PoStnlna platana v gotovini
Cena Din 1*
C'fo&G&L
Uredništvo in upravništvo Kranj, Bleiweisova 7 — Čekovni račun št. 17.497 — Rokopisi se ne vračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina mesečno Din 4'—, četrtletno Din 12'—, polletno Din 23*—, celoletno Din 45'— — Insereti po tarifi
Leto II.
Kranj, 26. marca 1938
Stev. 13.
Ustava kralj. Jugoslavije
§ 4. Državljanstvi? je v kraljevini eno. VSI DRŽAVLJANI SO PRED ZAKONOM ENAKI. Vsi uživajo enako zaščito obla stev.
Zakon o tisku
§ i. Tisk je svoboden. Svoboda tiska sestoji iz tega, da se neovirano izražajo misli v novinah ali drugih tiskanih predmetih . ..
Naši Cehi in mi
Češki narod in češka vlada sta se že zgodaj zavedla, v kakšni veliki ne* varnosti je zaradi svoje lege njuna država. Cehi in Slovaki niso nikoli podcenjevali raznih izjav, ki so jih dajali takozvani nemški strokovnjaki za narodnostna vprašanja o raztresenosti nemškega naroda po vsem svetu. Cehi so vedeli, da pomenijo take izjave tudi stremljenje nemških imperialistov, da si prisvoje vse pokrajine, v katerih prebivajo Nemci, ne glede na to, da prebivajo tam poleg Nemcev še drugi narodi. Čehi pa so si svojo narodno samostojnost priborili v stoletnem krvavem boju proti germanskim nasilnikom in tlačiteljem, zato bodo znali tudi sedaj braniti svojo svobodo z orožjem v roki.
Nemški oklep okoli Cehoslovaške pa je tako silen, da morajo biti Ceho-slovaki v skrbeh, če se hočejo zanašati samo na svoje sile. Do koga pa naj bi se Cehoslovahi obrnili v teh težkih časih, če ne do svojih najbližjih sorodnikov — do severnih in južnih Slovanov? Poljski plemiči, veleposestniki in generali, ki so bili že nekoč zapravili svobodo poljske države, seveda tudi danes nimajo smisla ne za svojo in še manj za tujo svobodo in samostojnost. Poljski vladajoči stoji raje sklepajo kravje kupčije s fašistično Italijo in Nemčijo, kakor da bi podprli sorodni slovanski narod v njegovem -boju za obstanek. Tako je dobila Cehoslovaška še s te strani sovražnika za hrbet.
Zeto se pogled čeških državnikov in češkega naroda obrača v tiste države, ki so ustvarile svojemu narodu in drugim narodom take razmere, da lahko žive svobodno narodno življenje. Cehoslovaška pričakuje pomoči od zavezniške Francije in Sovjetske zveze. Poleg tega pa vidijo Cehi svoje zaveznike tudi v narodih, ki so v podobnem položaju kot Cehoslovaki. In v tem smo jim najbližji ravno Slovenci.
Tako kot groze v svojih knjigah (gl.: Volksdeutsche Kartenskizzen, spisal dr. F. Lange, 1934) Cehom, tako groze nemški imperialisti tudi Slovencem s svojo »kulturno* germansko pestjo. Na svojih zemljevidih rišejo vso spodnjo Štajersko kot nemško o-zemlje, ki sega do Brežic ob Savi. Ali mar niso dovolj jasne besede: »Pokrajinsko in kulturno znameniti kraji Maribor ob Dravi, Celje, Ptuj, Brežice in vsa ostala oporišča nemštva so sedaj v sponah in so podvržena zloglasnemu, neizrekljivo trdemu slovenskemu pritisku", s katerimi razlagajo nacionalsocialisti svoje zemljevide?
Posaarje, Porenje, Avstrija, Litva so preveč nazorno pokazali, kakšen je nemški način za osvajanje novih pokrajin in za kršenje mednarodnih pogodb, da bi Slovenci mogli molčati ob skrbi, s katero hoče češka vlada na pretečo nevarnost opozoriti svoj narod in svoje zaveznike. Nabito polne dvorane, v katerih kažejo prijatelji Cehoslovaške svojo armado, navdušenje, s katerim pozdravljajo Slovenci demokratične in miroljubne izjave čeških državnikov, kažejo, da raste tudi med nami zavest, kdo je naš pravi prijatelj in zaveznik v boju za naš narodni obsioj. Bratski čehoslovaški narod je lahko prepričan, da mu bodo v najtežjih urah zavedni Slovenci pomagali. kolikor bo v njihovih močeh.
Za te težke trenutke se je treba pripraviti že danes, takoj. Pri tem pa mo' ramo ugotoviti neveselo dejstvo, da se številni Cehi, ki bivajo med nami in delajo po naših tovarnah, vse premalo udeležujejo našega javnega življenja. Prav ti bi bili poklicani, da bi bili most
Kranjski občinski proračun
V sredo 23. t. m. se je vršila 11. občinska seja, na kateri se je obravnaval bodoči občinski proračun, ki naj stopi v veljavo 1. aprila 1.1. ter konča z 31. marcem 1939. V svrho boljšega pregleda podajamo najprej glavne proračunske številke, kakor so bile glasom predpisov zakona o občinah razgrnjena javnosti na vpogled in predložene občinskim odbornikom v razpravljanje.
Izdatki
a)	Prejemki obč. uslužbencev
I. 1. Občno upravno oblastvo
(župan, pragm. uradniki, služitelji, monter in teh-nik-ing.; vsega 9 oseb)	Din	234.644'—
2. Osebna In Imovtnska varnost (4+3 redarji)	»	94.000'—
5. Kmetijstvo, živinoreja in gozd. (gozdni in poljski
čuvaji)	»	3.600'—
6.	Narodno zdravje"(4 babic	,	8.400'—
9. Občinsko gospodarstvo
in podjetja	„	32.400'—
II.	Pokojnine	»	7.200'—
III.	Stanarina (4 pragm. uradniki	,	12.241--
IV.	Nagrade pogodb, uradnikom (2)	,	16'800'—
V.	Posebne nagrade in doklade (uradnikom davčne uprave, trošarlnsklm organom, 13. plača, gro-bokopa Primskovo I Ru-
pa	76.610-
Osebnl izdatki skupaj Din 485.895'-
b)	Materijalni izdatki
VI. Občno upravno oblaslvo (Polni slroikl, pisarno, pošla, soc. zev. uslužb. In
delavcev, voj.zadeve itd.) Din 136.400'-
VII. Osebna in imovinska varnost (Vzdrževanje okr. glavarstva, policije, gasilcev; javna razsvetljave, odgoni, protiplinska o-
bramba)	»	185.500'-
VIII. Narodna prosveta (Sole Sokol, Kulturna društva,
Dij. kuhinja)	„	257.108'—
IX. Finančna stroka (Odplačilo in anuiteta za .Prevole)	*	256.000'-
X. Gradbena stroka (Ceste, pot na Šmarietno, mostovi, vodovod, kanalizacija, regulacija)	„	946.055'—
med nami in svojo prelepo,	danes tako
ogroženo domovino. Morda smo do neke mere mi sami krivi, da jih ni v naših družbah in pri naših prireditvah. Včasih smo jim očitali, da so tujci in da izkoriščajo slovenskega delavca. Toda naš poudarek ni bil toliko na tujstvu, temveč na tem, da so marsikdaj stali češki mojstri po naših tovarnah na strani izkoriščevalskih velepod-jetnikov. Brezobzirno Izkoriščanje našega delovnega ljudstva pa pomeni njegovo telesno in duševno propadanje in s tem propada seveda tudi odporna sila vsega naroda. Ravno obratno pa mora danes vsakdo stremeti za tem, da bo naš narod čim bolj zdrav in krepak, da bo lahko izpolnil težke naloge, kt ga čakajo.
