- - ■— iS . rs».. r ^' jT'- -, ■ mS i'^r i t J. ISSN 131&-2943 Leto 2002 Leto 2002 je bilo nadpovprečno toplo Klimatske razmere v decembru Decembra je bilo veliko oblakov in maio sončnega vremena Meteorološka postaja Ptuj Gospa Štefka Lačen opazuje na meteorološki postaji Ptuj že od leta 1966 VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v decembru 2002...........................................................................................3 1.2. Razvoj vremena v decembru 2002............................................................................................. 17 1.3. Klimatske značilnosti leta 2002.................................................................................................. 24 1.4. Meteorološka postaja v Ptuju.....................................................................................................31 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................33 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................37 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................37 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................41 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................43 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v decembru 2002.................................................. 47 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................49 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................57 6. POTRESI.....................................................................................................................................61 6.1. Potresi v Sloveniji - december 2002.......................................................................................... 61 6.2. Svetovni potresi - december 2002............................................................................................. 63 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ Fotografija z naslovne strani: Tudi v Zgornjesavski dolini je bilo decembra malo snega, v Ratečah debelina snežne odeje ni presegla 5 cm (Foto: T. Cegnar) Cover photo: Also in Zgornjesavska valley snow cover depth was scarce, in Rateče didn't exceed 5 cm debelina snežne odeje ni presegla 5 cm (Foto: T. Cegnar) gornjesavska valley snow cover depth was scarce, in Rat (Photo: T. Cegnar) Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v decembru 2002 1.1. Climate in December 2002 Tanja Cegnar December je prvi zimski mesec; v pretežnem delu države je bil toplejši od dolgoletnega povprečja, padavine so bile razporejene dokaj neenakomerno, največ jih je bilo na območju Snežnika, Javornikov, Kočevskega roga in male gore; celo severni del Slovenskih goric je dobil več padavin kot običajno najbolj namočeni Julijci. Sončnega vremena je bilo povsod po državi manj od dolgoletnega povprečja. December se je začel z razmeroma toplim vremenom, 8. decembra se je začelo ohlajati, med 9. in 11. decembrom je bila temperatura povsod pod dolgoletnim povprečjem. Z izjemo Primorske se je ohladilo tudi med 24. in 26. decembrom, večinoma je ohladitev pomenila le izenačenje z dolgoletnim povprečjem. Zadnjih pet dni decembra je bilo spet nadpovprečno toplih, ponekod je odklon celo presegel 8 °C. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. 8 o g BILJE ■J 1 II...I .ilhlll II' T LJUBLJANA 'V li 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 12 8 8 g 4 4 0 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURSKA SOBOTA ■||||W I T i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka decembra 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, December 2002 V visokogorju so najnižjo temperaturo izmerili 9. decembra, na Kredarici je bilo -19.0 °C. V nižinskem svetu so najnižjo mesečno temperaturo zabeležili 10. ali 11., oziroma 20. ali 21. decembra. V nižinskem svetu se temperatura zraka ni spustila pod -10 °C; ob obali se je živo srebro spustilo na -3.4 °C. V visokogorju je bila najtoplejša zadnja tretjina decembra, na Kredarici so 27. decembra izmerili 2.4 °C. Ob morju je bilo prvi dan v mesecu 15.5 °C, v pretežnem delu države so najvišjo temperaturo izmerili med 28. in 30. decembrom. V Vipavski dolini in na Krasu se je 29. decembra ogrelo na 14 do 15 °C, tako toplo je bilo dan kasneje tudi v Beli krajini. V Ljubljani je bilo najtopleje predzadnji dan v letu, izmerili so 11.8 °C. Povprečna decembrska temperatura zraka v Ljubljani je bila 2.6 °C, kar je 2.6 °C nad dolgoletnim povprečjem in statistično pomembno več od dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bil najtoplejši december 2000 s povprečno temperaturo 4.9 °C, najhladnejši pa leta 1962 z -3.4 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura decembra 2002 je bila 0.7 °C, kar je 3 °C nad dolgoletnim povprečjem. Decembrska jutra so bila v Ljubljani najhladnejša leta 1962 z -5.8 °C, najtoplejša pa leta 2000 z 2.3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 4.3 °C, kar je 1.7 °C nad dolgoletnim povprečjem; decembrski popoldnevi so bili najbolj mrzli leta 1968 z -1.2 °C, najtoplejši pa leta 2000 s 12 8 4 0 - 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.5 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva na lokalne temperaturne razmere. i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i1 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Slika 1.1.2. Povprečna decembrska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2. Mean daily maximum and minimum air temperature in December and the corresponding means of the period 1961-1990 Na Kredarici je bila povprečna decembrska temperatura zraka -5.5 °C, kar je 1.3 °C nad dolgoletnim povprečjem in povsem v mejah običajne spremenljivosti. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najbolj mrzel december 1969 s povprečno temperaturo -10.9 °C, le malo manj mrzla sta bila decembra 1962 (-10.2 °C) in 2001 (-10.8 °C); najtoplejši pa je bil december 1985 s povprečno temperaturo -3.0 °C. Na sliki 1.1.2. desno sta povprečna decembrska najnižja dnevna in povprečna decembrska najvišja dnevna temperatura zraka na Kredarici. LJUBLJANA BEŽIGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3a. Decembrsko število ledenih dni ter povprečje Slika 1.1.3b. Decembrsko število hladnih dni ter povprečje obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3a. Number of days with maximum daily Figure 1.1.3b. Number of days with minimum daily temperature bellow 0 °C in December and the corresponding temperature bellow 0 °C in December and the corresponding means of the period 1961-1990 means of the period 1961-1990 Ledeni so dnevi, ko se temperatura ves dan ne dvigne nad ledišče. Na sliki 1.1.3.a je decembrsko število ledenih dni v Ljubljani od sredine minulega stoletja dalje, pet decembrov je minilo brez ledenih dni, v letih 1963, 1968 in 1969 jih je bilo po 17, decembra 2002 le 4. Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo pod lediščem, v Zgornjesavski dolini je bilo 23 hladnih dni, na Koroškem 22, v Prekmuiju 21, ob obali 4, na Krasu in v Vipavski dolini 5 ali 6. Za Ljubljano so hladni dnevi prikazani na sliki 1.1.3b., tako kot ledenih dni je bilo tudi hladnih manj od dolgoletnega povprečja. Najmanj hladnih dni je bilo v rekordno toplem decembru 2000, bilo jih je le 9, 30 hladnih dni je bilo decembra 1969. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, sončnem obsevanju in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, zanimivi predvsem za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3. ter 1.1.4. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 10 5 0 20 15 20 -J 10 15 5 0 0 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo o 0 H -10 H -15 KREDARICA V 1 v/ T J 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 10 H W W -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 10 H W " H -5 -10 LJUBLJANA v \ ^ V 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 10 H W W -10 'I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O 10 H W W -10 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) decembra 2002 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), December 2002 Decembra je bila povprečna temperatura zraka skoraj povsod po državi nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961-1990; odklon je bil statistično pomemben na obali, na Goriškem, v Zgornjesavski dolini, Ljubljanski in Celjski kotlini ter na Koroškem. Na obali je bilo kar za 3 °C topleje od dolgoletnega povprečja. Le na Goričkem, okolici Ptuja in na Vojskem je bil december za spoznanje hladnejši od dolgoletnega povprečja. 5 15 5 5 Agencija Republike Slovenije za okolje 1—-i.o°c Slika 1.1.5. Odklon povprečne temperature zraka decembra 2002 od povprečja 1961-1990 Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, December 2002 Slika 1.1.7. Višina padavin decembra 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in December 2002 compared with 1961-1990 normals Urad za meteorologijo Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin decembra 2002 Figure 1.1.6. Precipitation amount, December 2002 1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in December 2002 compared with 1961-1990 normals 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.6. je prikazana decembrska višina padavin, naj obilnejše so bile na Snežniku, Javornikih, Blokah, Kočevskem rogu in Mali gori. Tudi v Beli krajini je bilo padavin veliko. Najmanj padavin je bilo ob obali in v spodnji Vipavski dolini. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon decembrskih padavin od dolgoletnega povprečja; izstopa severni del Slovenskih goric, kjer je bil presežek glede na dolgoletno povprečje največji. Skromne so bile padavine na Primorskem in na Savski ravni, kjer niso dosegli niti polovice dolgoletnega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ v Beli krajini in na Kočevskem, zabeležili so jih 14, na Kredarici jih je bilo 13, prav toliko tudi v Ljubljani. Le po 4 padavinske dni so imeli na Koroškem in v spodnji Vipavski dolini. 25 20 £ O 15 O ti > g 10 5 Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm decembra 2002 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in December 2002 and the 1961-1990 normals Slika 1.1.10. Decembrsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in December with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.11. Decembrska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in December and the mean value of the period 1961-1990 s £ £ £ 300 250 200 150 100 50 LJUBLJANA BEŽIGRAD ..III I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 i 2001 V Ljubljani je decembra 2002 padlo 51 mm, kar je 51 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.11.). To je bil drugi razmeroma sušen december zapored, pred tem sta bila decembra 2000 in 1999 obilno namočena. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj sušen december 1991, ko je padlo 9 mm, sušen je bil tudi december 1956 s 14 mm. Največ padavin je bilo decembra 1976, padlo je 256 mm, le malo pa je zaostajal december 1959 z 251 mm. 0 0 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 50 40 - s Ii 30 - w > < q 20 - < 10 - 0 KREDARICA . i Ii. r.iTij ni..........J > w m m o o £ >o £ o BILJE § 20 - • Š5 pq O O Z >o z o DAN o -...............................0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w g < 20 LJUBLJANA i i- i P ^ P P r~ r~ i- r- P F > 6 W m m o 4 g >o £ 2 g 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN w § > CELJE p > 6 W m m o 4 g >o 2 JU 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O NOVO MESTO I i ' 3 5 5 iprri-rpli-lpPri-i-r-Pi-ri-i-r-fli-r 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W pq O 4 g >o Z 2 g ^ 30 W g < 20 Q < ph 10 MARIBOR L ■rirrrrrrrrFrrrPrr 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W m m o 4 g >o § 2 GO S S ^ 30 W £ > A20 MURSKA SOBOTA 1.1 ll ........ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W m o 4 g >o 2 I S s ^ 30 - w £ ti <20 - Q < Ph 10 - PORTOROŽ rrlprrrrrrrrirrlrlnrrrPPrrrrl 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN > 6 W co m o 4 g >o N 2 g Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) decembra 2002 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, December 2002 10 50 10 8 40 J 8 6 30 - 6 4 4 10 - 0 10 50 10 40 8 8 10 0 0 0 10 10 8 40 8 0 0 0 50 10 50 10 40 8 40 8 10 0 0 0 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Decembra 2002 je bilo povsod po državi precej manj sončnega vremena kot v dolgoletnem povprečju. Ob obali je bilo sončnega vremena za 72 % dolgoletnega povprečja, ostala Primorska in Julijci so dosegli od 60 do 70 % povprečja, najbolj pa je sončnega vremena primanjkovalo v Novem mestu in Mariboru, dosegli so le okoli 35 % dolgoletnega povprečja. o j £ 100 80 60 40 20 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 Slika 1.1.13. Decembrsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in December and the mean value of the period 19611990 V Ljubljani je bilo decembra 16 ur sončnega vremena, kar je 43 % dolgoletnega povprečja (slika 1.1.13.). Doslej najbolj sončen je bil december 1991 z 96 urami sončnega vremena, med zelo sončne lahko prištejemo tudi december 2001 s 86 urami. Najbolj sivi so bili decembri 1952 (4 ure), 1964 (8 ur) in 1995 (7 ur). 