TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine kazalo V današnji številki si pre¬ berite zanimivo poročilo, ki ga je zapisal naš so¬ delavec o obisku sejma igrač, ki je vsako leto v nemškem mestu Nurnber- gu. Letošnji sejem je bil skorajda že pravcat pri¬ kaz elektronskih naprav za vodenje igrač. SPRETNE ROKE Izdelki iz drevesnih korenin. Pisemska tehtnica. Knjižne opore. MODELARJI Traktor IMT. Letalo »Racman« iz stiropora«. Pomorske bitke — vojna ladja Yamato. Bager — nadaljevanje. Model VVanklovega motorja. ELEKTROTEHNIKI Nizkovoltni omrežni transformator. Brnilnik in signalizator požara . Transformator kot induktor. Televizor v stanovanju. TIMOVA REPORTAŽA — Obisk sejma igrač v Nurnbergu Transistorski sprejemnik za začetnike. Bodimo previdni pri delu s transistorji in diodami FOTOGRAFI Fotogram z usmerjeno svetlobo. ZVEZNA TEKMOVANJA MLADIH TEHNIKOV JUGOSLAVIJE 225 225 226 227 231 233 235 235 239 244 242 243 245 247 248 250 252 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Tudi na ovitku tokratne številke objavljamo podobo za fotografe. Takšen je fotogram, izdelan z usmerjeno svetlobo! spretne roke izdelki iz drevesnih korenin Drevesne korenine so mnogo¬ krat prav nenavadnih oblik. Naj¬ bolje jih vidimo, ko voda odpere zemljo ali ko narastla reka od¬ loži izruvano drevje ali grmovje. Take korenine vseh mogočih ob¬ lik imajo lahko obliko najrazlič¬ nejših živali, če jih z žepnim no¬ žem ali žago primerno obrežemo, dobimo iz njih oblike, ki jih lah¬ ko uporabimo kot okrasne pred¬ mete ali v razne druge namene. Na izletih in drugih potepanjih ob potokih in rekah hodimo z odprtimi očmi in iščemo, če bo kaj primernega in uporabnega tudi za nas. Kot primer objavljamo skici dveh izdelkov — svetilk. Če so korenine še v lubju, jih obelimo, lepše pa so stare že izprane ko¬ renine, ki jih le primerno obre¬ žemo in lakiramo. Lepe učinke dosežemo, če korenine na nekih mestih tudi nekoliko ožgemo. Pri izbiri materiala za senčnik sve¬ tilke pa najprej dobro premisli¬ mo, kaj lahko uporabimo, da bo ustrezalo tudi takemu materialu kot so korenine. Primeren bo pa¬ pirnat senčnik, še bolj pa senč¬ nik iz slame, rafije ali protja. Objavljena skica naj služi le kot opozorilo, da lahko tudi iz na videz neuporabnega materia¬ la naredimo koristne in lepe iz¬ delke. T. Kreuzer pisemska tehtnica Za tehtanje predmetov z majh¬ no težo uporabljamo pisemsko tehtnico. Že ime pove, da z njo tehtamo pisma. Naredimo jo po objavljeni skici. Rabimo: polli- terski kozarec, 15 cm dolg kos ročaja od metle ali enako velik kos cevi iz plastične mase, kos lepenke velikosti 8 X 8 cm, ko¬ šček svinca in manjši žebljiček. Na spodnji del palice ali cevi pri¬ trdimo utež iz svinca, da palica plava v kozarcu v pokončnem po¬ ložaju. Zgoraj pa z žebljičkom pribijemo točno v sredini lepen¬ ko, na katero bomo polagali predmete ali pisma, ki jih bomo tehtali. V kozarec natočimo vode in vanj postavimo obteženo pa¬ lico s pladnjem. Ko se ta umiri, zaznamujemo s črtico mesto, do koder sega voda. To črtico ozna¬ čimo z 0 (nič). Nato položimo na pladenj utež — en gram in označimo z 1. Za vsak naslednji gram se palica globlje potopi v vodo in tako na naši pisemski tehtnici zaznamujemo gramsko 225 skalo. Da se les preveč ne napije vode, ga lakiramo, vendar pa to naredimo še pred umerjanjem tehtnice. Čim lažja je palica, tem več lahko tehtamo, zato namesto lesene palice uporabimo cev iz plastične mase, ki jo spodaj za¬ mašimo z zamaškom in še zali¬ jemo z raztopljenim voskom, da ne pušča vode, v cev nasujemo nekaj koščkov svinca in jo še zgoraj zamašimo s plutovinastim zamaškom, v katerega z žebljič¬ kom pritrdimo pladenj iz lepen¬ ke. Ta tehtnica deluje na osnovi vzgona. T. KREUZER knjižne opore Ako želite postaviti nekaj knjig pokonci na polico, ki nima stran¬ skih sten, ali. na pisalno mizo, jih morate z nečim podpreti, si¬ cer se vam bodo prevračale. Knjižne opore v obliki različnih figur so hkrati lep okras. Tiste, ki jih vidite v trgovinah, so po večini iz kovin ali iz keramike in nikakor niso poceni. Poskusimo jih sami izdelati iz lesa in sicer v obliki konjskih glav v poeno¬ stavljeni (stilizirani) obliki. Poiščite lepo in gladko desko, ki naj bo najmanj 10 mm debela. Oblike glave, ki jih vidite na sli¬ ki, povečajte s pomočjo dodane mreže na močnejši papir, nato pa jih s pomočjo indiga prene¬ site na les. Povečanje je poljub¬ no, vendar naj figure ne bodo večje od 15 cm. Kot vidite, ob¬ stoji vsaka glava iz treh delov, od katerih sta dva popolnoma enaka, tretji (srednji) del pa je za grivo večji. Vse dele izžagajte z rezljačo in jih obrusite najprej (ako je potrebno) s fino rašpo, nato pa še z raskavcem. Brusite vedno po dve glavi hkrati, da bosta res popolnoma enaki. Ko ste s tem gotovi, zlepite vse dele z mizarskim klejem. Seveda jih morate takoj po mazanju z le¬ pilom dobro stisniti v mali sti¬ skalnici. Na enak način prilepimo na obe strani opor še letvice iz enakega lesa. Te dodatne letvice so potrebne zaradi stabilnosti. Ko bosta opori zares suhi (drugi dan), ju še enkrat zgladite z ra¬ skavcem, nato pa pobarvajte ali lakirajte. Ako ste imeli lep les (les z lepo risbo ali teksturo), ga ni treba barvati, ampak ga kar lakirajte z brezbarvnim la¬ kom. Ne bo pa narobe, ako les pred lakiranjem obarvate s pro¬ zorno lužno barvo orehove ali kake druge barve. Manj lep les lahko kar naravnost prevlečete s črnim nitrolakom. V tem pri¬ meru ne bo videti lesa, izdelek bo videti, kakor bi bil iz neke črne mase. Na noben način pa ne poslikajte konjičkov z vsemi mogočimi barvami — tak izde¬ lek bi bil neokusen ali — kakor pravimo — kičast. . Ko boste knjige postavili med obe opori, boste najbrž ugoto¬ vili, da so lesene opore, vendarle prelahke in da ju knjige razri- vajo. Teže opor ne morete pove- 226 čati (razen z vdelanim svincem), pač pa lahko povečate trenje opor s podlago. To boste dosegli s tem, da boste prilepili na osnovno ploskev vsake opore po dva podolgovata koščka tanke gume ali po dva kosa lepljivega s penasto gumo obloženega tra¬ ku. Dobite ga v trgovini pod imenom »termoband«. Tako o- premljene opore ne bodo več dr¬ sele po gladki polici. Ako pa bi se to vendarle še zgodilo, preo¬ stane še eno sredstvo: prožna modelarji traktor IMT Industrija motorjev i traktor¬ jev v Beogradu izdeluje za potre¬ be našega gospodarstva traktorje, goseničarje in priključke za te stroje (okrog 80). Pri nas se najbolj uveljavlja trtktor 533, ki je s svojimi priključki vsestran¬ sko uporaben v kmetijstvu, goz¬ darstvu, gradbeništvu in indu¬ striji. Tehnični podatki: Tovarna IMT izdeluje svoje traktorje po licenci Perkins. Traktor 533 ima tricilindrični, štiritaktni, diesel motor z oznako IN-034/5. Njegovo proizvodnjo je tovarna popolnoma usvojila. Moč motorja je pri 2000 ob/min 35 KS. Največja hitrost pri teh obratih je 22,5 km/h. Električna spojitev obeh opor. Na vsako oporo pritrdite z majhnim žeb¬ ljičkom točno v sredini ob spod¬ njem robu gumijast obroček, ki ga odrežete od stare zračnice. Oba obročka spojite z navadno tanko vrvico. Dolžina vrvice se ravna po številu knjig, ki jih boste postavili med opore. Če boste povečali število knjig, boste vzeli pač ustrezno daljšo spojno vrvico. Vrvica naj bo vedno tako dolga, da bosta oba obročka ne¬ koliko nategnjena in da se bosta opori tesno prilegali knjigam. Tako spojeni opori ne bosta lezli narazen in tudi knjige zagotovo ne bodo padale. Še preprosteje bo, ako spojite obe opori s kosom lepenke, širo¬ kim kot sta široki opori, dolžina pa se ravna po številu knjig. Le¬ penko pritrdite na spodnjo plo¬ skev opor z risalnimi žebljički. Tako jo boste lahko po potrebi zamenjali. Mi-ra instalacija je pod napetostjo 12 V. Načrt tega traktorja, v neko¬ liko preprostejši obliki, sedaj ob¬ javljam. Oprebil sem ga z elek- tromotorčkom, a tudi brez njega je lepa igračka ali pa pripomo¬ ček pri tehničnem pouku. Vsi deli so posebej narisani, le ko¬ lesa in volan lahko prerišete iz narisa oziroma tlorisa. Vsi deli 227 228 229 so pomanjšani. V pravi velikosti bi načrt zavzel preveč prostora, zato ga moramo najprej pove¬ čati. Povečamo ga lahko z mrežo ali pa z episkopom. Načrt