Kako se da to napraviti tudi v današnjih razmerah, nam je pokazal na Cehoslovškem zgledu češki konzul g. Mifiovski. Naša želja je, da bi postale zveze med nami in našimi Cehi čimbolj pogoste in trdne, ker je to v interesu tako nas kakor naših slovanskih bratov. Ce se lahko združujejo drugi zato, da si prisvajajo tuja ozemlja in zasužnjujejo tuje narode, tedaj bo vendar mnogo lažje sodelovati tistim, ki hočejo samo braniti svoj narod in svojo domovino. In to je visoki cilj našega sodelovanja, bratje Cehi! Zato vam kličemo: Pridite med nas, pripovedujte nam o svoji svobodni domovini, odkrijmo si težave in nevarnosti, ki nam prete, združimo se v teh težkih dneh!
XI. Kmetijstvo, živinoreja,
gozd	»	28.500'—
XII. Nerodno zdravje (šolska poliklinika, zdravila, pro-tituberkulozna liga)	»	26.000'—
XIII. Socijalno skrbstvo (ubož-ni sklad, podpore brez-
Eoselnim, prispevki do-rodelnim društvom,
Borza dela)	„	238.160'-
XIV. Trgovine, obrt, industrija in turizem (obrtni in trg. šoli, tujski promet,
olepšava)	,	77.800'—
XV. Obč. gospodarstvo in podjetja (Davki, zavarovalnine, kopališče, klavnica)	,	353.800'—
XVI. Nepričakovani in nezadostno preliminirani izdatki	,	50.000'-
I.
II.
Materijalni izdatki skupaj Din 2,573.323'-Osebni izdatki Din 485.895'— Izdatki skupaj Din 3,059.218'—
Dohodki
Občinske doklade (35% na vse drž. neposredne davke od predpisa Din 2,596.000)	Din	908.727'-
Občinske trošarine
vino od 1001. Din 100'—	,	385.000 —
pivo . . „	„	60'-	.	45.000'-
špiril, žganje, luks. pijača	»	50.000'—
gov., praš , uvoženo meso	„	46.000'—
mešani bencin	„	20.000'—
pavšalirana trošarina	.	720.000'—
Občinske takse (sejma-rlna, stojnice, tehtarina, vodarina)	.	334.000'—
Dohodek od posestev in obč. podjetij ter obresti	„	94.262'—
Blagajniški prebitek is 1.1936/37.	.	444.719-
Nepričakovani dohodki________.	10.385’—
III.
IV.
Vi.
Vsi dohodki skupaj Din 3,059.218'—
Proračunske seje se je udeležilo vsega 19 odbornikov, tekom seje sta prispela še dva, tako da je bilo navzočih vsega le 21 odbornikov od tri-desetorice. Uvodoma je prebral g. župan pismo g. podžupana Košnika, v katerem slednji naznanja, da se v znak protesta proti postopanju večine proračunske seje ne bo udeležil in da ta večina ob občinskih volitvah sklenjeni kompromis navadno le izigrava. G. Košnik opozarja tudi vladajočo večino, da vsi kompromisarji skupaj ne predstavljajo niti 50% volivnih upravičencev, če se upošteva, da je 28 odbornikov volilo samega sebe; g. župan je skušal pobijati argumente tega neljubega pisma, konštataciie o 50 % pa se ni dotaknil. Ce pa pomislimo, da je glasovalo za predloženi proračun le 20 odbornikov od tridesetih, to se pravi od 50%, potem si lahko vsakdo izračuna, da je bil isti sprejet od odbornikov, ki so zastopali le 33 % volivnih upravičencev, če na državne in samoupravne nameščence kar pozabimo.
Citanje proračuna je oskrbel zelo razločno in razumljivo predsednik finančnega odseka g. tovarnar Fock. Po ugotovitvi g. Čolnarja O., da so občinski odborniki dobili proračun v roke šele 24 ur pred sejo in da smo naj-brže zadnja občina v državi, ki sklepa koncem marca o proračunu s skoraj dvemesečno zamudo, je bil pismeni predlog g. Košnika, da naj se seja preloži na drugi teden, odklonjen z 18:2 glasovoma. Prešlo se je enostavno na obravnavanje posameznih postavk. Kot prva je padla beseda, da se župana dopoldne sploh ne dobi v obč. pisarni in da naj radi tega to dopoldansko delo prevzame proti delitvi županove plače eden izmed gospodov iz uprave. Predlog je bil seveda odklonjen. Ostale postavke poglavja .Osebni izdatki* so bile sprejete brez debate, le glede povečanja števila redarjev od 4 na 7 je župan izjavil, da je podržavljenje policije v teku in da bomo dobili tudi detektive ter policijskega komisarja; pri postavki 25.000’— din za vzdrževanje
policije pa je g. Cesenj še pripomnil, da bo pač treba več oblek, če bo več policije in da ta postavka obstoja le, ker je predvidel, kot da ne dobimo drž. policije. Za povišanje prispevkov gasilcem je nastopil g. Fock osebno, tako da dobi sedaj kranjsko društvo mesto predvidenih 4000 desettisoč dinarjev, primskovsko pa mesto 2 štiri tisoč. Za Glasbeno šolo je izpregovo-ril tople besede g. Slavec in dosegel povišanje od 6 na 9 tisoč dinarjev. Dr. Kočevar je plediral za povišanje podpore Dijaški kuhinji in dobil zagotovilo, da eventuelni primanjkljaj itak običajno plačuje občina. Sokolu in drugim kulturnim društvom je namenjenih 10.000’— dinarjev, razvidno pa ni, koliko in kdo participira na tej svoti. Interesantna je postavka »Telesna vzgoja" din 6000'—. Na vprašanje je pojasnil g. župan, da se bodo začeli telesno-vzgojni tečaji, ko bo dovolj učiteljev absolviralo te tečaje, da pa lahko počakamo, kako bo to izpadlo v večjih mestih, kjer so taki tečaji že uvedeni.
Pri obravnavanju gradbene stroke smo zvedeli, da nas bo novi leseni most čez Kokro stal še nadaljnih din
125.000 radi večje varnosti mostu samega, ureditve dohoda in pa radi novih mostnic, ki bodo stale 12.000 dinarjev: do danes gotovo še ni bilo znano, da je bil novi most izlicitiran in delo oddano — kar brez mostnic! — Razširitev mostu proti kolodvoru bo stala 200.000 dinarjev in se bo začelo delati najbrže tekom dveh mesecev. — Predvideno tlakovanje ali sprameksiranje ceste od savskega mostu proti Naklu nas bo stalo vsled tega, ker država tlakuje le 6 metrov široke ceste, naše pa merijo celih osem, obenem s kanalizacijo od Bek-slna po Jelenovem klancu vsega okoli
600.000 dinarjev, katerih pa še ni v proračunu. — Ureditev vodovoda je na dobri poti, banska uprava je po naročilu iz Belgrada že izdelala tozadevne načrte, denar bomo pa dobili po besedah g. župana iz »tistega velikega posojila". — Za bodoče kopališče je votiranih 250.000 din., kar bo pa zmanjkalo, bomo pa dobili iz posojila.