8 7 6 i5 O ta 4 > W „ H 3 25 i" O d 15 m 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 30 2 5 0 0 Slika 1.1.14. Decembrsko število jasnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in December and the mean value of the period 1961-1990 Slika 1.1.15. Decembrsko število oblačnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.15. Number of cloudy days in December and the mean value of the period 1961-1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Jasnih dni je bilo zelo malo, še največ jih je bilo ob obali, a tudi tam le štirje. V visokogorju in v Vipavski dolini sta bila po dva ali trije jasni dnevi, v pretežnem delu države pa decembra ni bilo niti enega samega jasnega dneva. Tudi v Ljubljani je december 2002 minil brez jasnega dneva, to je bil že dvaindvajseti december brez jasnega dneva od leta 1951 dalje (slika 1.1.14.), kar 7 jasnih dni pa so zabeležili decembra 1991. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo vsaj štiri petine. Najmanj oblačnih dni je bilo v visokogorju, na Kredarici so jih zabeležili le 13. V Vipavski dolini in ob morju je bilo 16 ali 17 oblačnih dni, na Krasu 19, drugod po državi pa vsaj 23. V Beli krajini, na Dolenjskem in v Ljubljani je bilo 27 oblačnih dni. V Ljubljani je bilo dolgoletno povprečje preseženo za 7 dni (slika 1.1.15.). Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani 28 oblačnih dni decembra v letih 1952, 1960, 1984 in 1995. Povprečna oblačnost je bila najmanjša v visokogorju, kjer so oblaki v povprečju prekrivali 6.9 desetin neba, le malo več je bilo oblakov na Goriškem in ob obali, povprečna oblačnost je bila 7.1 desetin. Največja povprečna oblačnost je dosegla kar 9.5 desetin, zabeležili so jo v Ljubljani. Od sredine minulega stoletja je bil v Ljubljani najbolj siv december 1995 s povprečno oblačnostjo 9.6 desetin, največ jasnega neba pa je bilo decembra 1991 s povprečno oblačnostjo 5.7 desetin. 9 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - december 2002 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - December 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 0.9 2.0 3.3 -1.0 10.0 1 -10.0 10 18 0 591 25 9.0 26 0 32 31 7 0 5 7 4 10 6.1 Kredarica 2514 -5.5 1.3 -2.9 -7.6 2.4 27 -19.0 9 31 0 791 74 69 6.9 13 2 111 92 13 0 21 31 165 29 745.1 3.3 Rateče-Planica 864 -1.1 2.6 1.6 -3.0 6.2 23 -9.8 11 23 0 654 29 51 9.1 25 0 78 79 9 0 13 15 5 16 916.6 5.3 Bilje pri N. Gorici 55 6.0 2.5 8.7 3.7 14.7 29 -4.1 20 5 0 432 62 62 7.1 17 3 38 32 4 0 2 0 0 1010.5 7.3 Slap pri Vipavi 137 5.3 1.4 7.8 2.5 14.0 29 -6.0 11 6 0 456 7.4 16 2 58 47 5 0 0 0 0 6.4 Letališče Portorož 2 7.4 3.0 10.2 4.7 15.5 1 -3.4 11 4 0 382 62 72 7.1 17 4 31 40 8 0 3 0 0 1016.6 8.2 Godnje 295 4.4 1.7 7.1 2.1 14.5 29 -6.0 10 6 0 484 8.0 19 3 40 34 7 0 5 0 0 6.5 Postojna 533 1.4 1.2 3.1 -0.3 12.2 29 -8.2 10 15 0 578 33 43 8.7 23 0 67 49 9 0 3 4 2 16 6.5 Kočevje 468 0.7 1.2 3.1 -1.7 12.7 30 -9.5 21 20 0 599 9.2 25 0 94 81 14 0 13 14 4 18 5.8 Ljubljana 299 2.6 2.6 4.3 0.7 11.8 30 -6.1 11 16 0 539 16 43 9.5 27 0 51 51 13 0 5 9 7 16 983.7 6.4 Bizeljsko 170 1.7 1.5 3.9 -0.4 12.8 30 -6.4 10 18 0 568 9.4 26 0 71 102 12 0 2 10 2 16 6.2 Novo mesto 220 1.5 1.4 3.7 -0.4 13.2 30 -7.2 10 18 0 573 21 35 9.4 27 0 94 127 11 0 11 12 5 16 992.1 6.3 Črnomelj 196 1.9 1.7 3.9 -0.5 14.8 30 -9.0 21 17 0 562 8.8 24 1 141 147 14 0 6 9 5 16 6.5 Celje 240 2.1 2.5 4.4 -0.5 13.3 28 -9.0 11 18 0 555 23 55 9.3 27 0 83 112 8 0 4 8 2 9 990.8 6.4 Maribor 275 1.1 1.0 3.3 -1.0 13.4 28 -7.3 11 19 0 587 21 34 9.3 25 0 117 193 10 0 4 13 4 10 986.0 6.4 Slovenj Gradec 452 0.6 2.8 3.0 -1.5 9.0 29 -7.7 10 22 0 601 29 42 9.0 23 0 30 49 4 0 1 5 2 3 6.0 Murska Sobota 184 0.4 1.0 2.7 -1.7 11.4 30 -7.2 21 21 0 606 27 54 9.1 25 0 66 145 9 0 6 22 4 16 997.7 5.9 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo > 25 °C SD - število dni s padavinami > 1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - december 2002 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - December 2002 Postaja I. d e k a d a I I. d e k a d a III. d e k a d a T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 7.3 10.7 15.5 4.8 -2.1 3.1 -4.5 5.9 8.8 11.3 2.4 -3.4 1.4 -4.5 9.0 11.1 15.2 6.6 2.2 5.7 1.1 Bilje 7.0 9.8 13.7 4.9 -2.4 3.7 -4.7 3.9 7.2 10.6 0.8 -4.1 -0.6 -6.6 7.1 9.2 14.7 5.3 0.4 4.8 -1.3 Slap pri Vipavi 6.1 8.6 13.0 4.2 -4.0 3.0 -5.0 3.1 6.1 11.0 -0.6 -6.0 -1.8 -9.0 6.5 8.6 14.0 4.0 1.0 2.7 0.0 Postojna 1.3 2.8 7.4 0.3 -8.2 -0.6 -9.8 -1.4 -0.2 2.6 -3.0 -8.0 -4.8 -10.2 4.0 6.3 12.2 1.6 -2.7 0.2 -4.8 Kočevje 0.9 2.6 6.2 -0.4 -7.6 0.2 -7.7 -2.4 -0.7 1.4 -4.1 -9.2 -4.7 -11.4 3.3 7.1 12.7 -0.7 -9.5 -0.8 -10.7 Rateče -0.5 1.7 6.0 -1.5 -9.0 -1.8 -9.7 -3.2 -0.2 3.8 -5.3 -9.8 -6.2 -14.4 0.4 3.1 6.2 -2.3 -7.2 -4.2 -13.8 Lesce 1.8 4.3 10.0 0.0 -10.0 0.3 -10.1 -1.6 0.3 3.6 -3.1 -10.0 -2.9 -10.5 2.4 5.0 10.0 -0.1 -5.5 -0.6 -6.7 Slovenj Gradec 1.9 3.7 7.1 0.5 -7.7 -0.6 -9.2 -1.4 0.7 3.6 -3.3 -6.3 -4.9 -8.2 1.3 4.5 9.0 -1.7 -6.8 -4.0 -11.0 Brnik 2.2 4.2 7.7 0.6 -7.8 -1.0 0.0 2.4 -2.5 -7.5 3.6 6.1 11.1 0.7 -5.9 Ljubljana 3.2 5.0 8.6 1.7 -5.5 1.9 -5.1 -0.5 0.7 3.5 -1.8 -6.1 -2.7 -7.1 4.9 6.9 11.8 2.1 -3.5 0.8 -7.5 Sevno 0.2 2.4 6.6 -1.1 -9.6 -0.4 -11.8 -3.0 -1.5 0.8 -4.4 -9.7 -5.2 -11.9 3.1 5.7 11.2 0.6 -5.1 0.3 -5.8 Novo mesto 2.0 3.7 7.5 0.8 -7.2 1.6 -8.2 -1.4 -0.2 2.5 -2.5 -5.6 -2.7 -5.9 3.7 7.2 13.2 0.6 -5.6 0.2 -7.2 Črnomelj 3.0 4.4 8.0 1.5 -5.2 2.0 -5.5 -1.5 -0.3 1.4 -2.6 -6.8 -3.2 -6.5 3.8 7.3 14.8 -0.5 -9.0 -0.9 -10.0 Bizeljsko 2.7 4.6 8.0 1.3 -6.4 0.9 -7.4 -1.1 0.4 2.8 -2.6 -6.4 -3.4 -7.6 3.2 6.6 12.8 0.1 -5.4 -0.8 -6.4 Celje 2.5 4.4 8.5 1.2 -5.8 1.5 -5.8 -1.1 0.4 3.0 -3.0 -9.0 -3.1 -9.5 4.6 8.2 13.3 0.3 -6.1 0.1 -8.6 Starše 2.0 3.7 7.5 0.9 -7.2 0.6 -9.9 -1.6 -0.2 2.6 -3.1 -7.2 -3.5 -9.7 3.4 6.9 13.0 -0.1 -4.9 -0.8 -6.1 Maribor 2.1 3.9 6.9 1.0 -6.0 -1.7 -0.3 3.6 -3.1 -7.3 2.6 6.2 13.4 -0.9 -4.8 Jeruzalem 0.7 2.5 7.0 -0.6 -8.0 0.1 -9.5 -2.8 -1.6 1.5 -4.0 -7.0 -4.2 -7.0 2.6 5.9 11.5 -1.0 -6.5 0.1 -5.5 Murska Sobota 1.8 3.5 7.6 0.5 -6.1 0.5 -7.9 -1.9 -0.4 3.1 -3.2 -5.7 -3.7 -5.8 1.3 4.8 11.4 -2.3 -7.2 -2.3 -7.9 Veliki Dolenci 0.9 2.8 7.0 -0.8 -9.1 -0.3 -11.8 -2.9 -1.6 1.6 -4.4 -6.6 -5.0 -7.6 0.9 3.9 10.5 -2.6 -6.4 -2.5 -8.2 LEGENDA: LEGEND: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - december 2002 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - December 2002 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III. M I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2002 Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 7.2 4 16.2 5 7.1 5 30.5 14 1204 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 1.8 3 14.8 3 21.5 6 38.1 12 1370 0 0 0 0 0 0 0 0 Slap pri Vipavi 7.0 1 21.7 4 29.1 6 57.8 11 1588 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 24.9 8 21.9 4 19.7 5 66.5 17 1545 0 0 2 4 0 0 2 4 Kočevje 64.6 10 19.6 6 9.8 5 94.0 21 1354 2 3 4 7 4 2 4 12 Rateče 48.1 7 4.3 3 25.8 3 78.2 13 1458 4 3 5 6 3 4 5 13 Lesce 11.0 8 4.7 4 16.0 3 31.7 15 1177 4 3 4 4 0 0 4 7 Slovenj Gradec 25.6 7 0.2 1 3.8 1 29.6 9 1076 2 2 1 2 0 0 2 4 Brnik 14.7 7 11.1 7 9.9 4 35.7 18 1177 2 1 4 6 0 0 4 7 Ljubljana 24.2 8 17.9 6 9.0 4 51.1 18 1288 1 1 7 7 0 0 7 8 Sevno 47.7 9 19.1 7 5.3 4 72.1 20 1215 7 3 9 10 7 2 9 15 Novo mesto 69.7 8 18.6 8 5.9 4 94.2 20 1379 2 2 5 9 0 0 5 11 Črnomelj 106.5 9 27.5 8 6.6 5 140.6 22 1383 0 0 5 7 3 2 5 9 Bizeljsko 52.6 8 12.6 5 6.2 3 71.4 16 972 1 2 2 8 0 0 2 10 Celje 75.6 7 5.2 3 1.7 2 82.5 12 1060 2 2 2 5 0 0 2 7 Starše 93.8 9 3.6 3 2.5 3 99.9 15 912 4 3 4 10 0 0 4 13 Maribor 112.8 8 1.6 1 2.5 2 116.9 11 930 4 3 3 8 0 0 4 11 Jeruzalem 57.7 8 6.9 2 7.6 3 72.2 13 882 7 3 10 10 8 5 10 18 Murska Sobota 55.1 9 4.5 1 6.1 5 65.7 15 754 2 3 4 10 2 7 4 20 Veliki Dolenci 46.5 7 2.1 1 3.0 2 51.6 10 633 0 0 3 3 0 0 3 3 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1.1.2002 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1.1.2002 - total precipitation from the beginning of this year (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. decembra 2002 JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor Kredarica NNW 09 m/s NNE 0.8 m/s 5.5 % NNW ,.3 %,s M 42 % N 1.3 m/s 5.3 % NNE 1.6 m/s 11.0 % NNW 4.7 m/s 2.0 % NNE 4.0 m/s 3.2 % NW 0.9 m/s 3.5 % WNW 1.5 m/s 34 % W 1.9 m/s 1.1 % WSW 1.3 %/s 1.2 % SW 1.0 m/s MC 135 % NE 1.1 m/s CMC 102 % ENE 1.7 m/s 8.2 % SE 1.1 m/s WNW 1.8 %/s E 19 m/s W 2.2 %/s WSW 0.9 m/s NE 1.4 m/s -.■.,165 % NW 4.7 m/s MC 20 % NE 2.7 m/s ENE 7.1 % WNW14767m'/s ENE 1.1 m/s E 6 4 % W 3.2 %/s E 0.9 m SW 0.7 m/s 116 % SE 1.2 m/s WSW 3.7 m/s CMC 2.4 % ENE 2.6 m/s 2.6 % E 2.9 m/s ESE 146 % ESE 5.2 m/s SE 91 % SE 4.0 m/s 3.8 % SSW 1.0 m/s S 1.1 m/s CCE 3.5 % SSE 1.2 m/s 1.9 % SSW 0.8 m/s 6.3 % S 1.4 m/s CCE 152 % SSE 1.6 m/s 0.5 % SSW 1.0 m/s 0.4 % S 1.2 m/s CCE 14 % SSE 1.8 m/s Novo mesto Portorož - letališče Bilje NNW 0.6 %/s m 10 % N 0.6 m/s 1.0 % NNE 0.7 m/s 1.5 % NW 0.7 m/s MC 12.7 % NE 1.6 m/s 3.2 % NW 1.4 m/s MC 54 % NE 3.6 m/s ,«, 63 % W 1.0 m/s WSW 1.1 %/s c., 59 % SW 1.2 m/s 10.1 % E 1.6 m/s ESE 19 % ESE 0.7 m/s 0.9 % SE 0.6 m/s 1.1 % WNW 1.2 m/s 1.0 % WSW 0.8 m/s SW 1.? %/s CMC 116 % ENE 4.0 m/s CSC 160 % ESE 1.7 m/s 30.0 % SE 1.9 m/s SSW 5.1 % SSE 1.2 % SSW 1.5 m/s 39 % SSE 1.0 m/s S 1.6 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, december 2002 Figure 1.1.16. Wind roses, December 2002 N ESE ESE SW 2.3 % N 1.0 m/s M 04 % N 0.3 m/s NNW 1.° >%s 1.7 % NNE 2.8 m/s 0.7 % NNW 0.5 „,/s 0.7 % NNE i.0 m/s 3.3 % NE 2.2 m/s CMC 208 % ENE 3.2 m/s 36.3 % ENE 2.1 m/s 13.4 % E 3.4 m/s »i 13 % W 0.7 m/s 35.0 % E 3.7 m/s ccc 148 % ESE 3.6 m/s 1.5 % SE 1.1 m/s 1.4 % SSW 0.5 m/s 1.1 % SSW 1.1 m/s 6.8 % SSE 2.4 m/s SSE 2.4 % S 1.2 m/s S 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici je najmočnejši sunek vetra 30. decembra dosegel 42.8 m/s. Na letališču v Portorožu je najmočnejši sunek vetra 8. decembra dosegel 20.8 m/s, v Biljah je sunek vetra 7. decembra dosegel 19.6 m/s, v Ljubljani je bil najmočnejši sunek vetra 31. decembra 9.9 m/s. Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval jugovzhodni veter (30.0 % vseh terminov). V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj s sosednjima smerema jim je pripadalo 70.6 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši vzhodnik, pripadlo mu je 15.9 % vseh terminov. Na Kredarici je jugovzhodniku in vzhodjugovzhodniku skupaj pripadlo 23.7 % terminov, severozahodniku s sosednjima smerema pa 45.2 % vseh terminov. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, december 2002 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, December 2002 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1.5 1.1 4.7 2.4 34 46 29 38 118 74 15 72 Bilje 2.7 0.6 4.1 2.5 5 31 60 32 96 78 14 64 Slap pri Vipavi 1.6 -0.6 3.1 1.4 21 40 82 47 Postojna 0.4 -1.3 4.1 1.2 62 39 52 49 42 58 30 43 Kočevje 1.0 -1.8 4.2 1.2 184 40 30 81 Rateče 2.4 0.8 4.7 2.6 164 11 84 79 25 104 51 55 Lesce 2.6 0.1 4.3 2.4 41 12 49 32 Slovenj Gradec 3.3 0.8 4.3 2.8 132 1 22 49 11 79 45 43 Brnik 2.7 0.4 5.6 3.0 51 27 36 37 Ljubljana 2.5 -0.4 5.4 2.6 79 42 33 51 17 100 33 43 Sevno -0.6 -2.9 3.2 0.0 191 57 23 89 Novo mesto 1.4 -1.3 4.0 1.4 304 60 29 127 0 41 61 34 Črnomelj 2.6 -1.6 3.7 1.7 388 70 23 147 Bizeljsko 1.8 -1.1 3.4 1.5 251 44 31 102 Celje 2.2 -0.8 5.6 2.4 315 17 9 112 16 66 84 55 Starše 1.5 -1.7 3.9 1.3 477 16 16 171 Maribor 1.4 -1.8 3.0 0.9 532 7 16 193 Jeruzalem -0.3 -3.1 2.5 -0.3 306 28 46 121 Murska Sobota 1.7 -1.5 2.5 0.9 391 24 47 145 27 83 59 54 Veliki Dolenci 0.4 -2.8 1.3 -0.3 311 13 25 119 LEGENDA: Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec V prvi tretjini meseca je bilo v širši Ljubljanski in Celjski kotlini, Beli krajini, Zgornjesavski in Vipavski dolini za 2 do 3 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju, drugod po državi so bili odkloni manjši. Osrednji del meseca je bil marsikje hladnejši od dolgoletnega povprečja, vendar so bili odkloni z redkimi izjemami majhni. Zadnja tretjina meseca je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, še najmanjši je bil odklon v Prekmuiju. V prvi tretjini meseca je bilo dolgoletno povprečje padavin na Dolenjskem in v vzhodni polovici države močno preseženo, skromne pa so bile padavine na Primorskem, Notranjskem in severnem delu širše Ljubljanske kotline. Druga in tretja tretjina meseca sta bili povsod po državi skromni s padavinami. V prvi tretjini meseca je bilo sončnega vremena več kot običajno le ob morju, na Dolenjskem pa sonce sploh ni posijalo. V osrednjem delu meseca so dolgoletno povprečje dosegli v Ljubljani in Zgornjesavski dolini, drugod je bilo sončnega vremena manj od dolgoletnega povprečja. V zadnji tretjini meseca je sončnega vremena povsod primanjkovalo. Na sliki 1.1.17. levo je decembrska največja debelina snežne odeje na Kredarici. 29. decembra 2002 je bilo na Kredarici 165 cm snega, decembra 2000 pa so namerili celo 325 cm debelo snežno odejo. Na sliki 1.1.17. desno je največja debelina snežne odeje v Ljubljani, 16. decembra 2002 je bilo 7 cm snega, 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo od sredine minulega stoletja smo imeli v Ljubljani 7 decembrov brez snežne odeje. Decembra 1964 je višina snega dosegla 42 cm, leta 1967 pa 40 cm. °1955 I 960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 °1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in December Na Kredarici je sneg prekrival tla vse dni v mesecu. Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Le v Prekmurju je snežna odeja ležala dlje od dolgoletnega povprečja. 