proji¬ ciramo na zid ali pa, kar je še boljše, na vezano ploščo, na ka¬ tero smo pritrdili papir. Pri epi- skopu boste morali izdelati maj¬ hen pripomoček. Nosilec objek¬ tiva bo prekratek, zato iz lepen¬ ke ali iz močnejšega kartona na¬ redite primerno cev, po kateri boste lahko premikali objektiv toliko časa, da bo slika na za¬ slonu dovolj vel-ika in ostra. Izdelava modela je kaj pre¬ prosta. Po povečanem načrtu pre¬ rišemo vse dele na 3 — 4 mm debelo vezano ploščo. Vse dele izžagamo, razen delov 2 in 26, ki sta iz pločevine. Del 4 (stranica traktorja) je iz dveh kosov. Na enem kosu izžagamo odprtino, ki je označena črtkano, drugi del ostane cel. Skozi odprtino sega elektromotorček. Na del. 1 naj¬ prej namestimo vezni kontakt za baterije (del 2), na del 11 pa kontakte za odvod električnega toka k stikalu. Ko smo namestili kontakte in izžagali vse dele, lah¬ ko pričnemo s sestavljanjem. Del 3 prilepimo na del 4. Zlepimo ogrodje 1, 4, 11, 12, 20 in 22. Dele pritrdimo z gumicami in dobro zalepimo. Del 9, v kate¬ rega zlepimo izpušno cev 23, slu¬ ži kot pokrov za baterije. Blatnik sestavimo po tem vrstnem redu: na del 14 nalepimo dele 13, 15, 19, nato oba dela 14 nalepimo na del 18. Prednja os je sestav¬ ljena iz delov 5 in 6. Na no¬ tranji strani dela 5 pritrdimo zvito žico (del 7) ali vijak (za- tikač prazne tube OHO lepila). Krmilni sistem je razviden iz sli¬ ke 1. Kolesa najlepše izdelamo na stružnici. Če tega nimamo v tehnični delavnici, izžagamo ko¬ lesa iz vezane plošče. Za zadnji kolesi zlepimo po 3 kose, za prednji pa po dva. Prednji kolesi v osi prevrtamo in ju pribijemo na del 6. Zadnji kolesi damo na skupno os. Med kolo in trup traktorja pa damo gumo, ki drži kolo v ustrezni razdalji od trupa traktorja. Dober je tudi ovoj iz PVC žice. Vse dele zrašpamo, skitamo in lepo zgladimo z ra- skavcem. Barvamo tako kot dele avtomobilov. Pritrdimo še elektromotorček. Namestimo ga, kot je prikazano na sliki 2. S pločevinastim tra¬ kom ovijemo motorček in ga pri¬ trdimo na spodnjo stran dela 12. Na os motorja pritrdimo gumico zaradi večjega trenja med zad¬ njim kolesom in osjo. Uporabi¬ mo gumico od ventila za zrač¬ nice. Da se bo os elektromotorja dobro prilegala kolesu, pritrdimo vzmet, ki vleče motorček h ko¬ lesu. Kako tako vzmet izdelamo, vidite v TIM štev. 9 — 65/66. Če nimamo niti tega, je primer¬ na tudi gumica, ki jo odrežemo od stare zračnice. Prilepimo še blantike, namestimo krmilni si¬ stem (slika 1) in sedež iz deiov 16, 17 ter pločevinast držaj za sedež (del 26). Namestimo še luči (del 24). Na desno stran pritrdimo stikalo. Namestimo ba¬ terije, spojimo vezavo (glej sli¬ ko) in model je gotov. Pri delu se posvetuj z učiteljem tehnič¬ nega pouka. Skušajte model iz¬ boljšati. Če vam bo uspelo, pi¬ šite na uredništvo TIM. Veseli bomo vaših pripomb. Kako iz¬ delate razne priključke za trak¬ tor, boste spoznali v eni izmed, prihodnjih številk TIM-a. _ timov mali oglas Prodam za 130 N din kompleten električni vlak s tirnicami vred. Darko Mlakar, Jesenice, Cirila Tavčarja 5 230 letalo „racman“ iz stiropora Vsak, ki bo slišal to ime, se bo pričel smejati, vendar vam bom razložil, odkod to ime. Ste že videli divjo raco v letu? Če še ne, si oglejte sliko na kateri vidite obrise race v letu in skico letala. Vse vam bo jasno. Prednosti takega letala so v tem, da ne more pasti v vrij. Če letalo izgubi hitrost, se vzgon zmanjša najprej na krilu, (ki je tu manj¬ še, kot pri običajnem letalu), letalo povesi nos in leti dalje. Izdelava modela je zelo eno¬ stavna in ga bomo brez težav izdelali. Vsi deli so narisani ne¬ koliko pomanjšani. Potrebujemo material: stiropor debeline 10 mm smrekovo letvico 3X3 mm vezano ploščo debeline 3 mm Kosovni seznam: 231 lipov furnir debeline 1,2 mm košček svinca belo lepilo (Kol lil, Jubunol, Mekol) Orodje: rezljača s priborom risalni pribor britvica raskavec Izdelava: Najprej prerišemo nos 1 na vezano ploščo in ga izžagamo ter obdelamo. Izdelamo tudi let¬ vico trupa 2. Oboje zlepimo na ravni podlagi. Nato izžagamo obliko krila 3 iz stiropora ter ga stanjšamo z raskavcem na debe¬ lino 5 mm. Nato krilo profili¬ ramo, kot je narisano na načrtu. Krilo zlepimo tako da dobimo »v« lom. Konici krila naj bosta dvignjeni, kot kaže načrt. Na enak način izdelamo še vodo¬ ravni rep 4, ki pa ga ni po¬ trebno tanjšati. Tudi temu damo pri lepljenju obliko »v« loma. Sledi še izdelava smernega repa 5, kjer moramo zopet stanjšati stiropor na debelino 3 mm. Izde¬ lamo še ploščico 6 iz furnirja, ki služi za boljšo pritrditev repa. Ploščico prilepimo na trup, spredaj prilepimo k trupu krilo 3, zadaj pa rep 4 in 5. Ko je lepilo suho, lahko vr¬ žemo letalo narahlo proti zemlji. Če ne leti lepo, ga moramo regu¬ lirati. Če leti s krilom navzgor, mu moramo dodati nekoliko svinca v nos. P. BURKELJC timov mali oglas Prodam električni me¬ rilni instrument znamke Mignon-testen 300 z me¬ rilnimi območji 0-5-10-50- 100-500-1000 V izmenične ali istosmerne napetosti 0-500 uA — 1 mA —- 1 A ter ohmmeter 1000 O do 1,5 N\Q. V instrumentu je 3 V baterija za merjenje upornosti. Cena 160 N din. Ivan Muhvič, Ljubljana, Rožičeva 5 pomorske bitke nadaljevanje vojna ladja „yamato“ Za konec naših nadaljevanj »Pomorske bitke« pa še speci¬ aliteta — največja vojna ladja 2. svet. vojne — japonska vojna ladja »Yamato«. S polno obre¬ menitvijo 72 400 ton je bila za skoraj polovico težja od vsake druge ladje. Dolga je bila 288 m in široka 44 m. Imela je 9 to¬ pov kalibra 4600 mm, največjih topov, ki so jih kdajkoli imele vojne ladje. Izdelana je bila leta 1941, ven¬ dar je nastopila na vojnem pri¬ zorišču šele 3 leta kasneje. Ude¬ ležila se je napada na izkrcava¬ nje ameriške mornarice v zalivu Leyte 23. okt. 1944. Toda eska- drila, v kateri je plulš Yamato, je bila odkrita in je pretrpela nekaj napadov. 25. okt. so prvič v zgodovini spregovorili njeni ve¬ liki topovi, ko je napadla lahek nosilec letal. Le izreden pogum ameriških rušilcev je rešil nosi¬ lec. Nato je Yamato počivala vse do ameriškega napada na Oki- nawo. 7. aprila 1945 je pri na¬ padu ameriških letal (350 le¬ tal!) bila težko poškodovana, saj jo je zadelo 10 torpedov. Pričela se je potapljati. Njen ko¬ nec je pospešil še en torpedo, dokler jo ni eksplozija v njeni notranjosti razstrelila. Pri tem je izgubilo življenje 2500 japon¬ skih mornarjev. P. B. 232 233 234 bager nadaljevanje V prejšnji številki »TiM«-a sem obljubil načrt gosenic za ba¬ ger. Danes lahko izdelate gose¬ nice. Za model bagra ni potreben nikak poseben dodatni material. Ves spodnji del bagra je praktič¬ no isti, le obe stranici 2 imata nekaj več lukenj in zarezo. Ko smo to izdelali, moramo izžagati iz vezanega lesa dele 9 in iz let¬ vice 2 X 2 mm dele 10. Na sre¬ dino dela 9 izvrtamo luknjico skozi katero bomo zabili žeblji¬ ček. Dele 9 prilepimo na trak močnega platna 8, ki nam služi za povezavo gosenic. Trak zle¬ pimo na zadnji gosenici, da do¬ bimo obroč. Izdelamo dva po¬ polnoma enaka obroča. Zabije¬ mo žebljičke in prilepimo na vsako gosenico del 10. Žebljički morajo gledati iz gosenice 4 — 5 mm. Izdelamo še osi 5, na ka¬ tere bomo pritrdili kolesa. Vsa¬ ko kolo je sestavljeno iz 4 delov 11 in 1 dela 13. Le prednji par ima v sredini del 12 namesto dela 13. Na zadnjo os natak¬ nemo cevko, ki nam bo služila za ležaj. Ta os služi za napenja¬ nje gosenic in jo z gumico in dvema žebljičkoma pritrdimo k bagru. Glej načrt! Kolesa zlepimo in nataknemo na osi. Sedaj vstavimo gosenice, napnemo gumice in model je go¬ tov. Vse ostalo izdelamo tako, kot je pisalo v prejšnji številki. P. BURKELJC GLEJ KOSOVNI SEZNAM! model wan klovega motorja V stoletju vesoljskih poletov ni malo tehničnih novosti. Med te prav gotovo spada Wanklov eksplozijski motor, ki se je po¬ javil šele v najnovejšem času. Če bi se pojavil pred desetletjem, bi to gotovo vplivalo na razvoj bat¬ nih motorjev. Novi motor bo verjetno izpodrinil naše stare znance Ottove in diesel motorje na mnogih področjih, na katerih so skoraj 100 let vladali med motorji z notranjim zgoreva¬ njem. Novi motor se je rodil v Nem¬ čiji. Konstruiral ga je inženir VVankel pred približno dvajseti¬ mi leti. V