Pri dohodkih je vzbudila največjo pozornost postavka »Pavšalirana trošarina" din 720.000’—. G. župan je takoj pojasnil, da to ni tista stara osovražena trošarina, ampak da bodo industrije prispevale po sporazumu — katerega pa moramo šele skleniti — minimalno 3°/00 od celokupnega prometa. Cel promet vseh kranjskih tovarn je torej občinska uprava ocenila na 240 miljonov dinarjev, kar bo pa najbrže občutno premalo. Uprava je tudi že sestavila tozadevni pravilnik, če pa tovarnarji na ta predlog ne bodo hoteli pristati, potem se bo enostavno predpisalo — najbrže kot pod razrešenim občinskim odborom — občinsko trošarino na vse predmete, katere rabi industrija v pogonske svrhe, za razsvetljavo, kurjavo, v svrho predelave, kakor gumi, prejo, kemikalije in podobno. Podroben načrt za to vrsto postopka sicer še ni gotov, toda g. župan upa, da bo ostalo pri pavšaliranju in da bodo industrije, potem ko se posvetujejo s svojimi upravnimi svetniki in ravnatelji, pristale na ta predlog občinske uprave.
Po sprejetju proračuna se je obravnaval še Pravilnik za izvrševanje proračuna in Pravilnik za gradbene takse, nakar je g. župan zaključil sejo ter se zahvalil vsem občinskim odbornikom za dokazano zanimanje in sodelovanje.
V eni prihodnjih številk bomo obravnavali proračun še malo podrobneje.
Stavkovni val v Sloveniji v letih 1935-36
Kraigher Vito »Sodobnost*
IV. Položaj delavstva po 1. 1935/1936
Z znanim zaključkom stavke v tekstilni industriji in s podpisom kolektivne pogodbe za tekstilno stroko za vso Slovenijo koncem septembra 1936 lahko smatramo veliki stavkovni val v Sloveniji za zaključen.
Kakšni so bili njegovi učinki?
Pred letom 1935. so imeli le rudarji in kovinarji kolektivne pogodbe s svojimi podjetji; po 1. 1936. jih imajo delavci vseh večjih industrij v Sloveniji, stavbinci in tekstilci celo kolektivni pogodbi, ki veljata za vsa podjetja v Sloveniji.
Sklenjene kolektivne pogodbe so delavstvu dale: zvišanje mezd, priznanje delavskih zaupnikov in vseh drugih pridobitev socialne zakonodaje (8 ali 10 urni delavnik, plačevanje nadur, boleznin za 6 dni bolezni in drugo). Mezde gradbenih delavcev so se zvišale od 1*40—2‘50 din na uro, kar je bila pred stavko najnižja mezda, na 3*50 din za nekvalificirane delavce in na 5 in 5'75 za zidarje. V tekstilni industriji so se mezde od najnižjih postavk din 1— 1‘50 in 1'80 iz dobe pred stavko povišale na din 2'50, 280, 3'— in 3‘50 kot najnižje postavke v kolektivni pogodbi.
32.000	delavcev ali več kot polovica industrijskega delavstva Slovenije je imelo po opisanem stavkovnem valu delovne razmere urejene s kolektivnimi pogodbami; od teh je bilo 40 novih, ki so jih dale stavke. Ne moremo se spuščati na tem mestu v čisto pravno obravnavanje kolektivnih pogodb, moramo se pa dotakniti njihovega praktičnega pomena in vrednosti za delavstvo.
Kolektivna pogodba je pismen sporazum, ki ga skleneta delavska strokovna organizacija (sindikat) na eni in posamezen podjetnik ali podjetniški sindikat na drugi strani. Praktična vrednost kolektivne pogodbe zavisi od številčne in organizacijske moči delavskega sindikata, ki jo je sklenil. Vprašanje je tu prav tako postavljeno, kakor pri delavski zakonodaji ali katerem koli drugem vprašanju, ki se tiče razmerja med delom in kapitalom. Proti gospodarski premoči kapitala rnore delavstvo postaviti le svojo številčno, organizirano premoč, strokovno organizacijo pod spretnim in borbenim vodstvom delavcev, ki uživajo zaupanje večine delavstva.
V Franciji so imeli do Blumovih reform junija 1936. zaostalo socialno zakonodajo, ki glede pravne zaščite
tudi že po izvedenih reformah v marsičem zaostaja za srednjeevropsko in tudi za našo zakonodajo, vendar pa uživa francoski delavec že desetletja večjo dejansko zaščito pred samovoljo podjetnikov, kot kateri koli drugi delavec na svetu. To zato, ker je njegova strokovna organizacija na višku glede številčne moči in glede sposobnosti njenega vodstva. Sindikati so se pa v Franciji razvili v toliki meri zato ker si je delavstvo kmalu po nastanku Tretje Republike izvojevalo popolno koalicijsko in sindikalno svobodo, na podlagi katere je tudi stavka dovoljena v borbi za izboljšanje gospodarskega položaja delavstva.
Nasprotno imamo pri nas moderno socialno zakonodajo, ki je pa ostala radi okrnjene sindikalne svobode v večini primerov mrtva črka ter je delavstvo kljub zakonitirti normam dejansko prepuščeno podjetnikom v izkoriščanje. Prva pot iz tega težkega položaja je za naše delavstvo ta, da se čimbolj oklene svojih strokovnih organizacij in se v njih organizira. Naloga teh pa je, da organiziranemu in neorganiziranemu delavstvu stoji vedno ob strani, zlasti tudi ob izbruhu stavk, katerih vodstvo morajo vedno vzeti v svoje roke in odločno voditi delavstvo do zmage, ne pa, kar se žal pri nas pogosto dogaja, z reakcionarnim časopisjem vred zagnati krik, da gre za delo »temnih elementov”, nakar se stavka zavira in ubija delavstvu pogum, česar posledica je zlom ali le dejen
uspeh stavke, poleg tega pa tudi oslabitev sindikatov samih. V sindikatih samih se mora dosledno v vseh vprašanjih odločati po nekompromisnem demokratskem načelu, tako da njihovo vodstvo res uživa zaupanje večine delavstva. Vsako intrigiranje proti temu načelu je greh nad delavstvom, izdaja delavskih interesov.
Nič manjšega pomena ni za strokovno gibanje njegova enotnost. Razlago za vse velike uspehe francoskega delavstva v zadnjih dveh letih najdemo v tem, da sla po februarskih dogodkih
1.	1934., ko je francoski fašizem odkrito napadel demokratične ustanove Republike, ustanovili obe največji strokovni zvezi Francije C.G.T. in C.O.T.U. enotnost akcije in se na to leta 1936. tudi formalno zlili v enotno C. G.T., ki šteje danes 5 milijonov organiziranih delavcev in nameščencev ter predstavlja silo, proti kateri ne more nobena francoska vlada več vladati.
To so zaključki, h katerim nas sili premišljevanje o zadnjem velikem stavkovnem valu v Sloveniji. Slovenskemu delavstvu bosta socialna zakonodaja in kolektivne pogodbe koristile šele takrat, ko bo strnjeno in enotno v strokovnih organizacijah, ki bodo izraz volje večine delavstva in bodo vodile strokovno gibanje v skladu s to voljo. V trenotku, ko bo strokovna organiziranost slovenskega delavstva dosegla to nujno stopnjo popolnosti, bo slovensko delavstvo skupaj s kmeti tudi v političnem življenju slovenskega na* roda prevzelo vodilno vlogo, ki mu gre po njegovi družbeni funkciji, in mu ustvarilo boljšo in lepšo bodočnost, kakor je deležen danes.
Naši ljudje v naših tovarnah
V torek 22. t. m. se je nadaljevala dne 9. t. m. prekinjena razprava po tožbi, katero je vložil inozemski strokovnjak g. Flegr proti tkalcu Pavuni radi žaljenja časti in o kateri smo zadnjič poročali v naši 11. številki od 12. marca 1.1.
Ob 2. uri popoldne se je začelo najprej z zasliševanjem prič, predlaganih od Pavune. Priča B. R. je izpovedala, da je tožitelj večkrat rjovel nad delavci in da se dobro spominja, ko je nekoč Pavuno porinil z obema rokama od stroja in zmerjal, toda psovk radi oglušujočega trušča ni mogla razumeti. Tudi njo samo je obkladal s »pastirico", ji grozil »te ba-cim» in podobno, tako, da je velikokrat jokala in končno zapustila službo samo vsled tega zmerjanja, čeprav je podjetniku rekla, da gre proč radi bolezni. Priča je še pristavila: »jaz lahko
povem, ker nisem več v tej tovarni!"
