se pa gnoj skrbno razmaže. Z gnojem zamazane trave živali ne zrejo več. Pri menjavi pašnikov se taka vravna, da se na enem delu pase, drugi del se pa sveže pognoji, da trava pc-rase. Ako je gnojnice ria razpolago, se pašniki tako pognojijo, da se spusti iz višje ležečih gnojničnih jam gnojnica na pašnik. Da se umetno gnojenje na planinskih pašnikih dobro izplača, pričajo mnogi poskusi z gnojili, ki so se dobro obnesli. Vsa gnojila se spravijo spomladi ali poleti ob oblačnem ali deževnem vremenu na pašnike. Brane ne sme na nobeni planini manjkati. Dvorni svetnik dr. Weinzierl na Dunaju je zgradil brano za mah nalašč za planinske pašnike, ki je vsega — 6 — priporočila vredna. S to brano se prav lahko spravi gnoj v zemljo. Pri pravilnem obratu z menjajočimi pašniki se vse popase, tako da se ne pride do košnje. Dasi po gnojenju trava boljše raste, vendar je večkrat treba, da se trava umetno zaseje. Vsekako se pa morajo posejati goličine. Vsakdo je že zapazil na planinskih pašnikih povprečne proge, izhojene steze, ki stojijo navpično proti položnosli planine. To so živinski sledovi. Ob deževnem vremenu napravi živina sledove, kjer zastane voda. Živina pa ima navado, da najrajši hodi po teh sledovih in tako nastane mala steza. Tako nastanejo tudi male plazalice. Takšne goličine se morajo takoj zasejati. Divja rudeča detelja, planinski trpotec, gorski trpotec, rudeča bilnica, trpežna ovčja bilnica, vijoličasta tratnica, planinska tratnica, svinjski rep, grebenik so mešanica za planinske pašnike, ki jih dvorni svetnik dr. Weinzierl priporoča in ki so se, po mnogih poskusih izkušene, najboljše obnesle. Te mešanice se poseje v celem 36 kg na hektar. Opozoril bi še na posebno mešanico, katero je dvorni svetnik dr. Weinzierl preskušal na Kragglovem posestvu, namreč >Bergbiberquelle«, zmešana s požlahtnjeno pasjo piriko, mešanica, ki jo živina zelo rada žre, koja se pa ne sme preveč postarati, ker sicer preveč odreveni. Kolikor mi je znano, se še ni poskušalo s to mešanico na naših planinah. Ne obotavljajmo se! Vedno naprej! Če bomo v tem smislu zboljšali planinske pašnike, postanejo najboljša vzrejališča za zdravo in zmožno živino in zamo-rejo bistveno pripomoči, da se živina pomnoži. po razbitju sovražnega upora. On si nujnim in uspešnim korakom tudi temo j j Zadnji telegrami. I Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 10. aprila. Uradno se danes razglaša: V pokrajini izliva Piave izjalovila so se podjetja italijanskih naskočnib čet. Šef general-štaba. Lep nemški uspeh. Zavzetje angleških in portugalskih pozicij. 6000 vjetih, čez 100 kartonov zaplenjenih. Nemško uradno poročilo od srede. K.-B. Berlin, 10. aprila. Iz velikega glavnega stana se jporoča: Zapadno bojišče. Med Ar men-tie reso m in L a Basse e-K analom napadli smo po močni ognjeni pripravi artilje-rije in metalcev min angleške in portugalske pozicije in smo vzeli prve sovražne postojanke. Napravili smo 6000 mož vjetih in zaplenili 100 kanonov. — Na bojni črti razvili so se na obeh straneh S o m m e ljuti artiljerijski in uspešni infanterijski boji. — Na južnem bregu O i s e vrgli smo sovražnika tudi med Folembray in B r a n-c o u r t o m čez Oise - Aisne-Kanal nazaj. Vzhod. Finsko. Naše v Hango izkrcane Čete zasedle so po kratkem boju z oboroženimi tolpami kolodvor K a r i s a. — Ukrajina. C h a r k o \v v z e 1 o se je po boju dne 8. apriia. Prvi generalkvartirmojster Lndendorff. Velika bitka na Francoskem, Priznanje poraza. Basel, 9. aprila. „Daly-Expre(J javlja iz fronte : Vzeli smo sistematično naše naprej potisnjene črte (?) v glavne črte nazaj. Sovražnik (Nemci) napada vedno hujše z novimi silami in premočjo na ljudeh in artiljeiiji in iz tega sledijo naše izgube na ljudeh in materijam. Francosko spričevalo