čem je pravzaprav raz¬ lika med dosedanjimi motorji in med Wanklovim motorjem? Glav¬ na razlika je v tem, da se bat v valju ne giblje premočrtno kot pri dosedanjih motorjih z notra¬ njim izgorevanjem, temveč se v tesno zaprtem valju enostavno vrti okoli svoje osi. Njegova ob¬ lika je zaradi tega čisto drugač¬ na. Motor je enostavnejši, plo¬ ščat in manjši in zavzema zato tudi manj prostora. Ima torej kup dobrih lastnosti. Za primer¬ javo lahko povem, da je Wan- klov motor štirikrat manjši od »fičkovega«, a ima enako moč. VVanklov motor 125ccm je ena¬ kovreden motorju »volkswage- na« s 1192ccm, pri tem pa teh¬ ta le 11 kg, med tem ko tehta motor volkswagena kar 80 kg. Kot vsak motor ima tudi VVan¬ klov še nekatere težave. Ena je na primer ta, da teče izredno hitro (17.000 o/min). Najtežji problem pa je tesnenje, ker so sesanje, kompresija, zgorevanje in izpuh neposredni sosedje. V Nemčiji so že petdeset avto¬ mobilov NSU »Prinz« opremili z Wanklovimi motorji in so ti av¬ tomobili zelo uspešno prestali preizkušnjo. Tudi v Ameriki pro¬ učujejo možnosti za vgraditev tega motorja v letala, kamione in traktorje. Poglejmo sedaj, kako deluje VVanklov motor. V motorju se vsi takti odvija¬ jo istočasno in sicer pri i /? J ob¬ rata. To pomeni, da trikotni bat med A C na desni strani vsesa gorivo. S pomočjo zobnikov se zasuče na desno (sl. 2) in se KOSOVNI SEZNAM 235 napolni ves prostor z eksploziv¬ no plinsko mešanico (sl. 3). S sukanjem bata se gorivo prenese v desni spodnji del valja (sl. 4), kjer ta del takta konča s sesa¬ njem goriva. Med tem časom bat stisne vsesano gorivo (sl. 1 AB). Kompresija se nadaljuje med AB s premikom bata na desno (sl. 2). Ko prinese bat gorivo do svečice (sl. 3), nastane med AB eksplozija (delovni takt), ki po¬ rine bat naprej (sl. 4,1). Zgo¬ reli plini zapuste motor skozi iz¬ pušno šobo (sl. 2, 3, 4). Če bi pogledali, kaj se istočasno do¬ gaja v motorju pri l / 3 obrata, bi lahko ugotovili na prvi sliki: med AC izpuh in začetek vsesavanja goriva med AB kompresija med BC konec delov, takta; na drugi sliki: med AB kompresija med BC začetek izpuha; na tretji sliki: med AC sesanje med AB eksplozija (delovni takt) med BC izpuh; 236 10 n im 238 na četrti sliki: med A C konec sesanja med AB delovni takt med BC izpuh. Ko smo se vsaj površno se¬ znanili z delovanjem tega izvrst¬ nega motorja, bi želeli tudi iz¬ delati model, ki bo lahko služil kot učilo. Najprej prekopiramo načrt na paus papir (po potrebi jih po¬ večajmo s pomočjo mreže). Ob¬ like prenašajmo s pomočjo rav¬ nila in šestila, da bomo kar naj¬ bolj natančno prerisali posamez¬ ne sestavne dele. Od natančnosti je v največji meri odvisen uspeh našega dela. Delovni postopek Načrt osnovne plošče (1) pre¬ rišemo na vezano ali lesonitno ploščo. Ploščo izžagamo z rez- Ijačo in v središču izvrtamo luk¬ njo premera 10 mm za os. Ro¬ bove zgladimo z steklastim pa¬ pirjem (raskavcem) na ta način, da ploščo premikamo po večjem kosu raskavca. Tako bomo dobili popolnoma gladke in ravne ro¬ bove. Ko smo s tem gotovi, pri¬ pravimo še približno 20 cm de¬ belo desko za podstavek (7). Z lisičjim repom odžagamo dolo¬ čen kos deske. Širina deske naj bo enaka dolžini stranske plošče (8), dolžina pa je enaka širini osnovne plošče. Robove zgladi¬ mo najprej z skobljičem, nato pa še z raskavcem. Iz vezane plošče debeline 4 do 5 mm izža¬ gamo stranske plošče (8). Po obdelavi obeh plošč lahko sesta¬ vimo in zlepimo vse te dele. Le¬ pimo z mizarskim klejem ali z lepilom »Jubinol«. Sedaj pribi¬ jemo z manjšimi žebljički obe stranici na podstavek, vmes pa postavimo osnovno ploščo, ki jo pritrdimo k stranskima plošča¬ ma z majhnimi žebljički. Ostale sestavne dele izdelamo iz 4 do 5 mm debele vezane plo¬ šče. Najprej prekopiramo del 2 — osnovno ploščo motorja na vezano ploščo, ki jo prevrtamo na določenem mestu s svedrom 0 10 mm. Površino zgladimo s finim raskavcem. Na drugi kos vezane plošče prekopiramo osta¬ le sestavne dele (3, 4, 5, 10) ter obe puščici. Ko smo te dele iz- žagali ter robove in ploskve obrusili z raskavcem, namažemo vse tri dele (3) — ohišje motor¬ ja —• z lepilom in prilepimo na osnovno ploščo motorja. To pa nalepimo na osnovno ploščo (1) ter stisnemo z žebljički ali s sti¬ skalnico. Med tem časom izdela¬ mo še ekscenter (4), bat (5) in krožno ploščo (9). Svečo (10) in ostale sestavne dele zbrusimo po robovih in po ploskvi. Na ekscentru izvrtamo luknjo za os 0 10 mm. Zlasti natančni mo¬ ramo biti pri batu in pri eks¬ centru, sicer naš model ne bo dobro deloval. Na to os prilepi¬ mo 20 mm od enega konca krož¬ no ploščo (9). Model lahko pobarvamo s tempera barvami in sicer: osnovno ploščo in os — črno, bat, os in puščice — rdeče, notranji del motorja in eks¬ center — rumeno, ohišje motorja — sivo, notranjost hladilnih prostorov 8 plavo. Po barvanju lakiramo vse se¬ stavne dele z brezbarvnim nitro- lakom. Ko smo sestavne dele po¬ barvali in lakirali, lahko prične¬ mo s sestavljanjem. Skozi luknjo na osnovni plo¬ šči motorja (od zadaj) potisne¬ mo os, tako da bo okrogla plo¬ šča zadaj. Sprednji del osi na¬ mažemo z lepilom in nanj na¬ taknemo ekscenter (4). Pri tem moramo paziti, da se bo os vrte¬ la v luknji osnovne plošče! Na osnovno ploščo prilepimo še obe puščici, ki nakazujeta smer do¬ toka goriva in izpuh. Svečo vstavimo na določeno mesto (lahko jo tudi prilepimo), na ekscenter pa položimo bat. Os, ki s pomočjo ekscentra obrača bat, sučemo od zadnje strani. Ako želite izdelati večji model motorja za fizikalni kabinet ali za politehnični kabinet, morate načrt primerno povečati. Arpad Šalamon elektrotehniki nizkovoltni omrežni transformator Primarno tuljavo našega trans¬ formatorja smo namenoma tako izračunali, da je možno transfor¬ mator priključiti tudi na nape¬ tost hišnega omrežja, pri čemer bomo na prvi sekundarni tulja¬ vi dobili transformirano nape¬ tost 5 voltov, na drugi sekun¬ darni tuljavi pa napetost 20 vol¬ tov. Ti dve napetosti sta tako šibki, da jih ob dotiku s kožo ali rokami skoroda ne čutimo, zato sta zelo primerni ne le za varno eksperimentiranje, temveč tudi za praktično uporabo in napaja¬ nje raznih naprav. Paziti pa vendar moramo, da transformator pravilno priklju¬ čimo in tudi zavarujemo pred dotiki z 220 voltno napetostjo, ki bi bili lahko usodni. Zato je potrebno, da si nabavimo ustrez¬ no dvojno izolirano žico z vtika¬ čem, nakar njena konca pri ki j u- 239 cimo — enega na lamelo »a«, drugega na lamelo »b«. Ko smo s tem gotovi, se odstranimo od transformatorja in previdno pri¬ ključimo vtikač v stensko vtič¬ nico. Če je transformator dobro izdelan, bomo v njegovi bližini komajda zaznali rahlo brnenje. Če je brnenje premočno, je to znak, da je med lamelami želez¬ nega jedra še nekaj zraka. Vča¬ sih zadostuje, če s kleščami stisnemo plašč transformatorja (kar opravimo tokrat le pri iz¬ ključenem transformatorju!), če pa brnenje kljub temu ne popu¬ sti, bomo morali vanj potisniti še eno ali dve dodatni železni la¬ meli. Vsekakor pa se moramo pri tem delu predhodno prepri¬ čati (z indikatorjem napetosti!), če nima železni del transforma¬ torja kak stik s primarno tulja¬ vo. To bi bilo možno le v sluča¬ ju, če je ranjen notranji del tul¬ ca. Šele ko smo opravili ta pre¬ izkus, pricinimo par dovodnih žic tudi na lameli »c« in »d« ter na lameli »e« in »f«. Zatem pa transformator prekrijemo s pri¬ mernim lesenim ohišjem, tako da ne bo dostopen noben kon¬ takt. Priključne žice lahko spe¬ ljemo tudi na posebne puše ali vtičnice. Tako smo dobili zelo uporabno napravo, ki nam bo služila za razne eksperimente, pa tudi za priključek raznih naprav. Prvi sekundarni priključek (»c« in »d«), ki daje izmenično napetost 5 voltov, bomo lahko uporabili za napajanje baterij¬ skih žarnic in raznih signalnih naprav, drugi priključek (»e« in »f«), ki daje izmenično napetost okrog 20 voltov, pa bomo upo¬ rabili lahko za priključek selen- skega usmernika ali silicijeve di¬ ode. To pride v poštev zlasti, če hočemo izmenični tok pretvoriti v istosmernega, kakršnega po¬ trebujemo npr. za pogon isto- smernih elektromotorčkov, elek¬ tričnih železnic, za poskuse elek¬ trolize in galvanoplastike. Tako