Priča P. A. pripoveduje, da sta jo sekirala oba: gospod in mojster. Mojster jo je stalno zmerjal in vpil nad njo, da je neumna, trapasta, histerična. Priča pravi, da je ob takem postopanju pač lahko postala živčno boina, saj so jo nekoč, ko se je pritoževala napodili iz pisarne z »marš ven!".
Tretja priča M. A. pravi, da so ga mojster Flegr psovali z najgršimi izrazi, od katerih pa si je zapomnil samo najnesramnejšega (divjaško psovanje matere), dočim večine drugih izrazov ni razumel, ker še ni služil vojakov. Kakor z menoj tako je postopal mojster tudi z drugimi.
R. B. je izpovedal, da je Flegr običajno zmerjal Pavuno tako surovo, da se je slednji kar stalno tresel pred njim in da je nekoč tudi njemu samemu namerit z roko ter ga porinil
od stroja. Radi ropota strojev pa inkriminiranih psovk sploh ni mogoče slišati, če se ne vpije naravnost na uho.
Nato so nastopile od g. dr. Ženkota predlagane priče, ki so pojasnile, da v dotičnem oddelku, kjer je delal obtoženec Pavuna sploh niso bile zaposlene ali pa da so stale vedno zelo daleč od njega, tako, da niso mogle motriti dogodkov okoli Pavune. Večina teh prič je izpovedala, da mojster z njimi lepo postopa, da pa navadno nimajo časa gledati okoii, kaj se drugje dogaja. Priča A. M., ki je enkrat delala ravno pred Pavuno, izjavlja, daje takrat po ustnicah videla, kako mojster obtoženca zmerja, vsled hrušča pa besedi ni razumela ; nadalje še pripomni, da je g. mojster bolan in nervozen ter ga vsled tega vsaka sivar razburja.
Priča Ž. J. pove, da je hodil Pavuna k njemu na hrano in stalno tožil, kako slabo postopa mojster z delavci. Nekoč je obtoženec tudi povedal, da mu je zabrisal mojster kos železa pod rebra; takrat je Pavuna tudi privzdignil srajco in mu pokazal veliko črno podplutbo, ki je nastala vsled tega udarca.
Kot zadnja priča je bil zaslišan g. tovarnar sam, ki je izjavil, da o vseh dogodkih ni ničesar vedel in je še danes prepričan, da je g. Flegr nedolžen in da so navedbe Pavune neresnične. V dokaz tega mnenja navaja, da je mojster Flegr prinašal delavcu Pavuni v tovarno celo „buhtelne“, česar gotovo ne bi storil, če bi mu bil sovražno razpoložen. Pavuna potrdi zgodbo o „buhteinih“, pove pa, da je moral zanje 3 ali 4 krat iti v lekarno po zdravila za g. mojstra, nakar g. tovarnar vehementno replicira: »ampak za moj denar!* (mišljen je bil tu delavčev zgubljeni delovni čas, ne pa morebiti stroški za zdravila op. ur.).
Ob 4. uri je bila razprava zopet prekinjena radi zaslišanja nadaljnih prič in radi poizvedb o delovanju g. Flegra v Kočevju.
Zaposlenost v januarja
Meseca januarja 1. 1938. je bilo ▼ celi državi pri OUZD zavarovanih
621.000 delavcev in nameščencev in sicer 446.000 moških in 175.000 žensk. Te številke izkazujejo v primeri z mesecem decembrom 1.1937. znaten padec in to za celih 52.000 članov, tako da o kakem resničnem napredku zaposlenosti in zboljšanju gospodarskega stanja malih ljudi ne more biti govora.
Januarja 1938. je bilo zavarovancev
70.000 z dnev. zaslužkom	do	din 9'60
279.000	.	,	960	.	„24'-
110.000	.	.	24--	.	. 54 —
78.000	„	.	34--	,	. 48'-
82.000	,	„	preko	, 48’—
KULTURO PREHUD
V »Študijski knjižnici", ki posluje v knjižnici Nar. čitalnice v Narodnem domu vsak ponedeljek in petek od pol 20. ure dalje, v sredah pa od pol 14. do pol 19. ure, je med drugimi na razpolago :
»Znanost i život", časopis za popularizacijo znanosti (Zagreb). St. 1. za januar in februar prinaša^ sledeče Interesantne članke: Dr. Adžija »Odnos države prema crkvi"; F. Halle »Islam i žena“; B. Sedmak »Analiza krize francuskog franka" ; R. Pečinac i Z. Ravnikar »Nauka ili dogmatika?" — Feljton: Heglova »Logika", Književnik, Hrvatski jezik, Vojvodinski zbornik, Mirko i Marko, Smrt ftestorja hrvaške filologije itd. — Časopis izdaja in urejuje dr. B. Adžija ter se naroča : Zagreb, Nikoličeva 14. IH.
Ljubljanski Zvon št. 1—2. Vse preradi pozabljamo na našo najstarejšo napredno revijo, ki ima za seboj tako lepo preteklost. Ni ga bilo rodu, ki bi ne zapustil svojih sledov v njej.
Pod uredništvom Juša Kozaka je »Ljubljanski Zvon* dobil zdravo, mladostno barvo. Revija se ne omejuje samo na ozka domača vprašanja, temveč odpira slovenskemu bralcu okno v svet. Ne pozablja pa tudi vprašanj, ki se tičejo slovenskega naroda in zato upravičeno nosi naslov »slovenska revija".
V letošnji prvi številki je spregovoril toplo besedo našemu velikemu pes-
niku Župančiču za šestdesetletnico. Danes tako krvavo potrebnemu zbli-žanju med nami in Čehoslovaki bodo mnogo v koristili objavljeni članki in pesmi Čehov Hore in Novega, ki sta nas obiskala lansko leio. Z nedosegljivo rusko književnostjo nas seznanjajo odlični prevodi Mileta Klopčiča. V razruvane razmere naše dobe posega s svojo povestjo Ingolič. Kakor nam Ingolič slika, kako se nemški pohlep zajeda v slovensko zemljo, tako riše Šavli v znanstvenem članku, kako je s »Slovenci pod italjanskim imperializmom". Kakšno korist imamo s »kulturnim" sodelovanjem z Italjani, ki ga danes na vso moč podpirajo naši veliki možje, ti kaže nazorno Brnčičev članek. Zanimivo je tudi poročilo o novem ruskem zgodovinarstvu.
Prva številka novega letnika dokazuje, da je »Ljubljanski Zvon* življenja zmožna revija in da bi bila velika škoda za ves slovenski narod, če bi izgubili tega glasnika svobodnega mišljenja in zdravega narodnega čuta. Motijo se, ki pravijo, da imamo Slovenci preveč revij. Potrebna bi nam bila še prava delavska revija, ki bi bila tako poceni, da bi jo lahko kupovali tudi tisti sloji, ki si sedaj izhajajočih revij ne morejo nabaviti. »Planinski vestnik" prinaša v 3. letošnji številki izpod peresa Pavla Kunaverja »Vzgojni pomen planinskega smučanja* v katerem se zavzema za večji poset planin v zimskem času; zlasti naj omogočimo to mladini. Lipovšek Marjan je prispeval »na obisku pri starki zimi*. »Vzhodna Stena Pri-
sojnika" in »V Triglavski steni, odeti v sneg in led" Jereb Rudi »Pozimi na Gorjance" Aleksandra Ivanc »V snegu na Mrzlo goro" Revijo zaključujejo društvene vesti in razni informativni prispevki; odlikuje pa se po krasnih gorskih posnetkih, omenimo naj le Opast pri Morovici, Dleskovec in na Veliki martuljški Ponči.