o nemški moči. London, 0. aprila. Iz francoskega glavnega stana se poroča: Do sedaj imajo Nemci na frontnem odseku od Verduna pripravljeoih 100 divizij. Ni izključeno, da je Nemcem mogoče še nadaljnih 100 divizij še prej nabojišče pognati, predno so izčrpa-nenjihove moči za ta napad. Namen Hindenburga. Z u r i c h, 9. aprila. „ABC" piše : H i n-denburg ne stremi pod nobenim pogojem po geografičnih pridobitvah, ampak samo le Največji ,,parazit" sveta. Stockholm, 8. aprila. V toy rusko-revolucijonarnih krogih vli canje Japoncev največja razburjenost] jalistični listi javljajo, da je to od |H G e o r g e-a napovedano presenečenj držijo Angleža za največjega ,.) (zajedalca) sveta. — (Sedaj še-le izpoznavati, iz katerih vzrokov je ta morski lopov povzročil svetovno vojno, j jim sreča ni mila, da bi porazili i sili in iz njiju izsesali vojni dobiček, se sedaj kot nesramne hijene na svojega^ danjega zaveznika. A s tem še zadnji [ tega čina ni končan. Doživeli bodemo ] tej vojni druga presenečenja. Op. tir.) Češko-slovaški kor potuje. Češkoslovaški kor v Rusiji, obstojsj avstro-ogrskih veleizdajalcev in de poda se sedaj na Francosko. Čas ga spremljajo na Francosko, da bodo: danem trenutku našega zvestega zw Nemčijo napadli. — (To so sadovi rykove, Krama r-K 1 o f a č e v e | in drugih brezznačajnih, nesramnih i skih Judežev, ki pohajajo in hujskajo v i nih črnih haljah po naši domovini ok se hlinijo za največje patrijote ter željno na trenutek razpada staro-zg skih mej naše slavne Avstrije, da ust s kraljemorilskiini Srbi in drugo brig sko tolpo svoje zločinske načrte. Ub ljudstvo, kam te vedejo tisti, ki se in bahajo, da so tvoji zastopniki? Op.] Proti Italiji! Zurich, 9. aprila. „Times" javljai cijelno iz Rima : V italijanskih vojaški] gih se pričakuje ofenzivo proti jiji kot neposredno. Sovražne priprave (nj so nad vsem obsežne. Ni toraj dvomljivo, da| sovražnik tudi na italijanski froutine imelSt ne premoČi.Ofenzivo bodeta poveljevala | Conrad v. H0tzendorfinK( Sovražnik priteguje neprenehoma oja vzhodne fronte. Do sedaj ga je sneg t] predovanju oviral. Zgradba nemških vojnih ladij. Berlin, 10. aprila. Kljub svetd vojne se je nemška vojna mornarica n oklopnice „Hi n d en bur g", „MacJ sen" in „Graf S p e e" pomnožila. I dve drugi veliki bojni ladji „Bayernll| „B a d e n" se je v službo postavilo, h sta pri obstreljevanju „Dago" že sodeli^ Tem še sledita „Sachsen" in „Wurtembej Vojna na morju. K.-B. Berlin, 9. aprila, W.-B. naših podmorskih čolnov uničil je v morju 20.000 brutto-register-ton trgovin ladijnega prostora. Šef admiralnega štaba mornarice] Skupne izgube entente. ' Bern, 10. aprila. „Berner Tagblal poroča: Skupne izgube entente z Rumq sko, Srbijo in Italijo znašajo na vih 11 milijonov mož. Angleška zgu| je na mrtvih on milijon mož, Frane" ima okoli 2 milijona mrtvih na sy zgubilnih listinah. Rusko stala je vojS 6 milijonov mrtvih. ;na šk cet nut šes J po: Iden [prep odefi (ra ni ne. r" J P0< ^berg: ph\ d na pr eril: ispo uju Tedenski pregled. Razno. V znamenju časa. „Prokleta smola! Zgukl sem svojo škatljo za cigarete! — Skoda bila je iz težkega srebra! — ,.Ah, 1 škatljici! Bilo je še deset dobrih notri!" šestih Rusov umorjen. V nedeljo poni popivalo je v gostilni Ortnerja •dendorfu šest Rusov: nastal je med >;>j.Mi prepir. Neki v odsotnosti gostilničarja •7. iz odoči kmet opominjal je Ruse k miru. ;a niso hoteli ubogati, vrgel jih je iz ne. Ko je zvečer gostilno zaprl in se f podal, pričakovali so ga Rusi blizu iberga, ga s palicami napadli in ga tako jli, da je revež na mestu umrl. Truplo pre o najdeno nekaj ur pozneje od domov Sega se gostilničarja Ortner. Mrliča t«s . 1UB JUV1UU M. JHUU> • • jOtao.* r drcieriji A. Kauč, is ^dria-Drogeri«.