smo dobili izvrsten izvor električne energije za izmenične in istosmerne napetosti. Podobne transformatorje upo¬ rabljamo za napajanje hišnih električnih zvoncev. Ti so se ob¬ držali vse do današnjih dni, še iz dobe, ko so jim služili za po¬ gon razni baterijski členi, tj. iz¬ vori istosmernega toka. Električ¬ ni zvonci delujejo na principu električnega prekinjala, ki je bil za istosmerni tok izvrstna reši¬ tev; docela nesmiselno pa je takšno prekinjalo uporabljati pri napajanju z izmenično napetost¬ jo, saj je iskrenje na kontaktih prekinjala tako močno, da po¬ vzroča številne motnje ne le pri radijskih, temveč tudi televizij¬ skih sprejemnikih. timov mali oglas Prodam ali zamenjam za magnetofon malo rab¬ ljeno češko električno ki¬ taro z dvema registroma in vibratorjem. Joško Kirn, Golnik 44, Gorenjsko 240 brnilnik in signalizator požara TRMISPOAMATOK Neprimerno bolj smotrni in tudi enostavni so mali brnilniki, ki sestoji jo iz preprostega elek¬ tromagneta in železne vzmeti. Ob priključku elektromagneta na iz¬ menični tok nizke napetosti (v našem slučaju 5 voltov) se začne železna vzmet tresti v ritmu frekvence izmeničnega toka, to brnenje pa je človeku mnogo bolj prijetno kot trdi udarci po zvoncu. Priložena skica prikazu¬ je, kako enostavno si lahko iz¬ delamo mali brnilnik iz železne¬ ga vijaka, na katerega montira¬ mo tuljavo in železno vzmet. Tu¬ lec za tuljavo si izdelamo iz dveh izolirnih kolutov (karton, juvi- dur) prostor med njima pa izoli¬ ramo s selotejpom ali levkopla- stom. Železno vzmet si lahko iz¬ režemo iz škatle, v kakršnih do¬ bimo kremo za čevlje. Ker ima obliko traku, nam bo v ta na¬ men še najbolje služil rob po¬ krova, ki ga na enem koncu pre¬ vrtamo, nato pa ukrivimo, tako kot je razvidno iz skice. Ena od matic na vijaku služi za utrditev tuljave elektromagneta, druga pa za pritrditev brnilnika v primer¬ no škatlico, ki bo z lastno reso¬ nanco še pojačala brnenje. Gumb zvonca nam tokrat lah¬ ko nadomesti prožen kontakt iz negativne lamele na ploski ba¬ teriji, katerega pritrdimo na pri¬ merno deščico. Na skici je prikazano tudi pro¬ tipožarno stikalo, ki si ga izde¬ lamo iz ščipalke za perilo. Vlo¬ žek iz voska od drobne sveče razmika oba kontakta. Če pa se v bližini te preproste napravice pojavi ogenj ali izredna vročina, se bo vosek stopil, pero pa bo sklenilo oba kontakta. Če je ta naprava priključena na brnilnik namesto običajnega stikala ali paralelno z njim, bo brnilnik ta¬ koj najavil požar. Obstoja pa tudi izvrstna možnost, da celo vrsto takšnih stikal, nameščenih v raznih prostorih, povežemo pa¬ ralelno na običajno ročno stikalo in tako bomo ob pojavu požara kjerkoli v teh prostorih, avtoma¬ tično alarmirani. Miloš Macarol obratna transformacija napetosti Naš transformator smo name¬ nili predvsem za znižanje nevar¬ ne 220 voltne izmenične nape¬ tosti na varno napetost 5 in 20 voltov. Z dodatnim transforma¬ torjem enake velikosti pa je možno 5 voltno napetost znova transformirati nazaj na 220 volt¬ no, pri čemer pa ta (zaradi majhne prenosne moči transfor¬ matorja) ni več nevarna, pa če- 241 thmsfohmator z prav bi ob dotiku obeh priključ¬ kov »a« in »b« na drugem trans¬ formatorju občutili dokaj močne tresljaje. Da pa je inducirana na¬ petost res tolikšna, bi se lahko prepričali, če bi na lameli »a« in »b« drugega transformatorja pri¬ ključili malo tlivko, ki bi prav živahno žarela. transformator kot induktor Podoben učinek bi lahko do¬ segli tudi z enim samim trans¬ formatorjem in baterijskim to¬ kom. To je na videz neverjetno, saj s transformatorjem transfor¬ miramo običajno le izmenične napetosti. Zares! Če bi na lameli »c« in »d« priključili baterijo in zatem na lameli »a« in »b« pri¬ taknili tlivko, bi tlivka ne žarela, kar je znak, da v tuljavi s 4450 ovoji ni sledu o neki višji inducirani napetosti. Pustimo tlivko pritaknjeno in izključimo en pol baterije! Tlivka bo za kra¬ tek hip zažarela. Isto se bo zgo¬ dilo v trenutku, ko bomo isti pol baterije zopet sklenili. Ta poskus dokazuje, da se inducirane nape¬ tosti v sekundarni tuljavi poja¬ vijo le ob spremembi jakosti to¬ ka v primarni tuljavi. Pri izme¬ ničnem toku se jakost toka ne¬ prestano spreminja s frekvenco 50 Hz, medtem ko smo pri bate¬ rijskem istosmernem toku po¬ vzročili to umetno s sklepanjem in prekinjanjem električnega to¬ ka. Mi smo to delo opravili roč¬ no, lahko bi ga pa tudi avtoma¬ tizirali, če bi tu vmes priključili elektromagnetno prekinjalo. V tem primeru bi dobili novo ob¬ liko induktorja ali elektrizirane¬ ga aparata. Tega pa niti ne pri¬ poročamo, saj takšna prekinjala zaradi iskrenja povzročajo hude motnje v radijskem sprejemu in jih zato dandanes tudi več ne uporabljamo. Posebni predpisi tudi zahtevajo obvezno blokira¬ nje teh motenj. Ta eksperiment pa nas vendarle pouči o delova¬ nju raznih naprav. Če bi na la¬ meli »a« in »b« priključili dve kovinski ročki (iz aluminijaste cevi) in ju vzeli v roke, bi se lah¬ ko prepričali o fizioloških učin¬ kih induciranih napetosti oziro¬ ma uporabnosti te elektrizirne naprave, vendar bi pri tem mo¬ ral nekdo neprestano pritikati in odmikati žico na enem od bate¬ rijskih polov. Če bi obe ročki približali na razdaljo 1—1.5 mm, bi lahko opazili, da se ob vsaki sklenitvi in prekinitvi električne¬ ga toka pojavi med njima mala iskrica, saj je to docela isti po¬ jav kot pri vžigalni tuljavi in avtomobilskih svečkah. glej sliko desno zgoraj 242 televizor v stanovanju Televizija je pomembna prido¬ bitev za sleherni dom, zato pre- čitajte tudi teh nekaj koristnih nasvetov: 1. Velikost televizijskega sprejemnika je treba prilagoditi stanovanjskemu prostoru Izkušnje vseh naprednejših de¬ žel kažejo, da je bilo v začetni fazi razvoja televizije vselej naj¬ večje povpraševanje po televi¬ zorjih z največjimi slikovnimi iz¬ rezi. Zasebniki so često segali celo po televizorjih z na j večjimi zasloni, ki so bili namenjeni le klubskim prostorom in drugim javnim lokalom. Dejstvo je nam¬ reč, da ljudje pri nakupu nekega dražjega artikla iščemo tudi zu¬ nanjega povdarka k porastu osebnega standarda. To naenkrat postane nalezljiva manija, ki se poleže šele čez nekaj let, ko ta artikel postane lastnina večine in s tem tudi vsakdanja stvar. Podobne pojave imamo tudi pri nas. Trenutno je največje po¬ vpraševanje po televizorjih z za¬ sloni, katerih diagonali merita 59 cm, čeprav je očitno, da je ta zaslon za večino naših standard¬ nih stanovanj prevelik in očem škodljiv. Pa vendar imamo v prodaji tudi manjše televizorje s 43 oz. 49 centimetrskim ekra¬ nom, ki pa gredo zelo slabo v promet. Morda je delno krivda na samih teh aparatih, ki so po zunanjosti manj lični in zato ljudje raje segajo po večjih, ki so precej lepše in sodobneje ob¬ likovani. Pomembnejši vpliv na kupce bodo imeli vsekakor mali transistorski prenosni sprejemni¬ ki, ki pa so za sedaj še dokaj dragi. Zato naj velja en sam na¬ svet: Velikost televizorja oz. nje¬ govega zaslona je treba prilago¬ diti prostoru, v katerem bo stal. Pri tem velja zlasti načelo: Televizijski program najlažje in najbolje spremljamo s pet¬ kratne razdalje diagonale tele¬ vizijskega zaslona. Pri zaslonu z diagonalo 59 cm moramo torej sedeti kar 3 m od televizorja (natančno 295 cm!), kar pa ni v vsakem prostoru mogoče. Spremljanje programa s krajše razdalje pa je lahko ze¬ lo škodljivo za oči, pri otrocih pa tudi za njihov duševni razvoj. V tem slučaju si bomo izbrali pač manjši televizor z zaslonom, čigar diagonala meri 49 cm. Za¬ vedajmo se, da je televizijska sli¬ ka na takšnem ekranu skoro za 20% bolj ostra in tudi bolj kva¬ litetna. Po tem načelu si bo lahko vsakdo lahko izbral pravilen in ustrezen televizor. Kaže povedati tudi to, da ima¬ jo televizorji z 53 in 59 centi¬ metrskim zaslonom enake cevi, da pa so prvi bolj ovalnega iz¬ reza in zato robove emitiranih slik pristrižejo. To sicer gledalca mnogo ne prikrajša, razen pri podnapisih filmov, kjer se vča¬ sih kaka obrobna črka prekrije, kar moti pri branju. Isto velja 243 tudi za televizorje s 43 centime¬ trskim zaslonom; boljši so z za¬ slonom 49 cm. 2. Televizor naj ne bo obrnjen k oknu Kadar nameščamo televizijski sprejemnik, pazimo, da ne bo direktno obrnjen k oknu, kajti to povzroča ob gledanju pri dnevni svetlobi razne svetlobne reflekse in celo zrcalno sliko, ki zmanjšuje jasnost in vidnost te¬ levizijske slike. Mnogo bolj pri¬ merno bo, če so okna ob strani, še najbolje pa, če svetloba priha¬ ja izza televizorja. 