»Zenski svet". S to revijo je »Studijska knjižnica" izpopolnila veliko vrzel, kajti od danes naprej bo na razpolago tudi čtivo, ki zanima predvsem tudi naše žene. V najnovejši marčni številki (na razpolago so vse letošnje številke) so objavljeni sledeči članki: Anton Debeljak »Dve pismi Zofke Kveder-Jelovškove" Anica Cernej »Pomlad* (pesem), Meta Koren »Študentka Vida*, Rasta Pleskovič »Kaj mi je pripovedovala o sebi Ajiša Sošic, France Vodnik »Erazem Rotterdamski — slovit zagovornik ženske izobrazbe*. Zanimivi so odgovori na anketo »Zenskega sveta* o volilni pravici žen. Pod naslovom »Kritike in poročila so objavljene kritike novejših del in razne društvene objave; na zadnji strani pa zelo koristen slovarček tujk rabljenih v prvih 3 številkah letošnjega letnika. Poleg tako pestre vsebine pa nudi revija tudi tri priloge in sicer naš dom. modna priloga in krojna pola. Razumljivo je, da bo »Študijska knjižnica* posojala obiskovalkam te priloge na dom.
Telovadna akademija (Fantovski in dekliški odsek). Kdor nastopa pred javnostjo, se ne sme bati kritike, pa naj bo ta dobra ali slaba. To sem
bil prisiljen napisati, kajti moja prva kritika akademije F. o. je povzročila veliko nepotrebnega pisanja in primerjanja s sorodnimi telesno-vzgojnimi društvi. Kot je bilo napisano ob uvedbi kulturnega pregleda je naš namen stroga toda konstruktivna kritika. S tega stališča smo gledali tudi zadnjo akademijo F. o., da bi ugotovili samo, ali je kakšen napredek od zadnjega nastopa v izvajanju simboličnih, orodnih in prostih vaj?
Vtis imam, da kakega posebnega napredovanja fantje kakor dekleta niso dosegli. Saj v tako kratki dobi tudi skoraj ni mogoče. Posamezne točke so ljubke, zlasti »Otroško rajanje". Od mladine itak ne smemo pričakovati, da bi preveč pazila na kritje ali pa da bi bilo izvajenje odvisno od discipline; zato je prav, da se pri rajalnih vajah vsaj razgiblje. Največ pažnje bo treba posvetiti vseeno prav tej mladini, kajti vse kaže, da bomo dobili šele iz teh vrst prave telovadce in telovadke. Priznati je namreč treba, da so bili vsi nastopajoči slabi in da bo potrebno še dolgoletno vežbanje, da bomo nastopajoče gledali z užitkom. Simbolične vaje so bile izvajane kaj preprosto, brez potrebne lahkotnosti v kretnjah, brez mimike, kakor se tudi gibi rok in vsega telesa niso ujemali s celotnim izvajanjem. Kako je bila tedaj izražena ideja ostane vprašanje? Pri prostih in orodnih vajah manjka eleganca, pa še nekaj, kar je bolj preprosto in lažje dosegljivo — skladnost.
Slovenski javnosti
Slovensko društvo v Ljubljani je izdalo prilikom pripravljanja nove uredbe o državnih tiskarnah in uredbe o šolskih knjigah in učilih sledečo spomenico slovenski javnosti:
1. V zadnjih 90 ih letih smo si Slovenci z naporom vseh narodnih sil, iz lastne moči ustvarili cvetočo tiskarsko industrijo, ki se lahko meri z najboljšo v Evropi. Z njo in ob njej je rasla slovenska knjižna produkcija ter dosegla v svobodnem razvoju in tekmovanju naravnost zavidljive uspehe. Bistveni sestavni del te produkcije je tudi | slovenska učna knjiga, bodi že za katero koli vrsto šol. Kdor bi nam iz te kulturne stavbe iztrgal učno knjigo, bi nam uničeval našo narodno kulturo v enem najvažnejših področij ter preziral naše stoletne žrtve in napore za napredek naši šole in prosvete.
2. Nikakor nam ne more biti dovolj, da bi dobivali kakršne koli učne knjige s slovenskim besedilom, ki bi ne rasle iz naših domačih razmer, ki bi ne izhajale iz naše narodne preteklosti, iz našega čutenja in mišljenja. To ni samo narodna, temveč že kar osnovna človeška pravica. Vprašanje slovenskih učnih knjig je naše narodno vprašanje, ki ga moremo in moramo reševati le sami, pri čemer ima država zgolj dolžnost podpiranja in pravico nadzorovanja v okviru zakonov in v ustavi zagotovljene enakopravnosti slovenskega jezika.
3. Mi Slovenci smo državo Jugoslavijo kot enakopraven narod soustano-vili, da bi imeli poroštvo za svoj svobodni kulturni in gospodarski razvoj. Zategadelj greši proti osnovni misli te države in proti njenim osnovnim zakonom, kdor kakor koli zapostavlja naš jezik. — Čimdalje več dobivamo po uradih tiskovin brez vsake slovenske besede, naše šole na primer pokupijo letno nad 600.000 monopolnih zvezkov v vrednosti enega milijdha dinarjev, pa ni slovenskega napisa na njih.
4. Načeloma ugovarjamo zoper vsakršno centralizacijo in unifikacijo našega kulturnega življenja. Skušnja uči, kako trpi kakovost knjig, učil ali listin in obrazcev, če jih dobivamo iz neslovenskih tiskarn in uradov. Knjige, ki smo jih dobili zadnja leta v prevodu in so s slovenskim besedilom natisnjene v Belgradu, so jezikovno tako spačene in polne tiskovnih napak, da bi jih morali vsakemu otroku prepovedati, ker so zanj resnično jezikovno pohujšanje. Če je šolska knjiga nemar-nejša kakor dijakova naloga, kje naj se potem mladina uči natančnosti in spoštovanja do jezika, na kaj naj učitelj in profesor opirata svoje zahteve?
5. Dosedanje skušnje pa nam tudi dokazujejo, da državna tiskarna sploh zmožna ni, izvrševati svoje dolžnosti s potrebno točnostjo. Hočete dokazov? Vprašajte dijake, kakšne zvezke dobivajo! Temu manjka črt, onemu roba, tretji ni sešit, četrti je obrezan kar povprek, petemu so listi narobe všiti, šesti nima pivnika, in če ga ima, je premajhen, v sedmem je premalo listov, skoraj vsak pa je zmečkan, preden pride dijaku v roke. Da se napake primerijo, ni hudo, hudo pa je, če morajo vse te napake plačevati odjemalci, ker pokvarjenih in nerabnih tiskovin ne smejo vračati. Zasebna trgovina mora biti vestna, če ne, izgubi odjemalce; državni tiskarni tega ni treba, ker odjemalci ne smejo drugam in morajo sprejeti njeno blago, pa bodi še tako zanikrno. Imamo primere obrazcev za spričevala, po katerih je dijak z nižjim izpitom zrel za fakultetni študij! — Zaradi teh in takih, neprestano ponavljajočih se napak ne sme biti, da bi se tiskale slovenske knjige, obrazci in listine v tiskarnah izven slovenskega kulturnega območja.
6. Razlogi, ki jih navajajo zagovorniki teh načrtov, so v primeri z gospodarsko in kulturno škodo kar ničevi. Pravijo, da bi se knjige in učila po monopolizaciji pocenila. Kako prazno je to utemeljevanje, nam pričajo monopolni zvezki, ki so slabši in tanjši in neprebrani, a nič cenejši, da, še celo dražji kakor v zasebni trgovini. Obrazci iz državne tiskarne pa so priznano najdražje tiskovine, a poleg tega še težko uporabne. (Prim. Glavni protokol izpita zrelosti!)