* pege, rdečost obraza, mileserji, mozoli, guba in ovenela koža izginejo pod garancijo po rabi priznane Dr. A. Rix, paste pompadour. Popolnoma neškodljiva. Posku-šnja K 150, velika doza K 4'—. Dr. A. Rix mazilo zoper ozeblino, najboljše proli ozeblinam in za preprečenja istih K 1'— Razpošiljatev direktno po povzetju ali naprej plačilu. Dr. A. Rix Kosm. Laboratorium Wien IX, Lackierergasse 6|K. *p^rSl™i !£& močnice in par!. Woliram; v Ljubljani pari. A. Kauč in Adrija-drožerija. 173 9549 49 — 8 — MUSilerbentel pajtelje za mlinarje se dobi pri Dobri aparati za briti in lase striči 1-;: britev iz srebrnega jekla K 8*60, ^^^^ M 4'—, 6"—j zaniklanu K & -, o'- , gjBiaKOjH /.■wmka.l'orfckt" s6klin;anii KIS--, 20-—, rezervne klinje 1 tucat K 6--. 1-a biroji za lase striči K 11*—,12'--. Izmenjava dovoljena ali dentr nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c. in kr. dvornem iif*-— rantu Hanns Konrad, eksportna. in razpošlljalna hiša BrOx št. 1741 i Češko). M kraste, lišaj, grindavost in slične kožne bolezni odpravi hitro in sigurno domače mazilo Paratol. Ne umaže, nima duha, se rnore terej tudi čez dan rabiti. Mala posoda K 3'50, velika posoda K o'—. Nadalje prašek Paratol za varstvo občutljive kože, ena škatlja 2 K 5!) h. Dobi se oboje pri naprej-posiljalvi svole ali povzetju na naslov: Apotheket M. Klein's Paratol-Werke in Budapest VII 20., Rozsa utca 21. 472 za eno dopisnico Vas stane moj glavni katalo?, ki se Vam na zahtevo zastonj dopošiie. Prva fabri-ka ur Hanns Konrad, c. In k. dvorni llferant BrOx 1502 (Češko). Niklaste ali jeklene anker-ure K 16, 18, 20. Armadne radij anker-ure K 18, 22, 26. Bela kovina (Oloria-srebro) dvojni mantelj, aiiker-temont. ure K 30, 32. Masivne srebrne anker-remont. ure K 40, 50, 60. Budilnice in stenske ure v veliki izbiri. 3 leta garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 386 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stbssl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 .,Asaniol" r,ia presenetljiv uspeh pri po-končavanju žoharjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane I krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Željar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron Vam plačam, ako moj iz trebnik korenin BI sam Vašs kurja sfieM, liransvico in t'do knit ne d n c li brez bolečin. Cena ene posodice z 'ffaranci skim pismom K 2*75, 8 posodico K 5'50, 8 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Kemeay, K»sokaa(Kassa)I. poStni predal 12/614 (Ogrsko;. i.1 tepaMči ? Ptaja. Čas te, i*fu\»» efc *»l»v»Hssfc ** 19. •sr* io 8. are fifoUtm (hUg*}** j« fi i 18. i$e i. me utceta.^ <* no*!«*!- fjjriMsIMš ^ It So S. w ' s rwSi* -irakc*'"'3«£ [.Stajerc* [ pele1*, dE [ prihoi iročni lijo: kron kron [2 kroni v i :0 le fcol leta Naročn ^aprej. Stike s kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptl(Mjjredni I niSivo [Ptuju, Vsak svoj lastni reparater! Moje Lumax ročno-šivalno šilo Sije štep-šlihe kakor z mašiuo. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pteproge, vozne odeje, Stote ta šotore, lile, kolesne mantelje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabljivost, Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K 11—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz, Troppau 122, Olmtllzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 Avtomatični lovilec za podgane] K 5'50, za miši K 4-—, vk do 40 kom. v eni noči, ne zapusti i se postavi sam. Past za ščurke „Rtp soče ščurkov in Rusov v eni no Povsod najboljSi uspeli'. Mnogo zahvalnih pisem. Rarpof po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, WlenJ Neulinggasse Nr. 26/P. vsake vrste, jute, novega sukna, krojaški < ki, raztrgane nogavice,^ trgane obleke gospodo stare posteljske odeje, k kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in iesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., CeJ Trgovci in krosnjarji dobijo posebne i DiSMtveimittteni) 10« ! in po$e@tY£i izvršuje ?w vrste pesrečtovaiija najhitreje. ¥praSanja in pojasnila V mestni stražnici (rototi)- Kdor a svole posestvo i M m Si ali provinci hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", Wien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrbo ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vsaka žena čitaj moje velezanimivo navodilo za moderno negovanje Raztrgane nogavice in zokni se zaniore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. Poštna razpošiljate v po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mecIianik,WalpurgaOmann, Maribor, Bnrggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj : Josefine Siminerl, trgovina z Žitni ročni mlin Moj crlgli ročni mlin je primeren za gm tanje in lini vsake vrste nostavne ali peljave, je se dajo izm iz ttrjenega in celo pri n;_ rabi skoraj nepohaJH7 ygj-Neobhodno pol vsako hišo. M ročno kurblo obrat, teža 7 I Model 5 i roftu lesom za večji obli ža okroglo 12 kg K 120'—. Razpošiljatev iz Dunaju ] šiljatvu svote po gcneralnemn 2aslopu Max Bbhnel, Wien, IV., Margaretenstr. 2?] KOSE! Kdor hoče imeti 56 1 Najboljši nasvet pri mehkosti in slabosti pru. Pišite zaupljivo na 157 Ida Krauee, PrelJburg, (Ogrsko), SltiailuStluSSe 2, Abt. 109 liF* Ne stane ničesar! I9U 157 lister, volno, sukno, platno i. t. d. v poljubni barvi, z naj-stanovitnejšo barvo, katera tudi na solncu in po pranju stanovilna ostane. Postavno zavarovano neškodljivo. Že od 10 zavojčkov naprej se pošilja z poštnino in navodilom za K 1720. „Mehlata", Graz,Steyrergasse60,'II.Tudislovenskodopisovanje.i6i Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za Ustno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 470 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 M! ši-podgane-ste= nice ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinku-jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5'— ; za ščurke K 450 ; tinktura za stenice K 2 — ; uničevalec moljev K 2—; prašek proti mrčesom K 150 in K 3"—; sem spadajoči razpraševalec K 120; tinklura proti ušem pri ljudeh K 1'20; mazilo za uši pri živini K 1'50; prašek za uši v obleki in perilu K 2'—; tinktura za bolhe pri vseh K 1'20; tinktura proli mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3—. -- Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M.Jtlnker, Zagreb 12, Petrinjska ulica 3. m Albert Miinzer e^j parna žaga v Ptuju (Ragoznica) j |j| kupuje vsako vrsto trdega in mehkega lesa v | vsaki množini. — Prevzame tudi rezanje ta- ; kega lesa po jako nizki ceni. 153 : s katero se ni treba mučiti ter so lahki enkratnim klepanjem z lahkpto kosi vrate travo celi dan, naj se obrne nat»j| J. Krašovic v Ža katera ima edino zastopstvo svetovno m kos znamka ,.Poljedelsko orodje" in jihjel več tisoč razpečala. Za dobro kakovost se jamž Cenik na zahtevo brezplačno. KOSE ! Cene najnižje ! Varujte svoje vinograde, nike in vse rastline pred listnimi ušmi, gosenicami in drugim mrC« škropljenjem z „Antifungin"-om ojačeno kaliionjj lužno vodo. Radikal, zanesljiv učinek, nikako vanje rastlin, zelo štedilno, v inozemstvu preizko! skozi več let s čudovit, učinkom. Cena: 1 liter n (zadošča za 50 litrov). — Izvirna posoda 3', K. — Pošilja po povzetju ali predplačilu M. JDni Zagrebu 12, Petrinjska ul. 3 (Hrvalsko). Obšin spekt in porabno navodilo zastonj. 1 krasna lega, 8 oralov, 30 mini ! mesta Ptuj (Mestni vrh št. 36),! nadstropna hiša, veliko gospodf poslopje, z opeko krito, se zaradi slučaja smrti voljno proda. Vprašanja na g. J. Horwath, Glacisstrafie 43 a. Tisk: \V. Blanke v Ptuj«.j