3. Ne glejmo televizijskega programa v temi Svetloba slike na televizijskem zaslonu je dokaj močna, medtem ko njena površina predstavlja le sorazmerno majhen del vidnega področja našega očesa. Če bi motrili televizijsko sliko v- temi, bi bilo to podobno mučenju, kot če bi uro za uro zrli sredi teme v močno svetilko. Tega sami niti ne opazimo, pa čeprav je televi¬ zijska slika še toliko bolj mučna, ker se stalno menja jakost svet¬ lobe, kateri se mora oko stalno prilagajati. Tem motnjam se docela izognemo, če primerno osvetlimo celo steno izza televi¬ zijskega sprejemnika. To lahko opravimo s poljubno namizno, stensko ali celo stoječo svetilko; v prodaji pa so tudi posebne te¬ levizijske svetilke, ki jih name¬ stite naravnost na hrbtno stran televizorja. 4. Televizor naj bo v višini oči ali nekoliko nižje Pri gledanju televizijskega pro¬ grama moramo sedeti čim bolj udobno in lagodno. Posebno pri otrocih moramo paziti na nor¬ malno držo telesa med sede¬ njem. Odvračati jih moramo od tega, da bi spremljali televizij¬ ski program s strani ali leže, ker je to škodljivo za oči kot za sa¬ mo držo telesa. Pri vsem tem je zelo važna vi¬ šina televizorja. Ta je odvisna vsekakor od višine sedežev, ki naj bodo po možnosti enaki, ali ali vsaj enako visoki. Pri nizkih foteljih bo moral biti televizor nameščen znatno niže kot pri normalnih stolicah. V splošnem pa naj velja načelo, da naj bo sredina televizijskega ekrana v višini naših oči ali celo nekoliko nižja, nikakor pa ne višja. Prav to je zelo važno za pravilno držo telesa med gledanjem, kajti pri rahlem nagibu pogleda navzdol je glava še vedno pokonci, med¬ tem ko jo ob gledanju na¬ vzgor spravimo v nenormalen položaj, ki zmanjšuje lagodnost in udobje. 5. In še par drobnih napotkov Danes dobimo v prodaji že dokaj različne televizijske spre¬ jemnike, ki so sorazmerno dobre kakovosti. Med njimi so tudi takšni, ki imajo že lasten pod¬ stavek v obliki nožič. Ti so zelo primerni za sodobna stanovanja s sodobno stanovanjsko opremo, ki jo sestavljajo sorazmerno lah¬ ki in nizki fotelji. Za klasično pohištvo in klasične dimenzije sedežev pa je tak televizor ne¬ ustrezen, ker je postavljen pre¬ nizko. Na srečo nam naša domača in¬ dustrija ne vsiljuje kombinacij televizorja, radia in gramofona v skupni omarici, saj so to kaj slabe rešitve, ki jih ne kaže ni¬ komur priporočati. Še manj pa kaže priporočati vgrajevanje televizorjev v sten¬ ske omare, saj vemo, da številne elektronke v televizorju razvija¬ jo precejšnjo toploto, zato mora zadnja stena sprejemnika ostati čim bolj odprta zaradi zračenja in hlajenja. Miloš Macarol 244 timova reportaža obisk sejma igrač v Nurnbergu Letošnji mednarodni sejem igrač, ki se sicer vrši vsako leto v Nurnbergu, sem obiskal v dneh 12. in 13. februarja. Zgodaj zjutraj sem prišel iz Munchena z vlakom, ki je prišel do sekunde točno na postajo, v mesto, ki slovi po igračah, po nurnberškem lijaku za vlivanje znanja v glave nevednežev, pa tudi po Hitlerjevih paradah in sojenju nacističnim zločincem. Kot v posmeh mestu, ki ima dol¬ goletno tradicijo v izdelovanju raznih igrač, so se tu dogajale tudi žalostne stvari. Nurnberg je lepo mesto, po¬ sebno lepe so stare hiše, ki pa se žal morajo umikati modernim zgradbam. Ko sem opravil razne formal¬ nosti glede namestitve in dobil značko sejma, ki mi je omogo¬ čila prost vstop v dvorane, sem ' se odpravil na sejem. Na sejmu bi se zaman ozirali po otrocih, ki bi si radovedno ogledovali igrače. Ta sejem je namreč izključno posloven in ta¬ ko vidiš tu samo starejše, resne obraze, ki ogledujejo igrače, nji¬ hovo kvaliteto in cene, izmen j u- Tekmovalna steza za električne avtomobile Naprava za vodenje ter avtomobilski model, točen posnetek pravega vozila 245 jejo si vizitke, sklepajo kupčije in pijejo — mleko. Prvi dan sem le na hitro pre¬ letel vse prostore, za kar sem porabil ves dan. Opazil sem več zanimivih stvari. Presenetila me je razsežnost sejma. Razstavljali so v štirih hišah, ki so imele dvorane v več nadstropjih. Ce¬ lotno ljubljansko GR bi lahko postavili vsaj dvakrat v te pro¬ store. Ni čudno, da sem bil že prvi dan po končanem obhodu zelo utrujen, videl pa nisem sko¬ raj nič, saj sem razstavišče lah¬ ko le preletel. Vse igrače so po svoji obliki stremele k čim večji podobnosti s stvarmi, ki so jih predstavljale. Tako so bile živali res tako naravne, da skoraj ni¬ sem več vedel, ali so jih nagačili ali pa izdelali iz pliša. Punčke so hodile, jokale, govorile in spale. Vsa vozila so vozila in opravljala tisto, čemur so name¬ njena. Kamioni so stresali svoj tovor, buldožerji potiskali mate¬ rial, bagri zajemali in nalagali in dvoživke vozile po kopnem in vodi. Na sejmu ni bilo skoraj nobe¬ ne tako neokusno izdelane igra¬ če, kot jih vidimo v naših trgo¬ vinah. Zato se sprašujem, kje naši trgovci kupujejo igrače. Zdi se mi, da si domišljajo, da so naši otroci zadovoljni z vsakim kičem, ki ga dobe v roke, po¬ zabljajo pa, da mora biti igrača tudi vzgojna in lepa. Drugi dan sem se^posvetil sa¬ mo tistim stvarem, ki so me resnično zanimale in zaradi kate¬ rih sem tudi šel na pot. To so izdelki in naprave za letalsko in brodarsko molerastvo, električne železnice in dirkalne proge z mo¬ deli avtomobilov. Letalsko in brodarsko modelarstvo Modelarstvo je že tako napre¬ dovalo, da se že resnično pribli¬ žuje znanosti. Žal pa so te apa¬ rature zelo drage in mora mode¬ lar, ki hoče doseči uspehe na tekmovanjih, imeti kar precej denarja. Poudarek celotnega mo¬ delarskega dela sejma je bil na radijsko vodenih modelih. Tu so vse večje tovarne, ki izdelujejo modelarski pribor, kot so Graup- ner, Schouco-Hegi, Robbe, WIK in druge pokazale svoje naprave, ki jih izdelujejo same ali pa v kooperaciji z večjimi tovarnami elektro materiala. Tako se je po¬ vezal Graupner z Grundingom, Schuco-Hegi z Metzom, nekaj pa je samostojnih izdelovalcev, kot so na primer Simprop in Multi- plex naprave. Vedno več je pro¬ porcionalnih naprav, ki omogo¬ čajo, da modelar vodi model ta¬ ko kot pravo letalo. Mislim, da sta bili najkvalitetnejši napravi Graupner-Grunding Digital 14 in Simprop 7+1. Prva ima lahko sedem servomotorjev za oprav¬ ljanje funkcij v modelu. Letalo lahko vodimo v vseh treh sme¬ reh, torej nagib, smer in višina in upravljanje motorja. Ima pa še tri dodatne funkcije npr. za uvlačenje koles, spuščanje pada¬ la in zakrile. Mogoče je torej iz¬ delati maketo letala, ki bo oprav¬ ljalo popolnoma vse funkcije kot pravo letalo. Poleg teh naprav, ki predstavi jajo vrh modelarstva, je bilo še polno drugih stvari, ki omogočajo hitrejšo gradnjo ali olajšujejo upravljanje modela. Pravo revolucijo v prekrivanju modelov je povzročila poliester- folija, ki jo lahko kupimo v več barvah in ki je skrajšala posto¬ pek prekrivanja na V^-časa. F°' lijo položimo na model in jo z likalnikom »polikamo« na mo¬ del in model je prekrit! Nobeno lakiranje ni več potrebno. Tak¬ šna folija enako dobro služi tu¬ di za prekrivanje čolnov. Poleg tega sem videl še kup novih stvari: uvlačljivo podvozje, elek¬ trične zavore za kolesa, nove motorje, nove komplete modelov itd. — preveč vsega, da bi si lahko natančno ogledal. Potem pa sem se spomnil, kaj lahko modelar dobi pri nas. Saj niti balze ni dobiti! Električne železnice Pri električnih železnicah ni¬ sem videl nič novega. Pri Mar- klinu so opustili sistem visokih frekvenc za vožnjo več vlakov po istem tiru, ker je predrag. Po¬ vsod so pokazali nekaj novih lo¬ komotiv, vagonov in delov pro¬ ge. Zdi se mi, da tovarni Mar- klin in Trix nekoliko nazadujeta in ju rešuje le še tradicija. Trix je začel izdelovati poleg starega sistema »HO« (železnice zmanj¬ šane v merilu 1:80) še novo vrsto »N« v merilu 1: 160. Mar- klin pa že nekaj let izdeluje lo¬ komotive za normalno dvotirno progo brez tretje tračnice v sre¬ dini. Največje zanimanje je po¬ vzročil Arnold