Zategatelj se obrača Slovensko društ-
vo na slovensko javnost z opominom, naj bedi in izreče jasno in glasno besedo zoper vsako kršenje naših, v ustavi zagotovljenih narodnih pravic in vsako zaviranje naše kulture in našega gospodarstva. Menimo, da imajo v Jugoslaviji vsi trije državni narodi pravico in dolžnost, da si v okviru državnih osnovnih zakonov svoj šolski in ves drugi tisk oskrbujejo vsak po svojem duhovnem ustroju, po svoji volji in po svojem okusu.
Prepričani smo, da se bomo v takih važnih rečeh našli pri skupnem delu vsi, ki nam slovenstvo ni prazna beseda. Zato prosimo tudi druge slovenske liste, da pričujočo izjavo natisnejo.
Slovensko društvo v Ljubljani.
Kljub temu, da so bile kmalu po objavi te spomenice osporavane uredbe od vlade odstavljene z dnevnega reda, objavljamo radi naknadno tozadevne ugovore, da bi se naša slovenska javnost prepričala o delu in bojih pravih predstavnikov našega naroda.
IV. redni občni zbor »Društva Slovencev v Beogradu”
(Dopis „Soboti")
Vršil se je ob prisotnosti petine članstva v Radnički komori 10. t. m. zveč.
Predsednik pravi v svojem poročilu, da je delo društva zelo ovirano radi škodljivih razmer in da žal občni zbor ne bo dovolj borben, ker je postavljena samo ena lista. Potem se vrste poročila tajnika, blagajnika in referat o tisku. Nato je dana razrešilnica staremu odboru.
V debati sodeluje več članov, živahno, malo zajedljivo, toda v mejah najboljše društvene vljudnosti.
Članstvo je zadovoljno, da je postavljena samo ena lista, zadovoljno je z odborom, na čelu kalerega stoji novi predsednik g. Dolinšek. Njegov nastop in govori, s katerimi vpada v debato, so lahko nam Slovencem garancija, da se bo odslej poživilo delovanje med Slovenci in prav tako toliko potrebna enotnost ter demokratičnost.
LJUDSKA UNIVERZA
Opozarjamo na
javno	pred
g. Edvarda Kocbeka
o vprašanju malih
narodov
ki bo v soboto 26. III. ob 20. uri v gimnazijski telovadnici
.Skupno združenje obrtnikov v Kranju bo imelo v nedeljo dne 27. t. m. ob 9, uri dopoldan v salonu hotela »Jelen" sejo razstavnega odbora. Vsi interesenti, ki bi razstavljali so vljudno vabljeni!
Društvo obrtnikov v Kranju sklicuje 2. občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne 3. aprila 1938. v salonu hotela .Jelen" ob 9. uri dopoldan. Ako bi ob napovedani uri ne bila navzoča polovica članstva se občni zbor vrši po čl. 21 čez pol ure ob vsakem številu ter bo isti tudi sklepal. Komur je na tem, da se obrtništvo potom prostovoljne organizacije pribori do svojih pravic, ta naj se občnega zbora sigurno udeleži!
HOTEL »STARA POŠTA"
VSAK DAN SVEŽE BOCK-PIVO!
Pomočniški zbor Združ. trg. ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, 27. marca ob 9. uri dopoldne v preda-valni dvorani Narodnega doma. Članstvo se vabi, da se občnega zbora polnoštevilno udeleži.
Občni zbor. Združenje trgovcev za srez Kranj v Kranju vabi vse svoje člane na 19. redno letno skupščino, ki se vrši v sredo, dne 30. marca ob 1. uri popoldne v mali dvorani Narodnega doma v Kranju z običajnim dnevnim redom. Udeležba je za vse člane obvezna!
On pravi n. pr.: .... podlaga društvu je članstvo in mi odbor, smo njemu odgovorni za svoje delo!... odseki morajo imeti široko avtonomijo in morajo biti tesno povezani z odborom v svojem delu..."
•
• •
Naj navedem nekaj pripomb, ki bodo mogoče koristile. Na zboru je bilo opaziti nekatere pomanjkljivosti, od katerih je bila največja ta, da se po debati ni stopilo k obravnavi o bodočem delu. V Beogradu je petnajst-tisoč Slovencev, od katerih jih ni tisoč v društvih. Potreba se kaže, da bi se vsa ta društva zedinila na enem programu, podpirala v delu drugo drugo in na ta način ustvarjala enotnost Slovencev v Beogradu. Potreba bi bilo poživiti kulturno-prosvetne odseke, kjer naj bi se gojila slovenska kultura. Petnajsttisoč Slovencev, pa nimamo svoje šole, kjer bi se naši otroci lahko izobraževali v materinskem jeziku, knjižnice z nekoliko sto slovenskih knjig za toliko ljudi! To je precej žalostno dejstvo. Potreba bi bilo, da se kulturni krogi v Sloveniji zainteresirajo za ta problem, da pomagajo do rešitve sličnih problemov v vseh južnih krajih, kjer prebivajo Slovenci, katere je borba za kos kruha pognala od doma!
• *
Sedaj, ko je pomlad, bodo .vašarji". Pojdite tja in boste slišali. Dekle in vojaki, koliko je Slovencev in vsi ti ne vedo kam. In mladina, tista, ki prihaja, nima ničesar. Kam? V gostilno; majhen del, nekoliko pametnejši zvečer k litanijam. In še to. Na Cukarici, po predmestjih, po železničarskih kolonijah, koliko živi slovenskih delavcev in delavk, in kako žive?
Najbrže večina od vas na zboru ni pomislila na to. Koliko hvaležnega dela je pred vami, le pozabiti boste morali, da niste več delavci in kmetje, spomniti se boste morali, da ste samo Slovenci, in ne »gospoda činovnici", pa je pred vami velika naloga, dvigniti iz blata in umiranja nekoliko tisoč naših ljudi. Zato pa je potrebna široka organizacija nas vseh.	er
e vesti
Nagradni natečaj. Tujsko prometno društvo v Kranju podaljšuje že razpisani natečaj na najlepše posnetke Kranja in okolice in to na splošno željo interesentov do 15. junija t. 1. Nagrade se zvišajo na din 1200’— in sicer je prva din 600'—, druga din 400’— in tretja din 200’—. Reflektanti naj predlože slike sposobne za izdelavo klišeja odnosno bakrotiska v velikosti razglednice, ter navedejo ceno za odkup avtorskega prava. Posnetki naj predstavljajo skupine, ki bi najbolje služile v tujsko prometno propagando. Vse ostale informacije daje društvo.
SAMO DOBRO BLAGO SE PONAREJA, zato je tudi toliko ponaredb „Pravega Francka“. Pravi je samo v zavitkih z ..mlinčkom".
Vsak torek popoldne je na mestni občini na razpolaga delojemalcem in delodajalcem uradnik Delavske zbornice, ki daje radevolje in brezplačno vsem interesiranim vsa potrebna pojasnila glede vseh delavskih vprašanj. Pozivamo delavstvo, da se ugodnosti v slučaju potrebe redno poslužujejo.
KRANJ
Odhod novincev k vojakom. Kakor je tudi iz uradnih razglasov razvidno, odhajajo letošnji novinci dne
9.	aprila v vojaško službovanje. Pričakujemo od naših fantov, da se bodo vse dni poslavljanja dostojno vedli in da ne bodo dajali duška — svojemu veselju ali pa tudi žalosti — z žal še vedno običajnim švabskim aufbiksa-
njem ali pa z umazanim laškim preklinjanjem. V teh resnih časih se moramo pač vsi zavedati, da nas opazuje tam preko Karavank nov sosed, ki bi na podlagi našega »ajnrikamo!* lahko sklepal, da smo si v bližnjem sorodstvu ali pa da si celo želimo njegove visoke protekcije. Fantje, torej veselo, toda po naše in dostojno!