10 - -5 -0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 MUI iSKA SOBOTA I \ I I E i -f J ti 1 1 it +1+ 1 1 Slika 1.1.18. Decembrsko število dni s snežno odejo in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with snow cover in December and the mean value of the period 1960-1990 35 30 25 20 15 10 1986 Slika 1.1.19. Decembrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in December and the mean value of the period 1961-1990 0 1951 1961 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Kredarico so decembra vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 21 dneh. Po nižinah je decembra megla manj pogosta kot v jesenskih mesecih, je pa bolj trdovratna in se lahko obdrži tudi ves dan. V Ljubljani so zabeležili 5 dni z meglo, kar je 10 dni manj od dolgoletnega povprečja; to je bil že četrti december 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo zapored z manj megle kot v povprečju obdobja 1961-1990. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19. 995 990 985 980 975 970 1 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare decembra 2002 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in December 2002 1000 12 10 8 6 4 2 965 3 5 7 9 Na sliki 1.1.20. levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. 2. decembra se je povprečni dnevni zračni pritisk spustil na 971.5 mb, nato pa je bil večino meseca razmeroma visok, najvišji 19. decembra z 994.8 mb, zadnje štiri dni pa smo bili spet pod vplivom območja nizkega zračnega pritiska, 28. decembra je bilo 969.1 mb. Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Ob razmeroma toplem vremenu v začetku meseca je bilo v zraku precej vlage, kar 8.7 mb 1. decembra; najbolj suh je bil zrak ob ohladitvi 10. decembra, delni prani pritisk je bil komaj 2.7 mb, tudi ob ohladitvi 25. decembra je bilo v zraku malo vodne pade, le 4.9 mb. Največ vodne pare je bilo v zraku ob razmeroma toplem vremenu konec meseca, 28. decembra je bil povprečni delni tlak vodne pare 10.2 mb. SUMMARY Mean air temperature in December was mostly above the 1961-1990 normals, the anomaly was statistically significant on the coast, in Gorica region, Zgornjesavska valley, Ljubljana, Celje and Koroška. On the coast the temperature anomaly reached 3 °C. Only Goričko, Ptuj and Vojsko were slightly colder than on the average. Precipitation was abundant on Snežnik, Javorniki, Bloke, Kočevski rog and Mala gora, also Bela krajina got quite a lot of precipitation. Slovenske gorice got much more precipitation than on the average in the reference period. In Primorska and Savska ravan precipitation was far bellow the normals. Sunshine duration was everywhere bellow the 1961-1990 normals. Dolenjska and Maribor got only 35 % of the average sunny weather in December. Abbreviations in the Table 1.1.1. : NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.2. Razvoj vremena v decembru 2002 1.2. Weather development in December 2002 Janez Markošek _1. december_ Na Primorskem delno jasno, drugod povečini oblačno, posamezne plohe Eno območje nizkega zračnega pritiska je bilo nad severozahodno Evropo, drugo nad osrednjim Sredozemljem. Veter nad nami je bil šibak. Na Primorskem je bilo delno jasno, ponekod je pihala burja, drugod je prevladovalo oblačno vreme. Popoldne so bile posamezne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile od 6 do 9, na Primorskem do 16 °C. _2.- 5. december_ Oblačno s pogostimi padavinami, burja Nad osrednjim Sredozemljem, Italijo in Jadranom je bilo območje nizkega zračnega pritiska, v višinah pa je bilo nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.1a., b. in c.). Nad nami je pihal vzhodni veter. Prevladovalo je oblačno vreme s pogostimi padavinami. Po nižinah je v glavnem deževalo, le 3. decembra je občasno tudi snežilo. Nekatere reke v vzhodni Sloveniji so močneje narasle. Na Primorskem je pihala burja, ki je bila najmočnejša v vipavski dolini. Najvišje dnevne temperature so bile tam do 13, drugod od 2 do 9 °C. _6.- 9. december_ Na Primorskem delno jasno, burja, drugod oblačno, občasno ponekod manjše padavine Nad severno Evropo je bilo obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad osrednjim Sredozemljem pa območje nizkega zračnega pritiska, ki se je počasi pomikalo proti južnemu Balkanu. V višinah je bilo nad osrednjim Sredozemljem samostojno jedro hladnega in vlažnega zraka (slika 1.2.2a., b. in c.), ki se je 8. decembra združilo z višinsko dolino, ki se je prek vzhodne Evrope spustila proti Sredozemlju. Nad nami so pihali vzhodni vetrovi, pritekal je hladen in vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je burja, ki je bila precej močna v vipavski dolini. Drugod je prevladovalo oblačno vreme z občasnimi manjšimi padavinami. Po nižinah je sprva rahlo deževalo, v drugi polovici obdobja pa predvsem rahlo snežilo. Temperature so bile iz dneva v dan nižje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od -4 do 0, na Primorskem do 4 °C. _10. december_ Na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno Naši kraji so bili na obrobju območja nizkega zračnega pritiska, ki se je iznad severne Evrope razširilo nad srednjo Evropo. V višinah se je ob šibkih jugovzhodnih vetrovih zadrževal hladen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, občasno je še pihala burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile -6 do -3, na Primorskem od 1 do 4 °C. _11. december_ V gorah nad okoli 1400 metrov jasno, drugod pretežno oblačno Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je od jugovzhoda pritekal vlažen zrak, nekoliko višje je pihal zahodni veter. V višjih legah nad okoli 1400 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo metrov je bilo pretežno jasno, drugod pa pretežno oblačno. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile okoli -4, na Primorskem okoli 3 °C. _12.- 13. december_ Oblačno z občasnimi padavinami, temperaturna inverzija, po nižinah tudi dež, ki zmrzuje Nad osrednjim Sredozemljem je nastalo plitvo območje nizkega zračnega pritiska (slika 1.2.3a., b. in c.). V višinah je začel pritekati toplejši in vlažen zrak, v nižjih plasteh ozračja pa je še ostal hladen zrak s temperaturo pod lediščem. Oblačno je bilo, na Primorskem je rahlo deževalo, v notranjosti države pa je večinoma padal dež, ki je zmrzoval, nastajala je poledica. Drugi dan zvečer je ponekod rahlo snežilo. Temperature so bile malo pod ničlo, na Primorskem pa drugi dan do 10 °C. _14. december_ Na Primorskem in v višjih legah delno jasno, drugod oblačno Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, z jugovzhodnimi vetrovi je v nižjih plasteh ozračja pritekal vlažen zrak. Na Primorskem in v višjih legah nad 1300 metrov je bilo pretežno jasno, drugod oblačno. Zvečer je v jugovzhodni Sloveniji rahlo deževalo. Najvišje temperature so bile od -2 do 1, na Primorskem do 11 °C. 15. december Oblačno s padavinami Nad zahodno Evropo se je poglobilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severnim Sredozemljem pa je pravtako nastalo plitvo ciklonsko območje. Vremenska fronta se je pomikala prek naših krajev. V višinah je za krajši čas zapihal jugozahodni veter. Oblačno je bilo, na Primorskem je rahlo deževalo, drugod rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile okoli 0, na Primorskem od 6 do 9 °C. _16. december_ Na Primorskem razjasnitve, drugod oblačno, sprva še rahlo sneženje Plitvo območje nizkega zračnega pritiska se je pomaknilo nad južni Jadran. Na Primorskem se je razjasnilo, drugod je bilo še oblačno, sprva je v jugovzhodni Sloveniji še rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 4, na Primorskem do 10 °C. _17. december_ Oblačno ali megleno, v višjih legah delno jasno Nad severozahodno Evropo ter vzhodno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi do naših krajev. V nižjih plasteh ozračja je pihal šibak južni do jugovzhodni veter, s katerim je pritekal vlažen zrak. Oblačno je bilo, ponekod megleno, megla ali nizka oblačnost se je večji del dneva zadrževala tudi na Primorskem. Delno jasno je bilo v gornjesavski dolini in v višjih legah nad okoli 1200 metrov. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 4, na Primorskem do 9 °C. _18. december_ Na Primorskem delne razjasnitve, drugod oblačno, občasno manjše padavine Naši kraji so bili na obrobju območja visokega zračnega pritiska, nad osrednjim Sredozemljem pa je bilo plitvo ciklonsko območje. Od vzhoda je pritekal nad naše kraje v nižjih plasteh ozračja hladen in vlažen zrak. Na Primorskem se je delno razjasnilo, občasno je pihala šibka burja. Drugod je bilo oblačno, 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo občasno je ponekod rahlo snežilo ali rahlo deževalo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 3, an Primorskem do 11 °C. _19. december_ Na Primorskem pretežno jasno, drugod sprva delno jasno, popoldne pretežno oblačno V območju visokega zračnega pritiska je v nižjih plasteh z jugovzhodnikom začel pritekati spet bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo pretežno jasno, drugod je bilo sprva še delno jasno, popoldne pa se je pooblačilo. Zgornja meja nizke oblačnosti je bila na nadmorski višini okoli 1600 metrov. Na Primorskem se je ogrelo do 9 °C. _20. december_ V jugozahodni Sloveniji pooblačitve, drugod delno jasno Naši kraji so bili še vedno v območju visokega zračnega pritiska. Veter v nižjih plasteh ozračja pa se je obrnil na jugozahodno smer. Zato se je na Primorskem in v delu Notranjske pooblačilo, drugod pa je še prevladovalo vsaj delno jasno vreme. V Beli krajini je bila ves dan megla. Najvišje dnevne temperature so bile od -1 do 3, ob morju do 6 °C. _21.- 23. december_ Zmerno do pretežno oblačno in povečini suho vreme Območje visokega zračnega pritiska, ki je bilo sprva nad osrednjim Sredozemljem in Balkanom, je počasi slabelo. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal precej vlažen zrak. Prevladovalo je zmerno do pretežno oblačno vreme. Padavin ni bilo, le drugi dan je na Primorskem ob oblačnem vremenu občasno rahlo rosilo. Temperature so bile iz dneva v dan višje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 6 do 13 °C. _24. december_ Oblačno, v večjem delu države občasno rahlo rosenje, ponekod poledica Nad severozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, oslabljena vremenska fronta je segla do naših krajev (slika 1.2.4a., b. in c.). Oblačno je bilo, občasno je rahlo rosilo. Ponekod je nastajala poledica. V Prekmurju je popoldne rahlo snežilo. Najvišje dnevne temperature so bile od 0 do 5, na Primorskem do 11 °C. _25.- 26. december_ Oblačno in ponekod megleno, povečini suho Nad zahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad Balkanom pa območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je z jugovzhodnimi vetrovi pritekal hladen in vlažen zrak, v višjih plasteh pa je prevladoval šibak jugozahodni do zahodni veter. Oblačno je bilo, ponekod tudi megleno. Prvi dan je na Primorskem pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od -3 do 0, na Primorskem okoli 10 °C. _27.- 28. december_ Oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji občasno dež, jugo 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Nad zahodno in srednjo Evropo ter zahodnim in osrednjim Sredozemljem je bilo obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi je nad naše kraje pritekal topel in vlažen zrak (slika 1.2.5a., b. in c.). Oblačno je bilo, v severovzhodni Sloveniji je bilo suho vreme, drugod je občasno deževalo. Pihal je jugozahodni veter, ob morju drugi dan jugo. Otoplilo se je, najtopleje je bilo v krajih, kjer je jugozahodni veter segel do nižin. Tam so izmerili do 13, na Primorskem do 15 °C. _29. december_ V ljubljanski kotlini oblačno in megleno, drugod zmerno oblačno, toplo Nad Alpami se je prehodno zgradilo šibko območje visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi višinskimi vetrovi je pritekal prehodno nekoliko bolj suh zrak. Delno jasno je bilo z občasno povečano oblačnostjo, le v ljubljanski kotlini je bila ves dan megla ali nizka oblačnost. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 9 do 15 °C. _30. december_ Pretežno oblačno, jugozahodnik, toplo Območje nizkega zračnega pritiska je segalo od severnega Atlantika prek britanskega otočja in srednje Evrope do severozahodne Rusije. V višinah je z zahodnimi do jugozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak. Prevladovalo je pretežno oblačno in toplo vreme. Tudi po nekaterih nižinah je zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile iz kraja v kraj precej različne, izmerili so od 5 do 14 °C. _31. december_ Oblačno s padavinami, ki zvečer ponehajo, burja Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severnim Sredozemljem, Italijo in Jadranom pa je nastalo še sekundarno ciklonsko območje (slika 1.2.6a, b in c). Vremenska fronta se je počasi pomikala prek Slovenije. Zvečer je v nižjih plasteh ozračja zapihal severovzhodni veter. Oblačno je bilo s padavinami, po nižinah je deževalo. Zvečer so padavine ponehale, zapihal je severovzhodni veter, na Primorskem burja. Čez dan je bilo razmeroma toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 5 do 14 °C. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.1a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4.12.2002 ob 13. uri Figure 1.2.1a. Mean sea level pressure on December, 4th 2002 at 12 GMT 13. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on December, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.1b. Satelitska slika 4. 12. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.1b. Satelite image on December, 4th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.2b. Satelitska slika 7. 12. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.2b. Satelite image on December, 7th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.1c. Topografija 500 mb ploskve 4. 12. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.1c. 500 mb topography on December, 4th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 24. 12. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on December, 24th 2002 at 12 GMT 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.3a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13.12.2002 ob Slika 1.2.3b. Satelitska slika 13. 12. 2002 ob 15. uri Slika 1.2.3c. Topografija 500 mb ploskve 13.12. 2002 ob 13. uri 13. uri Figure 1.2.3a. Mean sea level pressure on December, 13th 2002 at 12 GMT Figure 1.2.3b. Satelite image on December, 13th 2002 at 14 GMT Figure 1.2.3c. 500 mb topography on December, 13th 2002 at 12 GMT i m «i )Ai« Miri?IV Slika 1.2.4a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24.12.2002 ob 13. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on December, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4b. Satelitska slika 24. 12. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.4b. Satelite image on December, 24th 2002 at 14 GMT 22 Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 24. 12. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on December, 24th 2002 at 12 GMT Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1.2.5a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 28.12.2002 ob 13. uri Figure 1.2.5a. Mean sea level pressure on December, 28th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.6a. Polje pritiska na nivoju morske gladine 31.12.2002 ob 13. uri Figure 1.2.4a. Mean sea level pressure on December, 24th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.5b. Satelitska slika 28. 12. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.5b. Satelite image on December, 28th 2002 at 14 GMT Slika 1.2.6b. Satelitska slika 31. 12. 2002 ob 15. uri Figure 1.2.6b. Satelite image on December, 31st 2002 at 14 GMT Slika 1.2.5c. Topografija 500 mb ploskve 28. 12. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.5c. 500 mb topography on December, 28th 2002 at 12 GMT Slika 1.2.4c. Topografija 500 mb ploskve 24. 12. 2002 ob 13. uri Figure 1.2.4c. 500 mb topography on December, 24th 2002 at 12 GMT 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.3. Klimatske značilnosti leta 2002 1.3. Climatic characteristics of the year 2002 Tanja Cegnar V svetovnem merilu je bilo leto 2002 nadpovprečno toplo, povprečna globalna temperatura je bila 0.56 °C nad povprečjem obdobja 1880-2001, kar uvršča leto 2002 na drugo mesto po povprečni letni temperaturi. Povprečna temperatura kopnega je bila 0.87 °C nad povprečjem zgoraj omenjenega obdobja, temperatura oceanov pa je dolgoletno povprečje presegla za 0.42 °C. Višja kot leta 2002 je bila povprečna temperatura le leta 1998, vendar je takrat k visoki povprečni temperaturi prispeval El Niño. Poglejmo še povprečno temperaturo za vsako poloblo posebej: severna polobla je bila leta 2002 za 0.63 °C toplejša od dolgoletnega povprečja, južna pa za 0.46 °C. Ogrevanje ozračja se je leta 2002 odražalo tudi kot najobsežnejše taljenje ledu na Grenlandiji v zadnjih štitiindvajsetih letih (za to obdobje obstajajo satelitski podatki o razsežnostih grenlandskega ledu); obseg ledu nad arktičnim morjem je bil septembra najmanjši odkar ga nadzorujejo s sateliti, to je od leta 1978. V zadnjih sto letih se je globalna temperatura dvignila za 0.6 °C, vendar je v zadnjih petindvajsetih letih trend naraščanja temperature dosegel 2 °C na stoletje. Padavine so bile v svetovnem merilu leta 2002 pod povprečjem obdobja 19611990, suša je pustošila v Avstraliji, indijski monsun je prinesel za 19 % manj padavin kot običajno, suša je prizadela tudi zahodni del ZDA in severno obalo Kitajske. V drugi polovici leta smo bili priča številnim poplavam, omenimo le poplave v južnem delu Azije in katastrofalne poplave avgusta v srednji Evropi. Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap Bilje Rateče Kredarica Let. Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Kočevje Postojna Slap Bilje Rateče Kredarica Slika 1.3.1. Odklon povprečne minimalne dnevne temperature Slika 1.3.2. Odklon povprečne maksimalne dnevne tempera-v °C leta 2002 od povprečja obdobja 1961-1990. ture v °C leta 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.1. Minimum air temperature anomaly in °C, year Figure 1.3.2. Maximum air temperature anomaly in °C, year 2002 2002 Let. Portorož Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Novo mesto Ljubljana Postojna Bilje Rateče Kredarica Let. Portorož Lesce Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Ljubljana Kočevje Postojna Slap Bilje Rateče Kredarica 0 20 40 60 80 100 120 140 0 20 40 60 80 100 120 140 Slika 1.3.3. Sončno obsevanje leta 2002 v primerjavi s Slika 1.3.4. Padavine leta 2002 v primerjavi s povprečjem povprečjem obdobja 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.3.3. Sunshine duration in 2002 compared with 1961- Figure 1.3.4. Precipitation in 2002 compared with 1961-1990 1990 normals normals 0 2 3 Tako kot v svetu je bilo tudi v Sloveniji leto 2002 pomembno toplejše od dolgoletnega povprečja. Značilnosti posameznih mesecev smo v mesečnem biltenu opisali sproti, tu povzemamo značilnosti leta 2002 kot celote. V preglednici 1.3.1. so zbrani pomembnejši klimatski podatki o razmerah v letu 2002 za sedemnajst krajev. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Slika 1.3.5. Odklon povprečne temperature zraka leta 2002 od povprečja 1961-1990 Figure 1.3.5. Mean air temperature anomaly, year 2002 Slika 1.3.7. Prikaz porazdelitve padavin leta 2002 Figure 1.3.7. Precipitation amount, year 2002 Urad za meteorologijo Slika 1.3.6. Trajanje sončnega obsevanja leta 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.6. Bright sunshine duration in 2002 compared with 1961-1990 normals Slika 1.3.8. Padavine leta 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.8. Precipitation amount in year 2002 compared with 1961-1990 normals 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1.3.1. Letni meteorološki parametri - leto 2002 Table 1.3.1. Annual meteorological data - year 2002 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP Lesce 515 9.5 1.3 15.0 5.2 32.0 14 -14.3 14 91 52 733 1995 5.8 121 68 1197 80 112 34 16 22 16 10.0 Kredarica 2514 -0.2 1.4 2.4 -2.5 16.7 16 -19.6 16 236 0 956 1585 93 6.6 127 27 2093 105 160 46 230 263 195 749.4 5.0 Rateče-Planica 864 7.6 1.9 13.7 2.8 31.7 20 -17.5 15 134 29 799 1912 105 5.7 116 65 1458 93 120 34 26 68 14 916.9 8.8 Bilje pri N. Gorici 55 13.2 1.4 18.8 8.7 35.4 18 -10.4 15 38 93 570 2119 106 5.5 112 75 1365 94 106 46 19 1 0 1009.8 12.1 Slap pri Vipavi 137 12.9 1.1 18.6 8.2 35.0 16 -8.0 14 38 97 562 6.1 130 57 1614 107 117 30 7 0 0 11.0 Letališče Portorož 2 14.0 1.6 19.0 9.6 34.0 13 -7.5 14 26 97 518 2331 102 5.3 97 78 1204 116 92 69 20 0 0 1015.6 12.8 Godnje 295 12.3 1.7 17.4 8.6 34.0 15 -7.5 12 32 85 580 5.6 138 99 1407 97 117 4 26 0 0 10.5 Postojna 533 10.1 1.7 15.0 5.9 32.0 14 -10.7 13 74 47 685 1824 97 6.2 139 51 1545 97 122 26 33 15 10 10.0 Kočevje 468 9.7 1.3 15.9 4.9 33.5 18 -16.4 16 96 60 716 6.4 127 35 1357 90 129 18 99 43 23 9.5 Ljubljana 299 11.8 2.0 16.4 7.6 34.9 18 -12.9 15 57 78 686 1924 112 6.5 138 32 1288 92 114 50 61 39 21 982.0 11.0 Bizeljsko 170 11.6 1.9 17.4 7.1 35.2 18 -13.2 10 59 101 715 6.2 121 49 973 92 107 21 51 22 22 10.8 Novo mesto 220 11.4 2.0 16.5 7.0 34.0 18 -12.4 16 68 67 684 1989 109 6.0 121 50 1379 121 113 50 74 26 19 989.8 11.2 Črnomelj 196 12.1 2.0 17.3 6.7 35.0 17 -14.5 14 69 84 681 5.9 126 66 1383 111 133 39 39 24 28 11.4 Celje 240 11.2 2.1 16.9 5.9 34.0 17 -13.4 14 86 71 715 2002 122 6.3 127 38 1060 93 100 45 45 24 17 988.4 10.9 Maribor 275 11.8 2.1 16.8 7.4 35.4 18 -12.7 14 65 76 689 1968 110 6.2 120 37 930 89 92 34 10 26 14 983.4 11.4 Slovenj Gradec 452 9.6 1.9 15.4 4.5 33.3 18 -17.8 14 108 55 764 1947 107 6.3 124 35 1076 93 99 28 65 34 23 10.1 Murska Sobota 184 11.2 2.0 16.7 6.4 34.1 17 -13.7 12 86 85 750 2058 112 6.1 115 49 754 92 91 33 58 33 8 994.8 11.1 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) ROB - sončno obsevanje v % od povprečja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) SO - število oblačnih dni SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi <12 °C). n TD = ^ (20 °C - TSi) če je TSt < 12 °C i=1 26 Agencija Republike Slovenije za okolje 12.5 12 11.5 O 11 p 10.5 H t 10 S § 9.5 W H 9 8.5 Ljubljana ft i V \ rA .................. f\ Aa a rv v 1 Al w V\j / \ i — 1 V 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.9. Povprečna temperatura zraka v letih 1951-2002 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.9. Mean annual temperature and the 1961-1990 normal 2500 § 2000 D S i w M m o o £ >o § M 1500 1000 500 Ljubljana 1951 i i I I i I I I I I I I I l 1958 1965 i I I i i I I l i I I i I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I l 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.11 Trajanje sončnega obsevanja v letih 1951-2002 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.11. Annual sunshine duration from 1951 on and the 1961-1990 normal Urad za meteorologijo 100 § O ►J > w H >tzi 60 - 40 20 - Ljubljana I . m . 1 J 1 1 J 1. i X ■ ■ ■ X J L I, I, \\m ir ip ir TI ir TI u Udi n\ 11 Ifl ll H 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.10. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C (stolpec v celoti) in vsaj 30 ° C (rdeči del stolpca) v letih 1951-2002 in ustrezni povprečji referenčnega obdobja Figure 1.3.10. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C (whole bar) and 30 °C (red bar) > < dn 2000 1500 1000 - 500 - Ljubljana 0 TTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT7 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 Slika 1.3.12. Padavine v letih 1951-2002 in povprečje referenčnega obdobja Figure 1.3.12. Annual precipitation from 1951 on and the 1961-1990 nonnal 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 40 o N 990 -- 980 970 960 400 300 m g > 200 100 0 KREDARICA f\\ f3 \V bS JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEPT OKT NOV DEC Slika 1.3.14. Potek povprečnega dnevnega zračnega pritiska v letu 2002 (tanka črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debela črta) Figure 1.3.14. Mean daily air pressure in the year 2002 (thin line) and the average in the reference period 1961-1990 (bold line) Slika 1.3.15. Potek dnevne višine snežne odeje v letu 2002 (tanka črta) in v povprečju obdobja 1961-1990 (debele črte) Figure 1.3.15. Snow cover depth in the year 2002 (thin line) and the average in the reference period 1961-1990 (bold line) 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Leto 2002 je bilo nadpovprečno toplo, odklon od povprečja je statistično pomemben, izjema je le Goriška, kjer so bile razmere na meji običajne spremenljivosti. Na sliki 1.3.1. je prikazan odklon letnega povprečja najnižje dnevne temperature zraka od povprečja obdobja 1961-1990; z izjemo Goriške, je bil odklon med 1.5 in 2.5 °C. Na sliki 1.3.2. so prikazani odkloni letnega povprečja najvišje dnevne temperature, razmere so podobne kot na prejšnji sliki, tudi tu je odklon najmanjši na Goriškem, v visokogorju je bila povprečna najvišja dnevna temperatura le za 1.2 °C višja od povprečja, drugod po državi je bil odklon med 1.3 in 2.2 °C. Tako kot pri povprečni letni temperaturi velja tudi za letno povprečje najnižje in najvišje dnevne temperature, da pomembno odstopa od povprečja obdobja 1961-1990. Shematsko je odklon povprečne letne temperature prikazan na sliki 1.3.5.; povsod je bilo za vsaj za 1 °C topleje kot v dolgoletnem povprečju, v pretežnem delu države je bil odklon med 1.5 in 2 °C, ponekod na Štajerskem je dosegel celo 2.1 °C. V južnem delu države in v Julijcih je bilo padavin več od dolgoletnega povprečja, z nekoliko obilnejšimi padavinami izstopata tudi Dolenjska in obala; med kraje s skromnimi padavinami pa se uvrščata Savska ravan in skrajni severovzhod države (slike 1.3.4., 1.3.7., 1.3.8.). Opazno več sončnega vremena kot običajno je bilo v osrednji Sloveniji, na Štajerskem in v Prekmurju, le v visokogorju je bilo sončnega vremena opazno manj kot običajno (sliki 1.3.3. in 1.3.6.). Na slikah 1.3.9. do 1.3.12. so prikazane razmere v Ljubljani. Po letu 1951 je bilo leto 2002 z 11.8 °C drugo najtoplejše skupaj z letom 1994, višjo povprečno temperaturo kot leta 2002 so zabeležili le leta 2000, ko je bila povprečna letna temperatura 12.2 °C. Seveda gre precejšnji del porasta temperature v zadnjih dveh desetletjih v Ljubljani pripisati širjenju mesta in ne le vse toplejšemu ozračju. Vročih dni je bilo v Ljubljani 15, kar je nepomembno več od dolgoletnega povprečja. Toplih dni je bilo 78, leto 2002 je bilo že šesto leto zapored s preseženim dolgoletnim povprečjem. Sonce je sijalo 1924 ur, kar je 12 % več od dolgoletnega povprečja, ki je bilo že šestič zapored preseženo. Padlo je 1288 mm, kar je 8 % manj od dolgoletnega povprečja. -3 -I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1---3 -I-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1-1- JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC Slika 1.3.16. Mesečni odkloni temperature po mesecih leta 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.3.16. Mean temperature anomaly in the year 2002 Za Ljubljano, Mursko Soboto, Portorož in Kredarico smo na zadnjih treh slikah prikazali odklon povprečne mesečne temperature, trajanja sončnega obsevanja in padavin v letu 2002 od povprečja obdobja 1961-1990 po mesecih. Kredarica je reprezentativna za razmere v visokogorju, Portorož za obalno območje, Ljubljana za nižinski svet osrednje Slovenije, Murska Sobota pa za območje z izrazito celinsko komponento podnebja. 