s svojo novo nad- tirno električno napeljavo za električne lokomotive, ki pri si¬ stemu N do sedaj ni bila v na¬ vadi. Tudi izdelava je že zelo le¬ pa. Lokomotive niso več le pri¬ bližno izdelane, ampak imajo vse potrebne detajle, ki lahko zado¬ voljijo še tako razvajenega »že¬ lezničarja«. Ker je železnica si¬ stema N še enkrat manjša kot pri HO in zavzema le četrtino prostora HO, bi bila ta železnica primerna za naše razmere. Železnice tovarne Mehanoteh- nika nisem zasledil. Cestne dirke Največje zanimanje so vzbu¬ dile proge za cestne dirke. Tudi sam sem poskusil dirkati in pri¬ znam, da me je navdušilo. To so modeli pravih, običajnih dirkal¬ nih avtomobilov v merilu 1:32 in 1:24. Proga je za dve ali za štiri vozila v obliki osmice in ima dve ali štiri zareze. Zareze služijo za vodenje avtomobilov in imajo ob vsaki strani dovode za tok. Avtomobili dosegajo ve¬ like hitrosti in nespreten vozač lahko hitro »iztiri« svoj FordGT. Ob koncu bi rad le še pri¬ pomnil: kdaj bomo kaj takega videli v naših trgovinah? Peter Burkeljc 246 Slika 1 Slika 2 transistorski sprejemnik za začetnike Evo vam danes zelo enostaven transistorski sprejemnik. Pozne¬ je vam bomo prikazali še neka¬ tere kvalitetnejše sprejemnike, ki pa bodo seveda tudi bolj kom¬ plicirani. Sprejemnik se napaja z ener¬ gijo, ki jo dobiva direktno iz antene; ne potrebuje torej nika- kega drugega vira energije (bate¬ rije). Obstoji jz detektorja, ki dela z germanijevo diodo AO 70 (lahko je tudi kaka druga dio¬ da) in iz ene stopnje nizkofrek¬ venčnega ojačenja(FN) s tran- sistorjem OC 71. Transistor lah¬ ko kupite v vseh trgovinah z radiotehničnim materialom ali pri Mladem tehniku. Na sliki 1 vidite shemo veza¬ ve, slika 2 pa kaže tuljavo. Tu- Ijavnik je izdelan iz pertinaksa ali iz kartona v obliki valja s premerom 30 mm. Antenska tu¬ ljava L 2 pa 110 navojev, od ka¬ terih je 40 navojev med točkama 2 in 3. Obe tuljavi navijamo v isti smeri. Uporabimo lakirano ali z dvojnim svilenim ovojem izolirano žico preseka 0,2 mm. Številke na shemi in na skici tuljave (1,2, 3, 4) nam pokažejo navitje in priključevanje tuljav. Če se držite številk, ne morete pogrešiti. Navoje navijte drugega tik drugega, med navitjem L1 in L2 pa naj bo presledek širok 3 milimetre. S spremenljivim kondenzator¬ jem maksimalne kapacitete 450 do 500 pF boste dosegli dobro pokritje sredn jevalovnega ob¬ močja, približno 0,5 do 1,5 MHz. Detektirani signal za diodo obsega dve komponenti in sicer izmenično, ki predstavlja korist¬ ni signal in enosmerno, ki daje moč za napajanje transistorja. Seveda je treba diodo pravilno vezati v tokokrog, tako da dobi kolektor transistorja negativno napetost. Nevarnost poškodova¬ nja transistorja je pri tej shemi neznatna, razen v neposredni bli¬ žini močnega oddajnika. Prvo po- 247 Slika 3 lariteto diode lahko določite s poskusom. Izmenični signal pri¬ ključite preko malega papirnega kondenzatorja 2 uF na bazo tran- sistorja. Najboljši sprejem boste dose¬ gli s slušalkami 4000,0. Ta pre¬ prosti sprejemnik pa potrebuje dobro zunanjo visoko anteno, ki naj bo dolga 20 do 30 m. Naj¬ boljša antena je bakrena pletena žica debeline 1,5 do 2 mm. Skr¬ bite, da bo antena dobro ozem¬ ljena. Na tretji sliki vidite drugo va¬ rianto transistorskega sprejem¬ nika z istimi sestavnimi deli. Na izhodu diode AO .70 dobite NF komponento in eno enosmer¬ no komponento, ki obe izhajata iz detekcije nosilnega vala. Eno¬ smerna komponenta daje nape¬ tost za napajanje kolektorja. Iz¬ menična NF komponenta se pri¬ ključi na bazo preko papirnega kondenzatorja 2 uF. Diodo je treba vezati tako, kot to prika¬ zuje shema, da bi prišla njena katoda na uglašen krog. Tudi za ta sprejemnik je potrebna do¬ bra zunanja antena. Tuljavo L1 sllO navoji dvojno s svilo izolirane žice 0,6 mm na¬ vijemo na valj premera 50 mm. Tuljavo L2 z 90 navoji enake ži¬ ce navijemo na isti tuljavnik z odcepom za diodo pri 35. navo¬ ju števši od spodnjega konca tu- Ijavnika. V naslednji številki naše re¬ vije bomo opisali sprejemnik z dvema transistorjema s feritno anteno. . timov mali oglas Kupim radijske slušalke, kondenzator 500 ali 1000 pF, ladijski motor »Del¬ fin«, elektromotor EMT-2 in rezljačo s priborom. Ku¬ pim lanske številke TIM-a in tudi številke, ki so izšle pred letom 1965. Kupim tudi letalski motorček z žarilno svečko. Gašpar Milan, Šulinci št. 6, p. Petrovci, Pomurje bodimo previdni pri delu s transistorji in diodami Mnogi naši bralci žele navo¬ dila in sheme za gradnjo transi- storskih sprejemnikov. Tem že¬ ljam bomo tudi v bodoče ustre¬ zali; Želeli bi vas opozoriti na nekatere težave, na katere ute¬ gnete naleteti pri delu s tran¬ sistorji in diodami. Mislimo nam- rem, da je bolje, če se prej po¬ učite, kako je treba ravnati s temi elementi in kaj se lahko zgodi z njimi, ako ne znate pra¬ vilno ravnati. Pri delu s polprevodniki — diodami in transistorji moramo paziti na več stvari, sicer lahko kar hitro pride do poškodb ali celo do uničenja teh razmeroma dragih elementov. Mehanske poškodbe Nikdar ne smemo zvijati ali upogibati priključnih žic tik stekla, oziroma tam, kjer žice iz¬ hajajo iz diode ali transistorja. Takšno ravnanje bi povzročilo razpok ali zdrobitev stekelca in s tem hudo okvaro transistorja. Ako je zaradi vezave res po¬ trebno upogniti žico blizu nje¬ nega izhoda iz telesa elementa, primite žico tik ob telesm z ma¬ limi ploščatimi ali okroglimi kle¬ ščami in nato upognite žico ob čeljustih klešč (sl. la, lb). 248 -CE£3r Slika la Slika 3 Termične poškodbe Za vse radijske elemente z ger¬ manijem velja, da delovna tem¬ peratura (med sprejemanjem) ne sme presegati 70°. Glede na njihovo občutljivost moramo že pri gradnji sprejemnika paziti, da ne bomo vrgadili kristalnih diod ali transistorjev v bližini delov, ki se močno grejejo. Tak¬ šni deli so npr. transformator, usmernik, elektronske cevi, viso¬ ko obremenjeni upori itd. Pri spajkanju moramo strogo paziti, da se deli, narejeni iz raznih kri¬ stalov ne bi preveč segreli. Spaj- kajmo le na koncih priključenih žic, priključno žico občutljivega elementa pa držimo med spaj- kanjem s kleščami, ki imajo ba¬ krene obloge na čeljustih. Žico seveda držimo med telesom tran- sistorja in mestom, kjer spajka- mo. Tako bomo večino toplote odvedli v klešče. Tudi je bolje uporabljati večji in dobro se¬ gret spajkalnik. Z njim bomo namreč hitreje prispajkali (spaj- ka se hitreje stali), kratkotrajna toplota bo manj nevarna (sl. 2). Električne poškodbe Diode in transistorji so gra¬ jeni le za nizke napetosti, zato moramo pri vgrajevanju paziti, da napetost ne bi presegla do¬ voljene maksimalne temperature. Do prekoračenja dopustne nape¬ tosti najraje pride, kadar dela¬ mo s spajkalnikom, ki ima delni spoj z maso. V takem primeru steče močnejši ali šibkejši tok preko spajkalnika in spojev na maso (sl. 3). Takšni električni tokovi najhitreje poškodujejo de¬ le, s katerimi pridejo v neposre¬ den stik. Poleg polprevodnikov se lahko poškodujejo tudi dru¬ gi deli sprejemnika (sl.4a in 4b). Pred takšnimi poškodba¬ mi ščiti ozemljitev spajkalnika (vključite ga le v »šuko« vtič¬ nico). Ako to ni mogoče, je tre¬ ba preprečiti stik dela, ki ga spajkamo, z maso. Diode in transistorje ščitimo tudi tako, da kratko staknemo žice (sl. 5a, 5b). Pri merjenjih na polprevod¬ nikih (na primer, ako želimo izvršiti neke meritve ali preiz¬ kuse), smemo uporabiti le me¬ rilne instrumente, ki nimajo viš¬ je napetosti, kot je dopustna. Ako delamo z instrumentom, čigar en pol je vezan na maso, moramo odvesti tok izpred diode ali transistorja, da ga tok ne bi poškodoval. I.V 249 fotografi fotogram z usmerjeno svetlobo Svetloba pod povečevalnim aparatom je usmerjena in zato so obrisi predetov na fotogramu ostro zarisani. Če je svetloba raz¬ pršena, kot na primer pri običaj¬ ni beli žarnici, potem bodo ob¬ risi predmetov neotri, ker bo svetloba prihajala tudi pod pred¬ mete. Če vzamemo predmete, ki imajo zanimivo obliko (šahov¬ ske figure, drobni kipci) potem usmerimo svetlobo tako, da se bo preko fotografskega papirja začrtala tudi njihova senca. Čim nižja bo smer svetlobe, daljša bo senca. Pri tem nam bo v pomoč glava