Predavanja za delavske zaupnike. Vsak torek od '/./!. do 8. ure se vrše v dvorani hotela »Stara pošta" poučna predavanja za obratne zaupnike, katere prireja Delavska zbornica in na katerih predavajo člani iste.
VSAKOVRSTNO BLAGO ZA OBLEKE; dečje in moške obleke; klobuke in srajce v veliki izbiri pri ALB. JAZBECU V KRANJU.
Naredba. V smislu čl. 66. in 67. zakona o notranji upravi prepovedujem vsako točenje in oddajanje alkoholnih pijač rekrutom, ki bodo šli dne 9. aprila 1.1. v vojaško službovanje. Prepovedano je tudi vsako posredno točenje in oddajanje alkoholnih pijač po spremljevalcih. Rekrutom je nejstrožje prepovedano od doma s seboj prinašati alkoholno pijačo. Kršitelji te naredbe bodo kaznovani z denarno globo od 10’— do 500'— din, oziroma v slučaju neizterljivosti v določenem roku z zaporom od enega do deset dni. Prepoved velja celodnevno za dan 8.9. in
10.	aprila 1.1. in za vsa naselja, skozi katera potujejo rekruti in stopi v veljavo takoj po razglasitvi na krajevno običajni način.	Sreski načelnik.
Rekruti, pozori Vsi oni mladeniči, ki ste pozvani za dan 9. aprila t 1. zjutraj, radi nastopa vojaške službe, se opozarjate, da morate oditi v Ljubljano z jutranjim vlakom, ki odhaja ob 6'46 uri iz Kranja v Ljubljano, ker bodete morali, ako bi šli z opoldanskim vlakom v Ljubljano, plačati celo vožnjo do Ljubljane in bodete ra-zuntega še občutno kaznovani radi neposlušnosti. Med potjo se morate dostojno vesti.
Tista nesrečna baraka pred novim poslopjem zdravnika dr. Bežka »krasi" še vedno naše mesto, kljub temu, da je pomlad že v deželi in da smo že na neki jesenski občinski seji soglasno sklenili, da jo je treba čim-preje podreti. Ravno tako nam ne dela nobene časti sedanja Slavčeva, prejšnja občinska pristava, ki zgleda naravnost obupno a svojim zarjavelim že-lezobetonskim ogrodjem in zapuščeno leseno podrtijo. Nerazumljivo je, da se je dovolilo podiranje prvotnega zidu — ki sicer ni bil baš lep, predstavljal pa le vsaj zravnano črto — ne da bi se zahtevalo, da se zunanjost te napol-zgradbe preje vsaj očem prenosljivo adaptira. Najprej moramo skrbeti za ureditev takih in podobnih vprašanj, potem šele lahko začnemo resno s teko velikopoteznimi problemi za povzdlgo tujskega prometa v našem mestu.
Novi leseni most že zgublja počasi svoje leseno ogrodje, nakar bodo v kratkem položeni tudi močni plohi ter odstranjene sedanje provizorične deske. Malo bolj pohiteti pa bi se moralo z ureditvijo dohoda od mestne strani, ki še vedno čaka rešitve, čeprav se most že dalj časa prav pridno uporablja in se ga poslužujejo največ prebivalci Huj in Klanca pa tudi bližnje okolice. Veliki oporni lok zgleda zelo impozantno, toda bojazljivci in pesimisti trde, da je betonsko oporišče le preveč nezanesljivo in preslabotno, ker so skale, na katerih je lok naslonjen, zelo nestabilne.
Kolektivna pogodba pri mestni občini
Jug. strokovna zveza je za mestno delavstvo v Kranju izdelala kolektivno pogodbo, ki monre služiti za vzgled kranjskim industrijskim podjetjem. Ta pogodba je bila na občinski seji dne 25. februarja ludi soglasno sprejeta. Poglavitne določbe te po godbe so:
Vsem delavcem, zaposlenim ob sklenitvi te pogodbe, se prizna stalnost. Enako se prizna stalnost tudi na novo zaposlenim po preteku enega leta zaposlitve. Pri eventualnih odpustih se postopa teko, da ostanejo socijalno šibkejši delavci najdalje v delu. Delovni čas traja osem ur dnevno. Za nadure pripada delavcem 50% pribitek: za nočno delo in delo ob nedeljah in praznikih pa 100% pribitek. Delo počiva na dan 1. maja, ako to zahtevajo delavci. Delavcu pripada po dveh letih neprekinjene stalne službe tri dni plačanega dopusta na leto, ki se stopnjuje vsako nadaljnje leto za 1 dan, do največ 14 dni na leto. Delo se plačuje z urnimi mezdami. Mezde so sledeče: delavci za navadna dela prejemajo 4 do 6 dinarjev na uro, delavci za kvalificirana dela pa 5 do 7 dinarjev na uro. Ako se cene življen-skih potrebščin zvišajo za več kot 10%, se zviša tudi plača v sorazmerni višini. Vsem delavcem se izplača božična nagrada v višini enotedenskega zaslužka. Ako je delavec zadržan od dela radi lastne bolezni ali nezgode, mu pritiče mezda za največ 1 teden. Organiziranje delavcev v zakonitih strokovnih organizacijah je dovoljeno. Delavcem bo podjetje na lastne stroške oskrbelo potrebno število gumijastih škornjev, nepremočljivih dežnih plaščev, zaščitnih očal in usnjenih rokavic.
S to kolektivno pogodbo je naša občina napravila v socijalnem oziru velik korak naprej, ne le s tem, da je zasigurala eksistenco svojim delavcem, ampak še bolj, ker je kot javna ustanova dala potrebni zgled ostalim podjetjem v našem kraju. Doslej sta bili merilo za mezde in socijalno zavarovanje občinskih delavcev mezda in soc. zavarovanje, ki ju nudijo svojim delavcem tovarne, to se pravi dobi-čarska podjetja. S to kolektivno pogodbo pa se postavlja občinsko podjetje v razmerje do delavcev na čisto drugo in pravilnejšo osnovo. Svojim delavcem hoče dati predvsem dostojen kruh. Sicer je to nekoliko pozno, pa vendar dobrodošlo spoznanje. Prav posebno priznanje pri tem zasluži JSZ, katere zastopniki so kolektivno pogodbo izdelali in z njo v občinskem svetu tudi prodrlj/
S P ORT
Gorenjska zimsko-sportna podzveza Jesenice
(Službeno)
Alpsko prvenstvo podzveze. 19.
in 20. marca se je vršilo alpsko tekmovanje za podsavezno prvenstvo, ki se ga je udeležilo 17 tekmovalcev. Za odlično izvedbo gre posebna zahvala SK Jezersko, ki je odlično pripravil tekmovalne proge. Za udobno bivanje pa se tekmovalci zahvaljujejo tov. predsedniku Offnerju.
Pozdravni večer tov. Smoleju. Gorenjska zimskošportna podzveza bo priredila dne 30. marca v prostorih gostilne Herman pozdravni večer našemu tekmovalcu Smoleju, s pričetkom ob 20. uri zvečer. Vabimo vsa sorodna društva, da se tega večera udeleže, kjer bodo slišali o poteku svetovnih tekem na Finskem.
Glavna skupščina GZSP. Dne 24. aprila se vrši v prostorih hotela Triglav na Jesenicah s pričetkom ob 14.30 redna glavna skupščina. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine GZSP. 2. Poročila upravnega odbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev upravnega odbora, nadzorstva in razsodišča. 5. Določitev mesta podzveze. 6. Samostojni podzveze. 7. Sklepanje o službenem glasilu. 8 Razprava o predlogih članov. 9. Določitev programa za sezono 1938/39.