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo g «a 150 jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec MURSKA SOBOTA llllllllllll jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PORTOROŽ g 150 ........-......-.......-.......-.......-.......-......-......-......-......-.......-.......-.......-.......-......-......-......-......- « 150 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- ! l.llllllllll 1 llllllllllll KREDARICA jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 1.3.17. Sončno obsevanje po mesecih leta 2002 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.17. Sunshine duration in the year 2002 compared with 1961-1990 normals LJUBLJANA Jililllnh 0 jJlllhLI MURSKA SOBOTA jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec PORTOROŽ ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ ^ 200 --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- mm1 .niiiiiiiii TAXT T71TR A/TAP APT? A/TAT TTT\T TTTT ATftT- «T7D t~\lTT Wffli TYPC v ____1___' . . . _ 1 ___1 . . . _ '___1___ 1 ____1 ____ 1____'_____'____ jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec KREDARICA jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec Slika 1.3.18. Padavine po mesecih v letu 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961-1990 Figure 1.3.18. Precipitation in the year 2001 compared with 1961-1990 normals SUMMARY Mean annual temperature was well above the 1961-1990 normals. In Vipava valley, Julian Alps, north part of Savska ravan and Kočevsko the temperature anomaly was between 1.1 and 1.4 °C, on the rest of the country the anomaly was between 1.5 and 2.1°C and was statically significant. South of Slovenia and Julian Alps got more precipitation than on the average in the reference period, the normals were noticeably exceeded in Dolenjska and on the coast. The extreme northeast of the country got significantly less precipitation than on the average. More sunny weather than on the average was in the central part of Slovenia, in Štajerska and Prekmurje. In the high mountains sunshine duration was noticeably bellow the 1961 - 1990 normals. 250 250 200 200 100 00 50 50 0 0 250 250 200 s 200 250 250 200 200 250 250 200 > 150 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1.4. Meteorološka postaja v Ptuju 1.4. Meteorological station in Ptuj Mateja Nadbath V Ptuju, na Dravsko-Ptujskem polju, ima Agencija RS za okolje meteorološki postaji, avtomatsko meteorološko postajo in padavinsko meteorološko postajo. Slika 1.4.1. Geografska lega postaje Ptuj; na desni karti sta prikazani lokaciji padavinske meteorološke postaje (krogec) in avtomatske meteorološke postaje v Ptuju (trikotnik) (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.4.1. Geographical position of meteorological station Ptuj; on the right picture the location of meteorological precipitation station (circle) and automatic meteorological station in Ptuj (triangle) are shown (from: Atlas Slovenije) Slika 1.4.2. Opazovalni prostor slikan proti severozahodu, 26. 11. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.4.2. Observing place photographed to the north-west, November the 26th 2002 (photo: P. Stele) Slika 1.4.3. Opazovalni prostor v Ptuju iz leta 1966, slikan proti severovzhodu. Postaja je od junija 1966 na isti lokaciji. Figure 1.4.3. Observing site in Ptuj in year 1966, to the northwest, today it is still on the same location. Padavinska meteorološka postaja je na 235 m nadmorske višine. Postavljena je na jugovzhodnem pobočju, v strnjenem naselju stanovanjskih hiš. Ombrometer je med gredicami z zelenjavo. Na postaji merijo višino padavin z ombrometrom, višino novozapadlega snega in skupno višino snežne odeje ter opazujejo vremenske pojave. Zadnjih 37 let je meteorološka opazovalka na padavinski meteorološki postaji Štefka Lačen, z opazovanji in meritvami je začela 16. junija 1966. Pred njo je opazovala Frančiška Borovšak, družina Runovc, Konrad Voda, Alojz Janžekovič, Aleksander in Josip Senčar, L. Mlakar, Fran Devetak, Albin Potočnik, Aleksander Kolenc, Ignaz Behrbalk, Rudolf Gaupaman, prvi opazovalec pa je bil Emil Reihammer. Slika 1.4.4. Opazovalka gospa Štefka Lačen, 26. 11. 2002 (foto: P. Stele) Figure 1.4.4. Observer Štefka Lačen, November the 26th 2002 (photo: P. Stele) 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Že leta 1864 so v Ptuju merili višino padavin, snežne odeje ter temperaturo zraka in opazovali vremenske pojave. Tovrstna opazovanja so v Ptuju vršili do leta 1924, vmes so bila opazovanja prekinjena trikrat po 2 leti. V obdobju od leta 1924 do 1952 so v Ptuju merili le višino padavin, snežne odeje in opazovali vremenske pojave. Temperaturna postaja, merili so temperaturo zraka na suhem in mokrem termometru, višino padavin in snežne odeje, hitrost in smer vetra ter opazovali oblačnost in meteorološke pojave, je bila v Ptuju spet v obdobju od 1952-1961. Od januarja 1962 je meteorološka postaja padavinska. Slika 1.4.5. Letna višina padavin na postaji Ptuj v obdobju 1961-2002 in dolgoletno povprečje. V dolgoletnem povprečju pade v Ptuju 991 mm padavin, leta 2002 jih je padlo 898 mm. Najbolj namočeno v omenjenem obdobju je bilo leto 1972, padlo je kar 1284 mm padavin, leto pred tem pa je bilo najbolj sušno s komaj 710 mm padavin. Figure 1.4.5. Yearly precipitation in the period 1961-2001 and long-term mean value, which is 991 mm. In year 2002 Ptuj got 898 mm precipitation. The wettest year in the period 1961-2002 was 1972 with 1284 mm precipitation, one year before Ptuj got only 710 mm precipitation. 1400 1200 1000 C3 Oi > O CM ž C3 o m C3 f 'J O Ö > ž o m o & o M C3 M Ö 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 73 59 99 230 39 31 15 44 89 31 3 0 5 8 4 5137 3410 1943 Bilje 71 39 78 189 74 31 4 26 61 39 3 0 1 3 2 4862 3180 1763 Slap pri Vipavi 64 32 72 168 42 26 1 21 48 25 0 0 0 1 0 4749 3049 1645 Postojna 27 2 47 76 23 1 0 12 13 4 0 0 0 0 0 3769 2224 1054 Kočevje 22 0 44 66 21 0 0 11 11 1 0 0 0 0 -1 3677 2183 1061 Rateče 10 0 13 23 13 0 0 0 0 -1 0 0 0 0 0 3011 1683 787 Lesce 30 2 31 63 32 2 0 4 6 3 0 0 0 0 0 3627 2157 1082 Slovenj Gradec 30 2 19 50 30 2 0 0 2 -1 0 0 0 0 0 3671 2210 1134 Brnik 32 2 41 75 44 2 0 8 10 6 0 0 0 0 0 3747 2275 1151 Ljubljana 39 5 54 98 50 7 0 17 23 14 0 0 0 0 -1 4404 2806 1521 Sevno 20 0 44 64 5 0 0 9 9 -1 0 0 0 0 -1 3982 2441 1242 Novo mesto 30 1 45 75 24 4 0 13 17 7 0 0 0 0 -2 4277 2700 1444 Črnomelj 37 1 47 84 19 5 0 15 20 3 0 0 1 1 -2 4508 2919 1611 Bizeljsko 35 2 39 76 22 5 0 7 12 3 0 0 0 0 -1 4345 2747 1498 Celje 34 2 54 90 41 4 0 17 21 11 0 0 0 0 -1 4203 2629 1398 Starše 31 0 45 76 24 3 0 13 15 5 0 0 0 0 -1 4342 2762 1524 Maribor 32 1 36 69 16 3 0 9 12 3 0 0 0 0 -1 4413 2828 1568 Maribor-letališče 31 1 36 67 14 3 0 7 10 1 0 0 0 0 -1 4226 2665 1449 Jeruzalem 22 0 41 63 0 1 0 10 10 -5 0 0 0 0 -1 4367 2796 1531 Murska Sobota 28 1 22 51 9 3 0 4 7 0 0 0 0 0 -1 4219 2679 1484 Veliki Dolenci 24 0 23 46 -5 1 0 4 5 -5 0 0 0 0 -1 4218 2671 1454 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Decembrska ohladitev je prekinila nenormalno fiziološko dogajanje v rastlinah, je pa verjetno, da bodo prizadete rastline bolj ogrožene pred nizkimi temperarturami med prezimovanjem. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C K(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min od 1.1. Tef>0 oC Tef>5 oC Tef>10 oC Vm I.,II.,III. M * ! -soil temperature at 2 cm depth C) -soil temperature at 5 cm depth (°C) -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) -sum in the period - 1st January to the end of the current month -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) -sums of effective air temperatures above 5 oC fC) -sums of effective air temperatures above 10 oC fC) -declines of monthly values from the averages f C) -decade -month -missing value -extreme decline SUMMARY Two intense warm spells were recorded in December, first at the beginning and the last at the end of the month. Monthly air temperatures exceeded averages, as well as cumulative annual temperature sums exceeded the average. Air temperature in November likewise at the beginning of December interrupted rest period and enforced individual decorative shrubs and fruit trees to bud swelling, young leaf development and flowering. Likewise abnormal air temperatures hindered hardening of winter crops. In the important wheat growing areas in Slovenia snow cover temporarily protected winter crops against freezing temperatures recorded in the middle of December. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Povprečni decembrski pretoki rek so v večini primerov le malo odstopali od dolgoletnih povprečij. Večji kot navadno so bili predvsem pretoki rek v severovzhodni Sloveniji (slika 3.1.1.). Neobičajno veliki so bili za ta letni čas pretoki Mure. Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so bili decembra največji v začetku meseca, kasneje so se, z izjemo manjšega porasta ob koncu meseca, večinoma postopno zmanjševali (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Največji pretoki so bili v celoti nekoliko manjši kot navadno. Izstopa za ta letni čas izredno visoka konica pretoka na Muri sedmega decembra. Nadpovprečne so bile visokovodne konice tudi na Dravi, Dravinji, Sotli in Krki. Na ostalih rekah so bili največji pretoki v decembru občutno manjši kot navadno (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Pretoki so bili največji v prvih sedmih dneh decembra. Srednji pretoki so bili v povprečju 19 odstotkov večji kot navadno. Pretoki so bili v celoti nadpovprečni zaradi velikih pretokov Mure, Drave, Sotle in Krke (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši pretoki so bili nekoliko večji kot navadno. Najmanjši so bili pretoki v osrednji in zahodni Sloveniji. Pretoki so bili najmanjši v zadnji dekadi meseca (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). SUMMARY The mean discharges of Slovenian rivers were in December 19 percent higher as usual. Unusual high for this time of the year were discharges of river Mura. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki decembra 2002 in povprečnimi srednjimi novembrskimi pretoki v obdobju 1961 -1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the December 2002 mean discharges of Slovenian rivers compared to December mean discharges of the 1961 - 1990 period. E 600 W 150 O 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 borl+formin — gornja radgona i 3 5 7 9 —rakovec 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -veliko širje -videm i 900 800 700 600 "E ^ 500 « 400 M £ 300 200 100 0 3579 radovljica 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -medno -hrastnik -čatež w 150 o 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 -solkan -dolenje -podroteja i 350 300 250 k o t150 100 50 0 350 300 250 k o t150 7 9 11 13 -suha 19 2 1 23 25 2 7 29 — podbočje 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 - - cerkvenikov mlin -moste -radenci i Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v decembru 2002. Figure 3.1.2. The December 2002 daily mean discharges of Slovenian rivers. 1000 300 400 100 50 0 1 3 200 300 250 200 100 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5,0 Š 4,0 O H W 3,0 & s ■ f / / / * * ,C> # cv" V "S* 9 * # / ^ □ Qvk dec 2002 □ dec 1961 - 1990 y ^ / / 3,0 > o K o 2,0 H H R P R h s N 1,0 0,0 # < / ^ * cP ¿F # * / / / ^ K -i- J # # ,/ / ^ □ Qsr dec 2002 □ dec 1961 - 1990 V / 4,0 I3,0 O H H R P2,0 R H s ^ 1,0 0,0 / / / ^ cP o # ¿v / / /' ^ / / * ^ □ Qnp dec 2002 □ dec 1961 - 1990 // / # V / Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v decembru 2002 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 - 1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in December 2002 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION December 2002 December 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 700 7 65,2 189 589 DRAVA# BORL+FORMIN * 887 6 307 602 1624 DRAVINJA VIDEM * 85,2 6 11,7 53,9 206 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 243 6 55,5 260 972 SOTLA RAKOVEC * 93,4 0 14,1 62,9 155 SAVA RADOVLJICA * 95,0 1 39,7 145 401 SAVA MEDNO 181 1 85,2 349 936 SAVA HRASTNIK 338 1 157 582 1456 SAVA ČATEŽ * 782 6 281 946 2383 SORA SUHA 41,3 1 16,1 125 388 KRKA PODBOČJE 314 7 45,3 185 315 KOLPA RADENCI 290 6 63,5 445 993 LJUBLJANICA MOSTE 145 6 66,2 191 320 SOČA SOLKAN 283 1 83,4 625 1856 VIPAVA DOLENJE 29,5 29 12,9 92,1 181,6 IDRIJCA PODROTEJA 40,5 28 8,4 97,2 271 REKA C. MLIN * nip nip 13,6 94,2 276 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 231 57,2 104 172 DRAVA# BORL+FORMIN * 405 123 239 493 DRAVINJA VIDEM * 17,6 3,1 12,8 26,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 49,1 21,3 47,4 108 SOTLA RAKOVEC * 16,1 3,6 12,2 30 SAVA RADOVLJICA * 34,0 14,6 36,1 84,5 SAVA MEDNO 87,5 45,4 85,5 163 SAVA HRASTNIK 186 91,4 194 416 SAVA ČATEŽ * 324 160 313 669 SORA SUHA 23,5 9,6 22,7 51,8 KRKA PODBOČJE 105 25,1 64,5 154 KOLPA RADENCI 71,9 34,4 73,7 184 LJUBLJANICA MOSTE 80,5 28 72,2 157 SOČA SOLKAN 100 35,5 92,4 197 VIPAVA DOLENJE 11,7 6 15,3 37,7 IDRIJCA PODROTEJA 8,3 3,2 10,8 26 REKA C. MLIN * nip 3,4 12 31 Qnp nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 140 29 53,5 79 130 DRAVA# BORL+FORMIN * 230 30 78,3 155 305 DRAVINJA VIDEM * 5,3 2 1,8 5,6 17,3 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 20,3 27 7,6 19,2 44,6 SOTLA RAKOVEC * 3,4 1 0,77 3,2 6,8 SAVA RADOVLJICA * 11,4 26 6,6 14,3 31,5 SAVA MEDNO 31,6 27 23,4 45,6 85,6 SAVA HRASTNIK 103 28 42,4 96,7 241 SAVA ČATEŽ * 163 28 62,8 156 363 SORA SUHA 12,9 26 3,8 8,9 20,7 KRKA PODBOČJE 42,4 23 6,8 26,1 69 KOLPA RADENCI 25,1 22 9,1 19 46 LJUBLJANICA MOSTE 46,9 28 6,3 29,5 103 SOČA SOLKAN 38,9 25 17,8 34,9 77,2 VIPAVA DOLENJE 6,2 15 1,6 4 13,1 IDRIJCA PODROTEJA 3,1 22 1,0 2,5 7,7 REKA C. MLIN * nip nip 0,64 2,6 7,8 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v decembru 2002 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in December 2002 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (december 2002) ob 7:00 * discharges in December 2002 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Vode so se od predhodnega meseca novembra v povprečju ohladile za 2,4 °C na rekah in 2,2 °C na obeh jezerih. Povprečna temperatura na rekah je bila 6,5 °C, na obeh jezerih pa 7,6 °C. Voda je bila na rekah okoli ene stopinje Celzija, na jezerih pa kar 2,4 °C toplejša kot navadno v tem obdobju. Spreminjanje temperatur rek in jezer v decembru V prvih dneh decembra so bile temperature voda podobne tistim iz novembra. Vremenska ohladitev je v nekaj naslednjih dneh močno ohladila predvsem reke. Temperature so se v nekaj dneh znižale za 3 °C do 5 °C (slika 3.2.1.). V naslednjih dneh, večinoma do 21. decembra, so se temperature voda le malo spreminjale. V zadnjem delu decembra so se temperature rek celo nekoliko zvišale. Obe jezeri sta se večji del meseca postopoma ohlajali. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje temperature rek in jezer v decembru so bile občutno višje kot navadno. Najbolj hladna reka je bila Mura v Gornji Radgoni (2 °C) dvanajstega decembra. Najbolj hladno jezero (6 °C) je bilo Bohinjsko jezero sredi in ob koncu decembra. Sicer so bile reke najbolj hladne od 11. do 13. decembra ter 21. in 22. decembra. Blejsko jezero je bilo najbolj hladno zadnji dan v letu (preglednica 3.2.1.). Srednje mesečne temperature na rekah so bile od 7,9 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku do 10,2 °C na Ljubljanici v Mostah (preglednica 3.2.1.). Srednja mesečna temperatura Blejskega jezera je bila 2,4 °C višja kot srednja mesečna temperatura Bohinjskega jezera. Tudi najvišje mesečne temperature so bile višje kot navadno (preglednica 3.2.1.). Vode so bile najtoplejše prvi dan decembra. Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer decembra 2002. Figure 3.2.1. The December 2002 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer decembra 2002 in značilne temperature v večletnem obdobju. Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in December 2002 and characteristic temperatures in the long term period. Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyearar period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The water temperatures of Slovenian rivers and lakes were in December above multiyear average. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT December 2002 December obdobje/period STATION Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 2,0 12 0,2 1,4 3 SAVA ŠENTJAKOB 4,6 12 1,6 3,5 4,9 K. BISTRICA KAMNIK 5,0 10 4,2 4,9 6,5 LJUBLJANICA MOSTE 5,4 21 4,3 5,2 6,4 KRKA PODBOČJE 5,6 22 1,6 2,9 5,2 SOČA SOLKAN 5,0 13 2,9 3,9 5,2 Ts nTs STs vTs MURA G. RADGONA 4,5 2,3 3,4 4,9 SAVA ŠENTJAKOB 6,3 3,8 5,2 6,6 K. BISTRICA KAMNIK 6,6 5,6 6,5 8,9 LJUBLJANICA MOSTE 7,3 6,3 6,8 7,9 KRKA PODBOČJE 7,3 4,5 5,8 7,1 SOČA SOLKAN 7,3 4,8 6,1 6,7 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 8,4 1 3,8 5,6 7,0 SAVA ŠENTJAKOB 8,5 1 5,5 6,9 9,6 K. BISTRICA KAMNIK 7,9 6 6,6 8,1 10,8 LJUBLJANICA MOSTE 10,2 1 7,4 8,7 10,3 KRKA PODBOČJE 9,4 1 8,2 8,85 9,8 SOČA SOLKAN 9,2 1 7,0 8,37 9,8 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT December 2002 December obdobje/ period STATION Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 7,4 31 3,8 4,7 6,0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 6,0 16 1,1 3,1 4,4 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 8,8 5,2 5,9 7,3 BOHINJSKO J. SVETI DUH 6,4 3,1 4,4 5,2 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 11,0 1 5,4 7,4 9,2 BOHINJSKO J. SVETI DUH 7,6 1 4,5 5,6 7,3 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.3. Višine in temperature morja 3.3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Višine in temperature morja v decembru so bile nadpovprečne. Višine morja v decembru Časovni potek sprememb višine morja. Prvih in zadnjih nekaj dni v decembru so bile višine morja višje od napovedanih, v sredini meseca pa so jim bile podobne. Največja odstopanja od napovedanih vrednosti so bila zabeležena ob koncu leta (slika 3.3.1. in 3.3.2.). Najvišje in najnižje višine morja. Najnižja višina morja 142 cm je bila zabeležena 19. decembra ob 14:34 uri, najvišja 302 cm pa 4. decembra ob 9:12 uri (preglednica 3.3.1., slika 3.3.5.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna gladina morja je bila med srednjo in najvišjo obdobno višino, najvišja in najnižja voda v mesecu pa sta bili podobni srednjim obdobnim vrednostim (preglednica 3.3.1.). Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja decembra 2002 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristical sea levels of December 2002 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper dec.02 dec 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 221 201 213 240 NVVV 302 242 304 363 NNNV 142 104 133 166 A 160 76 171 239 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude 40 30 20 JI 10 S 0 g i -10 o -20 1 1 1 1 i i i i 1 1 1 1 \ i i i\ i 1 / \ i i j \ /N 1 1 1 * / i 11 i i / 1 l/ \/ t X /-K T / i \ 1 X1 J-f \ \ /V 1 1 \ 1 1 \ 'l rA \ \ —. — ✓ f 1 1 1 1 1 1 r » ' V 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 10 -10 Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v decembru 2002 od povprečne višine morja v obdobju 19581990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Fig. 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in December 2002. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ■Odkloni višin morja ■Odkloni zračnih pritiskov 20 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za monitoring 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 M |j ; I I ' ' 1 1 i 1 J. m 1 - tttl Iff i If tfr fi li1 i A «In. n M f 11 W HI ill L^w ■ wi/Vv A. /vM/w* . J 'V. ju-i tV\ y Vs » i i V V /v^ Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja decembra 2002. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Fig. 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in December 2002. 30 20 10 0 -10 -20 -30 360 -- 270 180 > 90 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v decembru 2002. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in December 2002. ♦ ♦ ♦ ♦ jan feb mar apr maj jun jul avg sept okt nov dec I -*-smv 2002 ♦ NNNV ♦ NVVV I Slika 3.3.4. Prikaz srednjih mesečnih ter najvišjih in najnižjih gladin morja za leto 2002 nam pokaže trend zviševanja gladine proti koncu leta. Visoke vrednosti so za jesen in začetek zime običajne zaradi meteoroloških vplivov (prehodi ciklonov so pogostejši). Najvišje so bile gladine morja v novembru, presenetljivo visoka pa je bila najvišja gladina morja v juniju. Fig. 3.3.4. Mean monthly values, the highest and lowest monthly levels of year 2002 show ascending trend. The highest values were recorded in autumn and early winter. Unexpectedly high was the highest monthly value in June. 0 350 300 250 200 150 100 44 Agencija Republike Slovenije za okolje Predvidene višine morja v februarju 2003 Urad za meteorologijo 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 8:58 22:37 9:31 23:04 28 2 31 T-\ \7 Xt 3:31 15:45 4:07 16:10 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 10:00 23:28 10:30 23:48 10:58 0:09 11:28 0:30 12:03 0:55 12:48 1:28 14:31 M K4 ft a 6 J V, 7 s?1 A -8 4:40 16:31 5:12 16:52 5:42 17:12 6:13 17:34 6:49 17:55 7:40 18:18 9:21 18:37 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2:30 4:43 19:46 6:03 20:10 6:49 20:37 7:31 21:04 8:10 21:36 8:49 22:06 a A t\ M P 12:52 23:39 13:31 0:58 14:01 1:46 14:31 2:27 15:01 3:04 15:31 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 9:28 22:34 10:06 23:06 10:45 23:34 11:22 0:06 12:01 0:37 12:46 1:13 14:07 a 3= t\ 18 Xt 59 22 v./ il 3:42 16:03 4:19 16:33 4:57 17:03 5:34 17:33 6:13 18:01 6:58 18:28 8:04 18:51 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 2:07 19:42 4:10 19:57 6:03 20:22 7:03 20:48 7:45 21:13 f" \ Wr . i f\ / - t — f t=> 4 5 V 6 o -2 TT tt K / 2 i- 2 ■ —* t— — i -t t \ j- 11:06 21:10 12:49 0:34 13:30 1:36 14:03 2:18 14:28 11:52 Slika 3.3.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v februarju 2003 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea levels in February 2003. 45 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v decembru Časovni potek sprememb temperature morja. Temperatura morja je bila še vedno nadpovprečna. Razlika med najvišjo in najnižjo temperaturo je bila 3.4°C. Morje se je prvih deset dni zvezno ohlajalo. V tem času se je ohladilo za tri stopinje. V naslednjih dveh dneh je temperatura narasla za nekaj desetink stopinje. To je bilo edino obdobje naraščanja temperature. V nadaljevanju meseca se je morje zelo počasi ohlajalo. Temperatura se je gibala med 13 in 14°C. To je za december zelo visoka vrednost (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Vse značilne vrednosti so za več kot stopinjo višje od najvišjih obdobnih vrednosti (preglednica 3.3.2.). Vrednosti bi ustrezale srednjim obdobnim novembrskim vrednostim. 20 15 o 10 300 200 100 =3 O O 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ■Temperatura morja • Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v decembru 2002. Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in December 2002 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper December December 2002 1980-89 Min Sr Max oC oC oC oC Tmin 13.2 8.5 9.5 11.3 Tsr 14.3 9.5 11.1 12.6 Tmax 16.6 11.9 12.8 14.2 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v decembru 2002 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in December 2002 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 (Tmin, Tsr Tmax) SUMMARY The sea levels in December were higher as compared to long term period. The highest sea level 302 cm was recorded on 4th of December. The sea temperature was very high. The mean sea temperature was 0.1 °C higher than absolute December maximum value in a period 1980-89. 5 0 0 1 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 3.4. Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v decembru 2002 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in December 2002 Mojca Robič Zaloge podzemne vode so se v decembru na poljih severovzhodne Slovenije in Dolenjske nekoliko povečale, v osrednji Sloveniji in na Primorskem pa zmanjšale. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnjenem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V decembru so bila še vedno sušna območja vodonosnikov na severovzhodu države: Dravsko polje, osrednji del Ptujskega in Prekmurskega polja ter zahodni del Murskega in Apaškega polja. Tudi zaloge Sorškega polja so bile pod nizkim povprečjem, vendar jih ne štejemo za sušo, ker se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Podpovprečno namočena je tudi dolina Kamniške Bistrice, Šentjernejsko polje in območje Kranjskega polja ob Savi. Ostali aluvialni vodonosniki pa so presegli povprečno gladino podtalnice. Razveseljujoče je bogatenje zalog vode v Prekmurju in delih Apaškega, Murskega in Ptujskega polja, ki pa je sušo uspelo prekiniti le na območjih pod vplivom površinskih vodotokov. Stanje zalog podzemnih voda v lanskem decembru je bilo bolj alarmantno, saj so bila vsa polja podpovprečno vodnata. Slovenija je bila v decembru, zelo različno namočena. Osrednja Slovenija in Primorska sta dobili izredno majhno količino padavin, le 30 do 50% običajnih decembrskih padavin. Na območju Štajerske in Dolenjske je padlo malo nad povprečjem, v Murski Soboti pa skoraj polovica padavin več kot je za december običajno. Intenzivnejše padavine so se s konca novembra nadaljevale tudi v december. Kasneje se je intenzivnost padavin povsod zmanjšala, padavinskih dni pa je bilo veliko. Gladina podzemne vode se je ponekod zvišala, drugod pa zniževala. Največji dvig gladine 62 cm je bil zabeležen v okolici Cerkelj na Krškem polju, preko pol metra pa tudi v okolici Rankovcev v Prekmurju in pri Teznem na Dravskem polju. Evapostranspiracija je v tem letnem času majhna, zato so padavine lahko prispevale k obogatitvi vodnih zalog v aluvialnih vodonosnikih. Dva od treh, že celo leto suhih vodnjakov (Zgornje Jablane na Dravskem in Stojnci na Ptujskem polju), sta znova vodnata. Zaloge podzemne vode so se zvišale na vseh poljih severovzhodne Slovenije in Dolenjske, na poljih osrednje Slovenije in Primorske pa so se zaloge zmanjševale. Največje znižanje gladine 146 cm je bilo zabeleženo v okolici Šempetra na Primorskem. Leto 2002 je bilo glede vodnih zalog slabše kot leto 2001, hidrološka suša v severovzhodni Sloveniji se je nadaljevala že od zgodnjega poletja 2001. Prekmurje, Mursko, Dravsko, Ptujsko, Apaško polje ter Sorško polje so bili sušni večino leta, v pomladnih mesecih pa poleg njih še Vrbanski plato, Kranjsko polje in občasno dolina Kamniške Bistrice in Vipavsko Soška dolina. Večino leta so bile vodne zaloge podpovprečne, stanje se je začelo, razen severovzhodne Slovenije, izboljševati šele oktobra. SUMMARY Groundwater reserves of alluvial aquifers in north-eastern part of Slovenia slightly increased in December. Drought continues in those parts of aquifers, which are not influenced by Mura river. Water reserves of aquifers in the middle of the country and in Primorska decreased. 