povečevalnika, ki smo jo sneli in s poskusom ugotovili njen položaj za dosego zaželene sence. Fotogram s premikom Pri enostavnem fotogramu smo imeli črno ozadje in bele obrise predmetov, katere smo po¬ lagali na fotografski papir. Če napravimo fotogram s kratko osvetlitvijo in nato predmete ma¬ lo premaknemo ter še enkrat Slika 1 kratko osvetlimo, bomo v foto¬ gram dobili še sivi ton. Kjer je bil fotografski papir pokrit pri obeh osvetlitvah, bodo ostale be¬ line v nenavadnih oblikah, ki jih obkrožajo sivi obrisi predmetov. Ker je ozadje bilo dvakrat osvet¬ ljeno, bo črno. Premik in osvet¬ litve lahko izvedemo tudi več¬ krat, toda osvetlitve morajo, biti kratke. Mačice v enostavnem fotogramu (1 ) in v fotogramu s premikom ( 2 ). Če fotogram s premikom kon¬ taktno kopiramo, bodo črnine spremenjene v beline in obrat¬ no. Sivine bodo na belem ozadju pridobile na svoji učinkovitosti. Fotoram s projekcijo Če v masko povečevalnika vstavimo košček stare zavese ali mrežasto blago, bomo na beli podlogi pod povečevalnikom opa¬ zili zanimivo projekcijo uporab¬ ljenega vzorca. Fotogram ali po¬ večavo tega vzorca lahko napra¬ Slika 2 vimo z ostrimi konturami ali pa neostrega. Na steklo maske nasujemo ma¬ lo sladkorja ali nekaj drobnih kristalov, mivke, riža /drobtini¬ ce in podobnega. Fotogrami bo¬ do nenavadni, izvedemo pa jih lahko v veliki in mali povečavi, ostro ali neostro. Za fotogram s projekcijo lah¬ ko uporabimo tudi risbo s tušem na paus papirju, ki smo jo vlo¬ žili v masko povečevalnika. Po¬ tem poskusite napraviti različne razmaze na stekleni ploščici (s tušem, kremo, barvo, vazelinom), odstranite masko iz povečeval¬ nika in mesto nje vstavite pri¬ pravljen razmaz. Ko boste za¬ ostrili in napravili fotogram, se vam bo odprlo področje abstrakt¬ ne foto-grafike. Kombinirani fotogram Vse načine izdelave fotogra- mov pa lahko kombiniramo. Lah¬ ko združimo navadni fotogram in fotogram s projekcijo, fotogram z dvema projekcijama ali navad- 250 ni fotogram z uporabo vzorča¬ stih stekel, ki jih položimo pre¬ ko fotografskega papirja ali pa vstavimo v masko povečeval ni ka. Možnosti so neizčrpne! Glej sliko 3! Fotografski papir je bil posut s kristali natrijevega sulfita, v ma¬ sko povečevalnika pa je bilo položenih nekaj njegovih zrnc. Osvetlitev je dala ta kombinirani fotogram. Če zložimo skupaj nekaj po¬ zitivnih in negativnih fotogra- mov z dekorativnim vzorcem, bomo dobili lepe primerke ta¬ pet. Glej sliko 4! Kot vzorec je uporabljena mi¬ moza. Njena vejica je vstavljena v masko povečevalnika in na- Slika 3 pravljen fotogram s projekcijo, ki se je nato kontaktno kopiral. Slika 4 251 »POMLAD« Pionirji fotokluba »Janez Pu¬ har« iz Ljubljane so na temo »POMLAD« sestavili fotogram in nam ga poslali z naslednjo pri¬ pombo: »Mesec smo napravili tako, da smo novčič položili v masko povečevalnika in ga ne¬ ostro kopirali v fotogram. Teloha in novčič smo nato odstranili in še enkrat kratko osvetlili. Ostale cvetke so pri tem bile stalno na papirju. Mesec in teloha sta tako podana v sivem tonu s čemur je dosežena globina v fotogra- mu.« VLASTJA NAGRADNE IZDELEK v tej številki je kakršen koli fotogram, ki ga boste izdelali in poslali na uredništvo revije TIM zvezna tekmovanja mladih tehnikov jugoslavije Ob koncu letošnjega šolskega leta bo Zvezni svet za tehnično vzgojo mladine Jugoslavije orga¬ niziral vrsto prireditev za pio¬ nirje — mlade tehnike. Za le¬ tošnje zvezne prireditve je zna¬ čilna pestrost oblik s področja svobodnih tehniških dejavnosti in skupno navezovanje vseh teh dejavnosti na pouk tehnične vzgo¬ je v osnovni šoli. Prireditve bodo poleg osnov¬ nih tekmovanj mladih tehnikov obsegale še: Konkurs na temo »Znanost in tehnika v službi člo¬ veka in izgradnje socializma«, kjer pridejo v poštev pismeni se¬ stavki in reportažne fotografije, dalje razstave izdelkov, ki jih bodo izdelali tekmovalci na tek¬ movanjih in v konkursu, posve¬ tovanje in razgovor tekmovalcev z instrukotrji, na katerem bodo izmenjavali izkušnje ter še vrsta drugih oblik in srečanj najbolj¬ ših mladih tehnikov in njihovih učiteljev in inštruktorjev iz vseh republik Jugoslavije. Tekmovanje mladih tehnikov bo obsegalo: — avto moto tehniko — brodarsko modelarstvo — letalsko modelarstvo •—■ gradbeništvo — elektrostrojništvo — poljedelsko tehniko — raketno modelarstvo •— radiotehniko — fototehniko — kino tehniko — fiziko — kemijo — biologijo Ne glede na ta razpis se mla¬ di tehniki pri nas pripravljajo na tekmovanj v okviru ene ali več razpisanih panog. Za tekrno- movalce slovenskih ekip, ki bo¬ do tekmovale na zveznem tek¬ movanju pa bodo izbrani le naj¬ boljši med najboljšimi. Zato se bodo že preje pomerili med se¬ boj na šolskih, občinskih in med¬ občinskih tekmovanjih. Zmago¬ valci na občinskih tekmovanjih bodo tekmovali na republiških tekmovanjih, izmed njih bodo iz¬ brani po trije najboljši, ki bodo predstavljali mlade tehnike Slo¬ venije na zveznem tekmovanju. Zvezno tekmovanje mladih teh¬ nikov ima dva dela in sicer: 1. Obvezni del, ki je isti za vse tekmovalce in bo obsegal odgo¬ vore na vprašanja iz splošne teh¬ nične vzgoje ter fizikalnih osnov, kemije in biologije. S temi vpra¬ šanji se bo preskusila splošna in tehniška razgledanost tekmo¬ valcev. Ta obvezni del tekmo¬ vanja bo izveden v obliki testa in bo za slovenske tekmovalce v slovenskem jeziku. 2. Posebni del pa si bo izbral vsak tekmovalec sam že doma, ko se bo pripravljal nanj (foto¬ tehniko, modelarstvo itd.) in bo že na republiškem tekmovanju tekmoval v isti stroki, v kateri bo tekmoval tudi na zveznem tekmovanju. Skupno bo trinajst strok, vsaka ekipa pa bo tekmo¬ vala v eni od teh trinajstih strok. Tekmovanje pa bo sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in de¬ monstracijskega dela. Pri teoretičnem delu bo treba odgovoriti na nekaj vprašanj, ki zadevajo samo stroko. Pri praktičnem delu tekmova¬ nja bo preizkus spretnosti v ro¬ kovanju, sestavljanju in podob¬ no. Pri demonstracijskem delu tek¬ movanja pa bodo tekmovanja z rekviziti — npr. modelarska tek¬ movanja, v »lovu na lisico«, v 252 projekciji filma ipd. —- pač za vsako .stroko po posebnih pro- pozicijah. Te propozicije bodo tako splo¬ šne, da bo omogočeno pokazati znanje in spretnosti prav na vsa¬ kem področju. Za lažjo pripravo na tekmova¬ nja navajamo okvirni program za tekmovanje iz vseh trinajstih tekmovalnih strok. Okvirni program tekmovalnih strok 1. AVTO MOTO TEHNIKA a) Teoretični del 1. Poznavanje (opis) kolesa, mopeda in avtomobila (poznava¬ nje osnov —- test obsega 6 vpra¬ šanj ). 2. Poznavanje prometnih pra¬ vil in predpisov (10 vprašanj o pravili za pešce, kolesarje in dru¬ ge voznike vozil, osebni promet¬ ni predpisi s prometnimi znaki). 3. Cestna mreža Jugoslavije in industrija prometnih sredstev v Jugoslaviji (tovarne koles, mo¬ torjev in drugih motornih vozil (4 vprašanja). b) Praktični del 1. Tekmovanje v spretnostni vožnji s kolesom ali mopedom (na posebnem poligonu z upo¬ števanjem 6 različnih elementov — nalog). Od tekmovalca se zah¬ teva točno izpolnjevanje nalog in čas izvršitve nalog. 2. Ocenjevalna vožnja s kole¬ som ali mopedom na improvizi¬ ranem prometnem poligonu (del mesta z opremljenimi in ozna¬ čenimi križišči). 3. Praktično delo pri urejanju in vzdrževanju kolesa (mazanje, menjavanje višine sedla, menja¬ va in krpanje zračnice ipd.). 2. BRODARSKO MODELAR¬ STVO a)Teoretični del Obsega poznavanje fizikalnih osnov v brodarskem modelar¬ stvu, čitanje načrtov modelov, poznavanje modelarskega orodja in materiala. b) Tekmovalci bodo iz pri- nešenega materala (izgotovljenih sestavnih delov modela) po ob¬ stoječih načrtih sestavili model v štirih urah. c) Tekmovanje z modeli mo¬ tornih čolnov, ki jih tekmovalci prinesejo s seboj na tekmovanje. Podatki za model motornega čol¬ na: dolžina vodne linije največ 35 cm, pogon z miniaturnim elektromotorčkom napetosti 4,5 volta. Tekmovanje bo v hitrosti. Vsak tekmovalec ima pravico do treh startov, točkuje se najboljši doseženi čas. 3. LETALSKO MODELARSTVO a) Poznavanje letalskega mo¬ delarstva Tekmovalci v testu odgovarja¬ jo na vprašanja npr.: zakaj mo¬ del »pikira«. Zmaga tekmovalec, ki v najkrajšem času največkrat pravilno odgovori. b) Izdelava dela letečega mo¬ dela Tekmovalec mora izdelati, ozi¬ roma sestaviti del modela (del krila, trup, horizontalni ali ver¬ tikalni stabilizator). Zmaga tekmovalec, ki v naj¬ krajšem času najkvalitetneje iz¬ vrši zadano nalogo. c) Doseganje športnih rezulta¬ tov Tekmuje se v trajanju leta standardnega jadralnega modela. Vsak tekmovalec tekmuje s tre¬ mi starti. 