HALO!
HALO!
HALO!
GLAVNI DOBITEK ZADENE VSAK
kdor kupi moško obleko v manufakturni trgovini
E.OGAR & KAKAN
NASLEDNIK SREČKO VIDMAR
KTURA	KRANJ
1000 najmodernejših angleških, čeških in domačih kamgarnov ter športnih štofov za moške obleke v zalogi Vsemu blagru so cene 15<70 nižje! Prepričajte se!
HALO!
I POČAKAJTE Z NAKUPOM
NH NOVO ŠE PRED VELIKON°ČJO SE ODPRE
TRGOVINA S ČEVLJI
NAJBOLJŠIH ZNAMK ROČNO DELO KRASNI MODELI
NIZKE CENE!
SE PRIPOROČA
VLADO KRANJC
KRANJ, MESTNI TRG št. 13
Vis-a-vis Občine
I. ČOLNAR
KRANJ
TRGOVINA Z MEŠ. BLAGOM KUHINJ. POSODA, PORCELAN STAVBNO STEKLARSTVO
„IDES
44 TVORNICA ČRNILA IN KEMIČNIH IZDELKOV
KRANJ
Zahtevajte in kupujte
R e ko r d
kremo za čevlje,
ki ščiti usnje in daje lep sijaj
10. Določitev kraja II. izleta gorenjskih smučarjev. 11. Slučajnosti. Klube pozivamo, da se sigurno udeležijo te skupščine, na kateri se bo razpravljalo o našem podsavezu. Vsak klub ima en glas in naj delegati prinesejo s seboj pooblastila s klubovim žigom, s podpisi tajnika in predsednika.
Sodniški izpiti. Vse prijavljene sodniške kandidate opozarjamo, da se vršijo v nedeljo 27. marca na Jesenicah v hotelu Triglav sodniški izpiti.
Uprava OZSP.
V nedeljo, dne 27. marca ob pol 3. uri
Nogometni brzotnrnir
Slavija, Savica, Kranj
Nedeljski brzoturnir, ki se ga
udeleže S. K. Slavija iz Ljubljane in jesenska prvak gorenjskega okrožja S. K. Savica in Stražišča ter rezervno moštvo S. K. Kranja, bo gotovo dovolj privlačen in zanimiv in bo nudil našemu športnemu občinstvu polnovreden nadomestek za izostalo prvenstveno tekmo prvega moštva, ki igra ta dan v Mariboru. Trofeja brzo-turnirja je lepa nogometna žoga, darilo S. K. Kranja, ki jo prejme zmagovalec turnirja. V celoti se vrše tri tekme, vsaka po 2x25 minut in sicer igra vsako moštvo z obema ostalima po žrebu: 1:2, 1:3, 2:3. Moštvo, ki ima največ točk, oziroma boljšo goldife-renco, ostane zmagovalec. Cene so znižane na din 2, 4 in 6.
I. moštvo se odpelje v nedeljo zjutraj z vlakom ob tričetrt na sedem v Maribor. Postava je razvidna z oglasnih desk. Vsi igrači, ki so v postavi, naj pridejo v soboto od 17. do Vj20. Ure po opremo v garderobo v Nar. domu.
France Benedik
gostilna
Straiitte
Najpripravnejša izletna točka. Udobni prostori. Dobra vina! Primeren prigrizek po izbiri!
MMI OGLUŠI
Vsaka beseda Din 1'—; Iskanje služb in mali oglasi soc. značaja vsaka beseda 50 para ; prve tri besede debeleje tiskane. Uprava,Sobote" Kranj, Blelweisova 7
Prodajalka
s trgovsko šolo, stara 24 let, ki je bila uslužbena pri večji trgovski firmi na Gorenjskem, z znanjem nemščine in pisarniški del Išče primerno mesto. Ponudbe prosim pod »Prikupna*4 na upravo »Sobote44.
Kupujem
stalno kante od olja in podobne. Ponudbe na upravo »Sobote44 pod .Kante44.
V sredini mesta
na najprometnejši točki se odda s 1. majem majhen trgovski lokal. Informacije pri R. Jeglič, Kranj.
Vajenko
s primerno predizobrazbo sprejme knjigarna »Sava44
Stanovanje
ene ali dveh sob s pritiklinami išče za takoj mirna stranka, po možnosti blizu centra mesta. Ponudbe na upravo.
Sprelmem
zastopstvo dobro idočih predmetov za Kranj in celo Gorenjsko. Ponudbe pod »Lasten avto» na upravo lista.
Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v
»SOBOTI"!
Vloge pri hranilnicah stalno naraščajo
Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v mesecu februarju 1938 narasle vloge pri slovenskih samoupravnih hranilnicah in sicer v celoti za 11 milj. ter znašajo 1.053,582.310 din. Če odštejemo v tem prirastku vsebovane, vlagateljem pripisane obresti (1*4 milj.), se pojavi čisti prirastek din 9 5 milj., torej pol miljona več kot v mesecu januarju. V 2 mesecih so torej vloge narasle za blizu 19 miljonov din.
Vloge na knjižice so znašale skupno 625’9 milj., vloge v tekočem računu 427’6 milj. Znesek vlog na knjižice je narasel pri 9, vlog v tek. rač. pri 10, skupni znesek vlog pri 12 hranilnicah; število vlagateljev na knjižice pri 8, vlagateljev v tek. rač. pri 9 in skupno število vlagateljev pri 7 hranilnicah. Vseh vlagateljev je 135.104.
Iz teh šteyilk izhaja, da je akcija za vpostavitev likvidnosti hranilnic in ostalih denarnih zavodov vplivala prav ugodno tudi v mesecu februarju in da kaže gibanje vlog zelo ugodno sliko, ker se zaupanje vedno bolj vrača. Dotok novih vlog je stalno razveseljiv
Korespondenta
za par ur dnevno, ki obvlada trgovsko korespondenco in samostojno koncipira, sprejmem takoj. Naslov v upravi »Sobote".
Žarnice
pregorele zamenja za nove od Din 6*50 dalje
„OBNOVA“
pri Franju Nadi2ar
Kranj, Prešernova ulica 18 Pri zamenjavi 50 kom. popust!
Ugodna
prilika!
Interesentom, ki si nameravajo prej ali slej postaviti svoj lastni dom, se nudi ugoden nakup stavbne parcele od 500 do 1000 m2 po zelo ugodni ceni v predmestju Kranja
Informacije za nakup parcele in gradnje se dobe pri
Josip Pernui,
Blejska c. 5.
Pozori
Kdor želi imeti
LEPO EMAJLIRANO KOLO AL! MOTOR
(v peči žgano ali nitro) po poljubni izbiri barv v vseh tonih, temu izvrši najsolidneje
JOS. GREBENSEK - KRANJ
LIČAR IN SLIKAR Vedno konkurenčne cene!
16NACI1 RAJNIK
splošno strojno ključavničarstvo
KRANJ, BLEIWEISOVA ULICA 29
Prvo podjetje na Gorenjskem za napravo
jeklenih valjčnih zastorov
izdeluje tudi orodja za sonCne plahte, škarjasta omrežta, štedilnike, železna vrata, okna Itd.
Cene zmerne! Izdelava prvovrstna! Postrežba solidna in točna
Tiskarna
„Sa«a“ d. d.
Kranj
Knjigarna - Knjigoveznica Izdelava štampiljk Zaloga vtah lolstcih potrebščin
Urejuje Čolnar Lojze — Za konzorcij »Sobote* Čolnar Lojze, Kranj, Bleiweisova 7. — Tiskarna .Sava* d. d., Kranj. — Za tiskarno Vilče Pešl, Kranj