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom " observation point represented by graph Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu decembru 2002 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in December 2002. 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V decembru je bilo veliko oblačnosti in malo vetra. Po nižinah so prevladovali šibki vzhodni do jugovzhodni vetrovi, močnejši jugozahodni veter je pihal le 2, ponekod pa 3 dni. Prvih 5 in zadnjih 5 dni je bilo nadpovprečno toplih. Temperaturne inverzije so bile redke in v glavnem višje ležeče z zgornjo mejo med 1200 in 1400 m. Vse to je razmeroma ugodno vplivalo na kakovost zraka, tako da je bila onesnaženost v glavnem na ravni novembrske. Med večjimi mesti je bila tokrat onesnaženost z SO2 nad dopustno mejo le za kratek čas v Krškem. V Šoštanju so bile koncentracije zaradi ugodnega vremena nenavadno nizke. Tako kot vselej so bili z SO2 nad dovoljeno mejo onesnaženi tudi nekateri drugi kraji, ki so pod vplivom emisij iz TEŠ in TET. Glede na prejšnji mesec se je povečala onesnaženost z lebdečimi delci, ki jih je bilo v zraku skoraj povsod preveč. Dima, dušikovih oksidov in ogljikovega monoksida je bilo približno enako veliko kot v novembru, ozona pa je bilo še malo manj. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS 1 ura Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ 1 ura TÜV Bayern Sava EIS TET 1 ura Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor 1 ura Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana 1 ura ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško 1 ura ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže. Merilne mreže: ANAS, EIS TES, EIS TET, MO Maribor _OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško_ Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na slikah 4.1. in 4.2. ter v preglednici 4.1. Med večjimi kraji je bilo čez dovoljeno mero onesnaženo le Krško in to samo pri dveh urnih in eni dnevni vrednosti koncentracij. Tako malo žveplovega dioksida je narekovalo vreme, saj je prevladoval vzhodni veter in tudi ni bilo jasnih in mirnih noči, ki sicer povzročijo tok zraka iz smeri tovarne celuloze k merilnemu mestu. Ker skoraj ni bilo jugozahodnega vetra, so koncentracije SO2 ostale pod mejnimi vrednostmi v Šoštanju, kar se zgodi zelo redko. Med merilnimi mesti v mestih sta dosegli povprečna 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo mesečna in dnevna koncentracija najvišji vrednosti 25 oziroma 95 |g/m3 na merilnem mestu v Zagorju, urna koncentracija pa 351 |g/m3 v Hrastniku. Onesnaženost zraka z SO2 na vplivnem območju TEŠ je bila večja od dovoljene le na Velikem vrhu (najvišja povprečna mesečna in dnevna koncentracija 33 in 156 |g/m3) in v Zavodnjah (najvišja urna vrednost 704 |g/m3). Koncentracije so presegle dovoljene meje na vseh merilnih mestih, na katere vpliva emisija iz TET. Na Kovku, kjer je bila najvišja dnevna koncentracija 253 |g/m3, in na Dobovcu, kjer je bila izmerjena najvišja urna koncentracija 853 |g/m3, je bila presežena tudi alarmna vrednost. Najvišje mesečno povprečje 87 |g/m3 pa so koncentracije spet dosegle na Kumu. Vzrokov za to še ne poznamo. Podatki v tem poročilu so začasni, status dokončnega podatka dobijo šele po letnem pregledu. Po predpisih za zaščito zdravja ljudi je lahko dopustna urna koncentracija (440 | g/m3 v letu 2002) presežena 24-krat na leto. Med mestnimi lokacijami je bilo število prekoračitev te dovoljene meje v letu 2002 največje v Šoštanju, potem v Krškem in tudi v Hrastniku. Poleg Šoštanja je bilo na vplivnem področju TEŠ največ prekoračitev na Velikem vrhu, precej manj pa še v Zavodnjah. Na vplivnem področju TET je bilo omenjeno število prekoračeno v Ravenski vasi in na Dobovcu. Dnevna mejna vrednost 125 je po predpisih za zaščito zdravja ljudi lahko presežena 3-krat na leto. Med mestnimi lokacijami je bilo prekoračitev te dovoljene meje v letu 2002 največ v Krškem in Šoštanju, pa tudi v Hrastniku. Poleg Šoštanja je bila na vplivnem področju TEŠ največ prekoračitev na Velikem vrhu, precej manj pa še v Zavodnjah in na Graški gori. Na vplivnem području TET je bilo omenjeno število prekoračeno na vseh merilnih mestih. Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile v glavnem na ravni novembrskih in povsod pod dopustnimi vrednostmi. Višje koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih, kjer so prisotne emisije iz prometa. Onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom prikazujeta slika 4.3. in preglednica 4.2. Po predpisih za zaščito zdravja ljudi je lahko dopustna urna koncentracija (260 | g/m3 v letu 2002) presežena 18-krat na leto. To število ni bilo v letu 2002 nikjer preseženo. Ogljikov monoksid Tudi koncentracije CO so bile podobne kot prejšnji mesec in veliko nižje od dopustne vrednosti. Prikazane so v preglednici 4.3. Ozon Zaradi najnižje poti sonca in zaradi pogoste oblačnosti se je v decembru še nadalje zmanjšala jakost sončnega sevanja, ki je pogoj za potek fotokemičnih reakcij. Zato so bile koncentracije ozona decembra še nižje kot novembra in povsod pod dovoljenimi mejami. Najvišje vrednosti so bile izmerjene na Krvavcu. Koncentracije ozona prikazujeta slika 4.4. in preglednica 4.4. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lebdeči in inhalabilni delci Skupnih lebdečih in inhalabilnih delcev v zraku je bilo v decembru več kot novembra. Koncentracije, ki so skoraj povsod presegle dovoljeno mejo, so bile najvišje na merilnem mestu v Mariboru. Prikazane so na sliki 4.5. in 4.6. ter v preglednici 4.5. Obdobje povišanih koncentracij je trajalo od 12. do 17. decembra, ko je bilo vetra najmanj in so ponekod nastale temperaturne inverzije. Po predpisih za zaščito zdravja ljudi je lahko dopustna dnevna koncentracija (65 ^g/m3 v letu 2002) presežena 35-krat na leto. To število ni bilo v letu 2002 nikjer preseženo. Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki za dim 24-urne mreže so prikazani v preglednici 4.6. Koncentracije dima so bile decembra malo nižje kot novembra in povsod pod dovoljeno mejo. Z uporabljeno reflektometrično metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delcev svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. Preglednice in slike Oznake pri preglednicah / legend to tables: % pod štev. Cp maks min >MV >DV >AV podr mob * odstotek upoštevanih podatkov / percentage of valid data število izmerjenih koncentracij / number of samples povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 najnižja koncentracija v ^g/m3 / minimal concentration ^g/m3 število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances področje: U - urbano, N - neurbano / area: U - urban, N - non-urban mobilna postaja / mobile station manj kot 75% veljavnih meritev; informativni podatek / less than 75% data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v ^g/m za leto 2002: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in ^g/m3 for 2002: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours Dan / 24 hours Leto / year DV AV DV DV DV SO2 440 1 500 125 (MV) 3 20 (MV) no2 260 2 400 56 CO 16000 Benzen 9 O3 150 (MV) 110 (MV) 65 (MV) Inhalabilni delci PM10 65 4 45 Dim 125 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za december 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in December 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >DV >DV Zod 1.jan. >AV maks >MV >MV Zod 1.jan. LJUBLJANA Bež. 93 14 ?9 G G G 29 G G MARIBOR * 44 9 31 G G G 15 G G CELJE 8G 12 58 G G G 21 G G ANAS TRBOVLJE 82 1? 192 G 6 G 42 G G HRASTNIK 8? 11 351 G 37 G ?6 G 4 ZAGORJE 96 25 346 G 1G G 95 G 1 MURSKA S. Rakičan* 71 1G 35 G G G 15 G G NOVA GORICA* ?G ? 31 G G G 15 G G SKUPAJ ANAS 13 351 G 53 G 95 G 5 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE 95 13 1G1 G G G 3G G G EIS CELJE EIS CELJE 99 ? 141 G G G 26 G G EIS KRŠKO KRŠKO 95 2G 695 2 84 G 15? 1 28 ŠOŠTANJ 99 13 385 G 166 G ?G G 26 TOPOLŠICA 99 1G 94 G ? G 29 G 1 VELIKI VRH 1GG 33 39? G 174 G 156 3 40 EIS TEŠ ZAVODNJE 99 1? ?G4 4 34 G 154 2 9 VELENJE 98 9 145 G 1 G 39 G G GRAŠKA GORA 1GG 6 138 G 24 G 29 G 4 PESJE 9? 16 1G9 G 1 G 44 G G ŠKALE - Mob 1GG 1G 1G? G 2 G 33 G 1 SKUPAJ EIS TEŠ 14 ?G4 4 409 G 156 5 81 KOVK 84 41 616 4 14 1 253 3 6 EIS TET DOBOVEC 93 19 853 3 115 2 162 1 17 KUM 76 8? 5G4 3 18 G 244 3 10 RAVENSKA VAS 93 6? 518 4 152 G 242 4 50 SKUPAJ EIS TET 54 853 14 299 3 253 11 83 Opomba: presežena letna dovoljena vsota je označena z debelim tiskom Note: exceeded annual allowed value is in bold numbers Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za december 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in December 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 3 ure / MERILNA Postaja >DV 3 hours MREŽA podr % pod Cp maks >DV Zod 1.jan. >AV LJUBLJANA Bež. U 92 3G ?4 G G G ANAS MARIBOR* U ?1 3G 62 G G G CELJE U 83 24 ?? G G G TRBOVLJE U 96 29 64 G G G MURSKA S. Rakičan N 83 16 46 G G G NOVA GORICA U 95 26 68 G G G OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 91 1G 42 G G G EIS CELJE EIS CELJE U 83 34 8? G G G EIS TEŠ ZAVODNJE N 98 3 59 G G G ŠKALE - Mob N 1GG 15 48 G G G EIS TET KOVK N ?5 9 5G G G G Preglednica 4.3. Koncentracije CO v mg/m3 za december 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of CO in mg/m3 in December 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV ANAS LJUBLJANA Bež. 93 1,2 3,? G MARIBOR 83 1,2 2,6 G CELJE ?9 G,9 2,2 G NOVA GORICA 96 1,1 3 G EIS CELJE EIS CELJE 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4.4. Koncentracije O3 za december 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of O3 in December 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations 1 ura / 1 hour 24 & 8 ur / 24& 8 hours MERILNA MREŽA Postaja podr % pod Cp Maks >MV Maks (24 ur) >MV (8 ur) ANAS KRVAVEC N 100 70 101 0 96 0 ISKRBA N 86 27 72 0 55 0 LJUBLJANA Bež. U 83 13 54 0 42 0 MARIBOR U 86 14 57 0 45 0 CELJE U 83 19 71 0 45 0 TRBOVLJE U 92 18 57 0 43 0 HRASTNIK U 89 22 62 0 54 0 ZAGORJE U 95 14 55 0 37 0 NOVA GORICA U 89 17 64 0 39 0 MURSKA S. Rakičan N 86 25 66 0 58 0 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 99 22 60 0 51 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N 89 35 86 0 75 0 EIS TES ZAVODNJE N 99 27 67 0 57 0 VELENJE U 98 18 64 0 45 0 EIS TET KOVK N 84 31 81 0 66 0 Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za december 2002, izračunane iz urnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in December 2002, calculated from hourly values measured by automatic stations Dan / 24 hours MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp maks >DV >DV Zod 1.jan. ANAS LJUBLJANA Bež. 86 31 64 0 12 MARIBOR 92 40 93 6 24 CELJE 92 38 93 5 28 TRBOVLJE 99 32 74 3 26 ZAGORJE 99 35 73 2 20 MURSKA S.- Rakičan 89 33 73 3 13 NOVA GORICA 99 25 49 0 3 MO MARIBOR MO MARIBOR 83 36 80 3 EIS CELJE EIS CELJE 96 34 70 1 OMS LJUBLJANA VNAJNARJE (sld) 97 20 42 0 EIS TEŠ PESJE (sld) 94 24 46 3 SKALE-mob. (sld) 99 24 45 1 EIS TET PRAPRETNO (sld) 91 28 59 0 sld- merijo se skupni lebdeči delci / total suspended particles are measured Preglednica 4.6. Koncentracije dima za december 2002, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Concentrations of smoke in December 2002, calculated from 24-hour values measured by Classical Network merilna mreža: DIM-SO2 štev. cp maks. Min. >MV postaja CELJE - TEHARJE 26 13 30 3 0 ČRNA* 12 7 23 4 0 ČRNOMELJ * 12 18 35 3 0 DOMŽALE 30 22 48 3 0 IDRIJA 26 16 41 2 0 ILIRSKA BISTRICA 25 11 28 3 0 JESENICE 29 4 11 3 0 KAMNIK 29 19 38 4 0 KANAL 26 24 60 3 0 KIDRIČEVO 29 13 25 3 0 KOPER 31 11 29 3 0 KRSKO 31 14 40 3 0 KRANJ 29 22 54 4 0 LASKO 30 15 38 3 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 31 13 29 3 0 MARIBOR - CENTER* 23 12 25 3 0 MEŽICA * 20 12 29 5 0 MURSKA SOBOTA 30 19 54 3 0 NOVO MESTO PTUJ 30 24 42 5 0 RAVNE - ČEČOVJE 30 10 29 3 0 RIMSKE TOPLICE 31 9 20 3 0 SLOVENJ GRADEC 31 9 25 3 0 SENTJUR PRI CELJU 31 15 31 3 0 SKOFJA LOKA 29 9 25 3 0 SOSTANJ II 31 12 29 3 0 VRHNIKA* 15 31 52 11 0 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lj ublj ana Bež. Maribor Celje Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Murska S.Rakcan Nova Gorica Vnaj narj e EIS Celje Krško Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesje Skale mob. Kovk Dobovec Kum Ravenska vas 0 20 40 60 80 100 120 140 q cp(^g/m3) qDV-1ura(št.primerov) q MV-24ur(št.primerov) Slika 4.1. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne in mejne dnevne vrednosti SO2 v decembru 2002 Figure 4.1. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed and 24-hrs limit values exceedences of SO2 in December 2002 200 180 160 140 fH0 0 •k 1 100 e s ii = 80 60 40 20 0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 2 21 2 2 2 2 2 2 2 2 3 31 ana Bež. Maribor Celje Zagorje > Trbovlje Hrastnik + Nova Gorica Slika 4.2. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v decembru 2002 (MV-mejna dnevna vrednost) Figure 4.2. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in December 2002 (MV- 24-hour limit value) p: r w 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež Maribor Celje Trbovlj e Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakican Vnajnarje Zavodnj e Skale mob. Kovk NEURBANO □ cp(^g/m3) g DV-1 ura(št.primerov) Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne urne vrednosti NO2 v decembru 2002 Figure 4.3. Average monthly concentration with number of 1-hr allowed value exceedences of NO2 in December 2002 Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e Nova Gorica Murska S. Rakican Vnajnarje Maribor Pohorj e Krvavec Iskrba Zavodnj e Kovk 0 □ Cp(^g/m3) Q MV-8ur(št.primerov) QMV-1ura(št.primerov) Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve urne in osemurne mejne vrednosti ozona v decembru 2002 Figure 4.4. Average monthly concentration with number of 1-hr and 8-hrs limit values exceedences of Ozone in December 2002 0 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlj e Zagorj e Murska S. Rakican Nova Gorica Urad za meteorologijo 0 □ cp(|g/m3) p DV-24ur(št.primerov) Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije ter prekoračitve dopustne dnevne vrednosti inhalabilnih delcev v decembru 2002 Figure 4.5. Average monthly concentration with number of 24-hrs allowed value exceedences of PM10 in December 2002 Slika 4.6. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v decembru 2002 (DV- dopustna dnevna vrednost) Figure 4.6. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in December 2002 (DV- 24-hrs allowed value) SUMMARY December was quite cloudy and calm. In lowlands there were some weak easterly winds while southwest wind was very rare. First 5 and last 5 days were exceedingly warm. Clear sky and temperature inversions were rare so air pollution was rather low and remained on the level from previous month. SO2 pollution in cities was bellow allowed values except in Krško for a short time. Due to favourable weather conditions the measuring station in the city of Šoštanj had surprisingly low concentrations. As a rule, concentrations were higher than the allowed values also at some other places influenced by emission from Šoštanj and Trbovlje Power Plants. Ozone concentrations were still lower than in November and remained far below the limit values. Pollution with nitrogen oxide and carbon monoxide was low and similar to that in November while PM10particles were higher and exceeded the allowed values in almost all places. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah smo v mesecu decembru spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku ter kakovost Savinje v Velikem Širju. Vse tri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilnikom za merjenje celotnega organskega ogljika (TOC). Avtomatski postaji na Savi v Hrastniku in Savinji v Velikem Širju sta v decembru obratovali brez večjih izpadov, zaradi izpada radijske zveze (9.12. - 15.12.) pa manjka del podatkov za Savo v Mednem. Na postaji v Velikem Širju je bil merilnik kisika nekaj časa v okvari, zato manjka del podatkov za koncentracijo raztopljenega kisika v Savinji. Meritev TOC za Savo v Mednem v decembru ne podajamo, ker so bile zaradi okvare merilnika izmerjene vrednosti napačne. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Povprečne tedenske vrednosti pH in električne prevodnosti so rezultat izračunanega povprečja on - line meritev. Rezultati analiz povprečnih tedenskih vzorcev so zbrani v preglednici 5.1. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v decembru 2002 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand _in the average weekly samples in December 2002_ Postaja Datum pH El.prev. NH4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgO2/l) (mgO2/l) Medno 29.11.02 6.12.02 8,2 259 0,02 0,018 4,6 0,038 0,050 1,8 10 Medno 6.12.02 13.12.02 8,1 278 0,01 0,018 5,9 0,041 0,058 1,4 3 Medno 13.12.02 20.12.02 8,0 300 0,02 0,030 5,9 0,055 0,068 1,0 3 Medno 20.12.02 27.12.02 8,1 311 0,03 0,022 6,6 0,060 0,066 0,8 3 Hrastnik 29.11.02 6.12.02 7,4 398 0,02 0,014 8,0 0,114 0,151 1,8 5 Hrastnik 6.12.02 13.12.02 7,4 439 0,03 0,050 10,2 0,148 0,154 1,8 7 Hrastnik 13.12.02 20.12.02 7,7 372 0,05 0,132 8,1 0,164 0,226 1,8 9 Hrastnik 20.12.02 27.12.02 7,9 365 0,08 0,068 8,0 0,192 0,208 1,6 6 V. Širje 29.11.02 6.12.02 7,8 342 0,02 0,020 7,2 0,173 0,224 2,3 7 V. Širje 6.12.02 13.12.02 7,7 350 0,01 0,014 8,3 0,168 0,197 2,3 7 V. Širje 13.12.02 20.12.02 7,9 392 0,04 0,048 10,1 0,173 0,267 1,6 6 V. Širje 20.12.02 27.12.02 8,2 406 0,14 0,054 11,2 0,194 0,210 1,4 7 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. NH4, no2, no3 o-PO4, tot- PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) conductivity (20 oC) ammonium, nitrite, nitrate orthophosphate, total phosphate chemical oxygen demand (KMnO4) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) Rezultati analiz pokazateljev onesnaženja v decembru v glavnem niso kazali večjih odstopanj glede na izmerjene vrednosti v preteklih mesecih. Na postaji Sava Medno smo v povprečnem tedenskem vzorcu od 29.11. do 6.12. določili povišano vrednost KPK s K2Cr2O7. V vzorcih Savinje v Velikem Širju (13.12. - 20.12. in 20.12. - 27.12.) in v vzorcih Save v Hrastniku (6.12. - 13.12.) smo določili povišane vsebnosti nitrata. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo pH -Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v decembru 2002 Figure 5.1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in December 2002 ■Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v decembru 2002 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in December 2002 300 J_ ¥ 280 -1 o > 260 240 220 pH ■ Raztopljeni kisik Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v decembru 2002 Figure 5.3. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Sava Hrastnik in December 2002 320 300 280 260 240 220 200 380 360 340 320 200 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v decembru 2002 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in December 2002 g 300 pH ■ Raztoplj eni kisik Vodostaj Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v decembru 2002 Figure 5.5. Average daily values of pH, dissolved oxygen and level at station Savinja Veliko Širje in December 2002 iS 340 g 300 'ji Električna prevodnost Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v decembru 2002 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in December 2002 450 400 350 250 200 150 420 450 400 400 380 350 2 360 250 320 200 300 150 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Rezultati kontinuirnih meritev osnovnih fizikalnih parametrov na avtomatskih merilnih postajah Sava Medno, Sava Hrastnik in Savinja Veliko Širje za mesec december so prikazani na slikah 5.1-5.6. Spremembe vrednosti posameznih parametrov so bile znotraj pričakovanih intervalov in so sledile spremembam hidroloških razmer. SUMMARY In December 2002 the physical and chemical parameters measured in average weekly samples from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Sirje do not show important deviations from the expected values. We noticed the increase of chemical oxygen demand (K2Cr2O7) in the average weekly sample from Sava Medno (29.11. - 6.12.). We also noticed the increase of nitrate concentration at stations Savinja Veliko Sirje (13.12. - 20.12. and20.12. - 27.12.) and Sava Hrastnik (6.12. - 13.12.). The continuous measurements of basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) in December followed the changes in hydrological situation. The results of on-line measurements are shown on the charts (Figures 5.1. - 5.6.). 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 6. POTRESI 6. EARTHQUAKES 6.1. Potresi v Sloveniji — december 2002 6.1. Earthquakes in Slovenia - December 2002 Ina Cecic, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so decembra 2002 zapisali več kot 250 lokalnih potresov, od katerih smo 120 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa, potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic; če nas zanima še globina, so potrebni zapisi najmanj štirih. V preglednici smo podali 42 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za eno uro, da bi dobili poletni čas pa mu je treba prišteti dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. V preglednici so preliminarne vrednosti maksimalnih doseženih intenzitet v Sloveniji označene z zvezdico. Na karti so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v decembru 2002 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. 47 00 46' 30 46' 00 45' 30' >°oO Magniluda Ot MLV ,23 Gk±>na 0 5 10 15 20 40 km Slika 6.1.1. Dogodki v Sloveniji - december 2002 Figure 6.1.1. Events in Slovenia in December 2002 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Najmočnejši lokalni potres v decembru 2002 je bil v sredo, 18. decembra ob 9. uri in 4 minute UTC (oziroma 10. uri in 4 minute po lokalnem času). Njegovo žarišče je bilo v bližini Samobora na Hrvaškem, lokalna magnituda pa je bila 3,3. Iz Jesenic na Dolenjskem smo prejeli eno poročilo o rahlih poškodbah, oz. nastanku finih razpok v ometu. V Sloveniji so po do sedaj zbranih podatkih potres čutili prebivalci Brežic, Krškega, Sromelj, Krške vasi, Dobove in številnih manjših krajev v Posavju. Potres je v Samoboru in okoliških krajih na Hrvaškem povzročil nekaj gmotne škode, večinoma na starih in slabo vzdrževanih objektih. Preglednica 6.1.1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - december 2002 Table 6.1.1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - December 2002 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Magnituda Intenziteta Področje h UTC m °N °E km ML EMS-98 2002 12 1 3 33 46,305 13,625 10 1,7 Lepena 2002 12 2 10 27 45,894 15,379 7 1,8 Gmajna - Zaloke 2002 12 2 12 4 45,896 15,378 7 1,3 Gmajna - Zaloke 2002 12 2 23 49 46,044 13,740 13 1,4 Lokovec 2002 12 4 5 46 45,896 15,029 12 2,1 Trebnje 2002 12 4 10 20 45,887 15,050 6 1,2 Trebnje 2002 12 4 14 30 46,210 15,770 1 1,2 Bregi Kostelski, Hrvaška 2002 12 7 7 8 46,311 13,640 6 1,6 Lepena 2002 12 8 8 58 45,801 14,709 8 1,3 Kočevska Mala gora 2002 12 9 18 31 46,130 14,387 7 1,1 Sora 2002 12 9 23 54 46,070 14,770 8 1,1 Velika Stanga 2002 12 10 15 38 46,153 14,845 16 1,4 Mlinše - Peče 2002 12 11 9 12 46,120 14,264 7 1,2 Pasja ravan 2002 12 11 18 39 45,587 15,209 0 1,6 III* Lokve - Črnomelj 2002 12 11 18 58 45,558 15,296 8 1,4 Lokve - Črnomelj 2002 12 11 19 30 45,586 15,257 0 1,2 III* Lokve - Črnomelj 2002 12 11 19 53 45,587 15,252 0 1,4 Lokve - Črnomelj 2002 12 11 20 22 45,582 15,203 1 1,3 III* Lokve - Črnomelj 2002 12 13 7 10 46,009 14,764 1 1,1 Veliko Trebeljevo 2002 12 14 11 4 45,341 15,226 7 1,5 Gorski Kotar, Hrvaška 2002 12 14 21 57 45,953 13,841 20 1,2 Trnovski gozd 2002 12 17 11 52 46,111 14,302 10 1,2 Ožbolt - Tošč 2002 12 17 12 18 46,049 14,843 1 1,3 Litija 2002 12 17 20 5 45,869 14,930 8 2,2 III-IV* Replje - Reber 2002 12 18 7 54 46,535 14,581 7 1,7 Obir, Avstrija 2002 12 18 9 4 45,777 15,718 16 3,3 V* Samobor, Hrvaška 2002 12 18 10 1 46,186 16,017 18 1,1 Lepoglava, Hrvaška 2002 12 18 14 32 45,965 15,496 13 1,3 Krško 2002 12 18 17 27 45,852 15,201 4 1,1 Šmarješke Toplice 2002 12 19 14 5 46,240 15,982 8 1,0 Pleš, Hrvaška 2002 12 19 15 27 45,941 13,530 34 1,1 Mossa, Italija 2002 12 20 12 49 45,213 15,192 4 1,3 Ogulin, Hrvaška 2002 12 20 13 39 46,221 16,423 7 1,4 Varaždin Breg, Hrvaška 2002 12 20 13 57 45,960 15,485 14 1,4 Krško 2002 12 21 19 46 45,726 14,369 16 1,8 Javorniki 2002 12 22 12 22 45,724 14,182 22 1,8 Prestranek 2002 12 22 15 9 45,731 15,607 13 2,1 Japetic, Hrvaška 2002 12 23 18 58 45,565 15,263 7 1,8 čutili* Črnomelj 2002 12 24 12 5 45,587 15,225 0 2,1 III* Črnomelj 2002 12 25 3 3 45,736 14,491 9 1,8 Bloška Polica 2002 12 27 1 47 45,846 15,430 6 1,0 Kostanjevica na Krki 2002 12 27 9 30 46,754 14,329 0 2,1 St. Veit a.d. Glan, Avstrija 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo 6.2. Svetovni potresi — december 2002 6.2. World earthquakes - December 2002 Preglednica 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - december 2002 Table 6.2.1. Earthquakes - December 2002 datum čas (UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 2.12. 04:58:55,4 37,76 N 21,06 E 5,2 5,4 5,6 10 južna Grčija V vlaku, ki se je iztiril blizu Megalopolisa zaradi zemeljskega plazu, je bilo ranjenih najmanj 17 oseb. 12.12. 08:30:43,2 4,66 S 153,05 E 6,0 6,6 6,7 33 Nova Irska, Papua Nova Gvineja 14.12. 13:27:30,8 39,76 N 97,42 E 5,6 5,3 5,6 33 Gansu, Kitajska V provinci Gansu je potres zahteval dve žrtvi, poškodovanih je bilo 13.380 hiš, 5 avtocest in trije mostovi. 24.12. 17:03:02,6 34,53 N 47,37 E 5,0 4,4 33 zahodni Iran V okolici Kermanshaha je bilo ranjenih vsaj 15 oseb, uničenih je bilo 3000 hiš. Te so bile poškodovane že v potresu, ki se je na istem območju zgodil 24. aprila 2002. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v decembru 2002. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. Magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 63 Agencija Republike Slovenije za okolje -60" o OO 6 7 8 Magniluda Slika 6.2.1. Najmočnejši svetovni potresi - december 2002 Figure 6.2.1. The world strongest earthquakes - December 2002 o" 60' 130" 180' Ais bska plošča Fil ¡pina ka plošča Pacifiška plošča 0" 60" 120" 180" □ □ ■ ■ 0 33 70 200 700 Globina [km] 64