4. GRADBENIŠTVO a) Teoretični del Preizkus znanja osnov in teh- tva in arhitekture (program 6. r. osn. šole kot osnova). Poznavanje največjih in sve¬ tovno znanih gradbenih objek¬ tov, razločevanje nizkih in viso¬ kih gradenj, poznavanje mate¬ riala, gradbenih strojev, tehnike dela, uporabnost armiranega be¬ tona, izolacijska sredstva v grad¬ beništvu, čitanje načrtov za grad¬ njo maket in podobno. b) Praktični del Tekmovalci morajo v času šti¬ rih ur izdelati, oziroma sestaviti eno od naslednjih maket: make¬ to tovarne, sodobne šole, make¬ to stolpnice, maketo servisne po¬ staje ali maketo mostu in to po predloženem ali lastnem načrtu in iz že preje doma pripravljenih sestavnih delov iz kartona, lepen¬ ke, furnirja ali vezane plošče ali drugega materiala (styropor). 5. ELEKTROSTROJNIŠTVO a) Teoretični del Tekmovalci morajo poznati osnove elektrostrojništva, upora¬ bo fizike na tem področju, upo¬ rabljanje materiala, čitanje na¬ črtov in simbolov in gradnjo mo¬ delov s področja elektrostrojni¬ štva. b) Praktični del Tekmovalci morajo obvlada¬ ti sestavljanje konstrukcijskih kompletov: — iz kompleta »KONTEMA« sestaviti in opisati modele struž¬ nice, skobelnega stroja, mehanič¬ nega kladiva in vibracijske žage; — iz kompleta »MEHANO- TEHNIKA« št.5 sestaviti in opisa¬ ti model električne stiskalnice (sl. št. 73), dvigala (sl. št. 78), horizontalnega parnega stroja (sl. št. 88) ali hidroaviona (sl. št. 91). Čas za setavljanje teh mode¬ lov je največ štiri ure. 6. POLJEDELSKA TEHNIKA a) Teoretični del —■ Preizkus znanja iz polje¬ delstva: pomen in vloga poljedel¬ stva: zemlja, rastline, agrotehni¬ ka, semena, gnojila in sredstva za zaščito rastlin. — Poznavanje traktorjev: vlo¬ ga, pomen, zgodovinski razvoj, vrste traktorjev in deli traktor¬ jev. —- Preizkus znanja o poljedel¬ skih strojih: plugi, brane, diska¬ ste brane, razmetalniki stelje, trosilci gnojil, sejalniki, vrstni kultivatorji, škropilnice, kosilni¬ ce, stiskalnice, kombajni in pri¬ kolice. 253 b) Praktični del — Razlikovanja umetnih gno¬ jil, semen in rastlin (na vzor¬ cih, fotografijah in risbah); — Spoznavanje posameznih važnih sestavov traktorja (na modelih, fotografijah in risbah); — Spoznavanje posameznih poljedelskih orodij in strojev in njihovih pogonskih delov (na modelih, fotografijah in risbah). 7. RAKETNO MODELARSTVO a) Poznavanje raketnega mo¬ delarstva Tekmovalec odgovarja na vpra¬ šanja v obliki testa tako, da označi pravilni odgovor npr., kaj je center potiska in kje se na¬ haja, kaj je raketni motor itd? Zmaga tekmovalec, ki je v naj¬ krajšem času pravilno odgovo¬ ril na največ vprašanj. b) Sestavljanje modela rake¬ te ali izdelava sestavnega dela za model rakete Zmaga tekmovalec, ki v naj¬ krajšem času najbolje izdela mo¬ del. c) Športni rezultati Tekmuje se s standardnim ra¬ ketnim motorjem in serijskim kompletom modela rakete v di¬ sciplini trajanja leta modela ra¬ kete s padalom. Vsak tekmova¬ lec ima dva starta, točkuje se boljši let s po eno točko za vsa¬ ko sekundo. Zmaga tekmovalec z največ točkami. 8. RODIOTEHNIKA a) Teoretični del Preizkus fizikalnih in matema¬ tičnih osnov radiotehnike v obli¬ ki testa iz elektronike in teleko¬ munikacij. Vprašanja so enciklo- pedijska in prilagojena nivoju sposobnosti tekmovalca. Vpraša¬ nja bodo iz naslednjih področij: — zgodovina — klasična snov -— sodobni dosežki — uporabnost v vsakdanjem življenju in v industriji. b) Praktični del 1. »Lov na lisico« na 3,5 MHz. Tekmovalec mora v čim krajšem času odkriti tri skrite radijske oddajnike »lisice«. »Puško« spre¬ jemnik prinese tekmovalec s se¬ boj. 2. Gradnja naprave po »TN si¬ stemu« (sistem »matador« ob¬ javljen v časopisu »Tehničke no- vine«.) hitrostna gradnja eno¬ stavnega radijskega sprejemnika iz montažnih elementov. (Kom¬ plete »matador po TN sistemu« izdeluje serijsko Letalski center s sodelovanjem radio kluba »Ni¬ kola Tesla« iz Beograda). 9. FOTOTEHNIKA a) Teoretični del Poznavanje osnov fotografije v obliki testa. (Literatura PRI¬ ROČNIK ZA FOTOAMATERJE iz kompleta JPI). b) Praktični del 1. Snemanje Vsak tekmovalec posname na EFKA filmu v zvitku (filme pri¬ skrbi organizator) določeni ob¬ jekt in objekt po svobodni izbiri. 2. Delo v temnici Razvijanje posnetega filma in izdelava povečave formata 18 X 24 cm posnetka odrejene (določene) teme in svobodno izbrane teme. Vsak tekmovalec izdela poleg teh dveh fotografij še fotogram formata 18 X 24 cm po lastni izbiri. 10. FILMSKA TEHNIKA a) Teoretični del Poznavanje osnov snemanja v obliki testa (literatura FILM¬ SKA KAMERA U RUKAMA AMA- AERA avtorja Aleksandra Antoni¬ ča — izdaja Tehničke knjige Beo¬ grad). b) Praktični del 1. Snemanje Vsak tekmovalec dobi zvitek 8 mm filma, na katerega po¬ sname določeno reportažo s ka¬ mero, ki jo prinese s seboj. 2. Razvijanje V laboratoriju razvije film v razvijalni dozi, montira na mon¬ tažni mizi in na koncu še proje- cira. 11. FIZIKA a) Teoretični del Tekmovalec mora poznati osnovne fizikalne zakone, pra¬ vilno mora tolmačiti prirodne pojave in uporabo zakonov v tehniki in proizvodnji, znati mo¬ ra uporabljati skice, matematič¬ ne izračune in merilne inštru¬ mente, znati mora uporabljati aparate. (Program tekmovanja je zasnovan na programu fizike v 7. in 8. r. osn. šole). Tekmova¬ nje bo v obliki testa. b) Praktični del Tekmovalec mora iz sestavnih delov sestaviti na osnovi lastnega ali predloženega načrta neko na¬ pravo kot npr.: preprost telefon, električni zvonec, telegraf, mo¬ del prenosnega mehanizma, elek¬ tromagnet, elektromotorček ipd. 12. KEMIJA a) Teoretični del. Tekmovalec mora pri reševa¬ nju nalog iz kemije dokazati da pozna osnovne kemijske zakone in njihovo uporabo v praksi, da se pri dokazovanju kemičnih ele¬ mentov in spojin poslužuje ke¬ mičnih reakcij, da obvlada osnov¬ ne kemijske operacije in pravilno uporablja kemijski pribor ter, da se poslužuje kemijskih simbolov in shem. (Program tekmovanja temelji na programu kemije v 7. in 8. razredu osn. šole). b) Praktični del Praktične vaje v kemiji obse¬ gajo najvažnejše reakcije in o- snovne laboratorijske manipula¬ cije, kemijsko simboliko in ra¬ čunske naloge. 13. BIOLOGIJA Tekmovalci morajo pridoblje¬ no teoretično in praktično zna¬ nje iz biologije povezati s prak¬ so, da dokažejo, kako razume¬ vajo spremembe in vzroke spre¬ memb v prirodi in v kakšni meri so si tekmovalci osvojili znanstveni pogled na svet. Teoretični del tekmovanja bo izveden v obliki testov, praktični del pa s pomočjo laboratorijskih vaj- T. KREUZER 254 pionirji modelarji, radiotehniki, kemiki, fiziki, biologi in vsi ostali material, ki ga potrebujete, bodisi pri pouku tehniške vzgoje, bodisi pri vašem delu doma, kupite v poslovalnici MLADI TEHNIK Ljubljana, Stari trg 5 Ilfill Prav tako kot denimo kupite danes v trgovini komplet sestavnih delov za izdelavo kakega modela, pošiljajo nekatere avtomobilske tovarne po svetu njihove avtomobile kar v zabojih. Kupec, ki kupi tako vozilo, si ga v prostem času sestavi sam. Na zgornji sliki vidite sestavne dele, iz katerih bo srečni kupec sestavil imeniten športni avto LOTUS ELAN, enega od najlepših angleških športnih vozil. avtomobil iz zaboja milnica in pralni praški Nihče bi si skorajda ne mogel misliti, da lahko povzroče odpadne vode iz naših gospodinjstev tolikšno nesnago v vodi. Poglejte levo sliko! Nevarna penasta nesnaga je posledica najrazličnejših pralnih praškov, ki jih dan za dnem uporabljamo pri pranju perila in po¬ tem zlijemo v lijak. Strokovnjaki po vsem svetu se že dalj časa ubadajo s problemom takšne penaste nesnage, ki ni le grd na pogled, temveč tudi nevaren bodisi ribjemu zarodu, bodisi ljudem. Kot vidite, problem čistoče še zdaleč ni rešen tisti hip, ko umazano vodo zlijemo doma v lijak!