GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
millRID AMD fiHTUintn mmtl FKRWTT riVa Bum AUTHOmim «r m ACT 09 OCTOBEE i lfir Utflim m POT oma OP nt TOEK. H. T. B? Order cf the Prttfdfflt, A B B!He«m, P M Gen
— — ^ The Largest Slovenia* DhiIv i
in the Uni;ed State*
Issued every djj except Sunday« | and legal Holidays	|
W 75,000 Readers
(Najveiji Uovemki dneva Ik I v Združenih državah | Velja sa oeio leto.........$6.00 [
Za pol leti............... 3 Of. |
Za New York celo leto.... 6.00 \ Za inozemstvo celo leto... 7.00 j
TELEFON: 2876 CORTLANDT	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y-, raider the Act of Congress of 3fl*~ch 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLAND1
NO IV — STEV. 14.	NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 17, 1990. — SOBOTA, 17. JANUARJA, 1990.	VOLUME JCXVUL — LETNIK XXVIII
holanoska se	i1
bo protivila',
- ,t
NAJVI&JT SVET JE ODOBRIL BESEDILO ZAHTEVE. — NOTO 80 SESTAVILI FRANCOZI IN SICER PO AMKRTftKKM VZORCU. — POSEBNO POVELJE NEMfiKI VLADI.
Par«, Francija, 1 #». jautjarja. — Najvišji svet je danes odobril ( besedilo note, katera .>« poslana liolandski vladi glede izročitve biv- 1 šega kajzerja.	.	\
Francoski krogi ;o prepričani, da se bo Holandska branila ter c da ne bo hotela tako zlepa izročiti svojega jetnika.
Diplom«ti, zastopani v najvišjem »vetu so mnenja, da se bo ho- * lmdska vlada sklicevala na sledeč*? dejstvo: v holandskem kazen- 2 akem zakoniku ni nobene postave, tikajoče se /ločina proti medna- 1 rodni moralnosti n kršenju svetosti pogodb. Nadalje tudi ne vse ! buje.io pogodbe, sklenjene med Holandsko in zavezniki, nobene toč-^. ke glede izročitve te« a ali onega človeka.
Xoto, ki jo bodo poslali halandski vladi, so sestavili Francozi t in sicer po nekem ameriškem vzorcu.	ji
Nadalje je obvestil najvišji svet nemško vlado, da bo zahteval j od nje šcatsto vojakov oziroma častnikov, ki so se prekršili proti j mednarodnemu pravu	t
Tozadevna točka v mirovni pogodbi, pravi med drugim tndi, <;a je dolžnost inediua udnega sodišča določiti ono kazen, katero bo j smatral za primerno	j
(To je zelo žaloslino, kajti \ Vprašan je je, kdo je bil največji ro- . par, nemški kajzer, ali pa države, katerim se je z ameriško pomočjo;" posrečilo zmagati v vojni, nakar so pograbile vse, kar jim je prišlo, pod roke, ne da bi se brigalo za principije, na podlagi katerih je J stop'I a Amerika v vojno, namreč za principije svobode ter neod- 1 \ isuosti in prostosti tudi najmanjših narodov. Italjaui, zadnji in 1 najbolj klaverni med zavezniki, so se polastili naših slovenskih in lir- ! \ »škili /emlja ter bi radi požrli celi Balkan, seveda, da s tem "zava- ! rujejo svoje strategič-ie meje", kjer ni par laliotiov, ki jim gredo na roko ter mečejo osi-ilemn svetu pesek v oči. če bi mirovna konfe- ] i. lica v Parizu v resnici napravila red ter dala vsakemu narodu, kar 1 will gre in kar je njegovega, brez ozira na zgodovino rimskega ce- 1 virstva in na "utrategične meje", potem bi bila kazenska obravnava ' j rot: kil j* er ju upravičena, u tako, kot stoje stvari sedaj, je le žalostna in pokvečena tragi komedija, kajti kajzerju se oci ta to, kar -u«1mjo nekateri zavezniki sedaj wunL.Narodi pa gledajo ta prizor .kot | ghipei ter dovolijo, d.\ lir jejo njih državniki norce iz njih. Še nc bo ; krauca in ga ne bo!)
KONEC BOUŠEVISKE BLOKADE.
RUSIJA LAHKO IMPORTIRA
TRGOVINA MED ZAVEZNIKI, NEVTRALCI IN RUSKIM NARODOM BO ZOPET OBNOVLJENA. — RUSI BODO ZAMENJAVALI ZA OBLEKO, ZDRAVILA IN POLJEDELSKE STROJE ŽITO, LAN IN DRUGE PRODUKTE.
Washington, D. ('., 16. januarji. — Najvišji svet mirovne konference je sklenil dovoliti izmenjavo raznih potrebščin, vključno ži-\ il, med ruskim narodom ter zavezniškimi in nevtralnimi deželami.
Sklep najvišjega zavezniškega sveta, katerega je objavil državni department, določa, da sme Rusija uvažati obleko, zdravila, hrano in poljedelske pridelke, v zameno pa mora izvažati žito, lan in druge predmete, katerih je v Rusiji v izobilju.
Poročilo najvišjega sveta ima naslednjo vsebino: —- V namenu, da se pomaga nesrečnemu narodu v osrednji Rusiji, kateri je brei vsakih izdelkov, pač pa ima na razpolago veliko surovin, je oklenil najvišji svet po zaslišanju posebne komisije, obnoviti med Rusijo ter zavezniki in nevt talci izmenjavo raznih pred-j metov.	J
Ruske kooperativne organizacije, ki so v direktnem stiku s kmečkim prebivalstvom cele Rusije bodo v zameno za žito in lan ler druge surovine lahko dobile od zaveznikov in nevtralcev obles V o. zdravila in drug« predmete, katere ruski narod nujno potrebuje. —
Povdariti je pja treba, da ostane politika zaveznikov napram sovjetni vladi še vedno taka kot je bila dosedaj.
Pariz, Francija, J<;. januarja. — Najvišji svet je sklenil opustiti t lokado sovjetue Rusije. Razmerje med bojševiki in zavezniki bo pa kijub temu ravno is»o kot je bilo dosedaj.
OSTRI MIROVNI' POGOJI ZA OGRSKO.
Pariz, Francija. 16. januarja. Mirovni pogoji Za Ogrsko, kot jih n sestavila mirovna konferenca,' so bili izročeni ogrski delegaciji,' 1 i *e mudi tukaj. Petnajst dni so dobili Ogri, da p red lože svoje pripombe k pogodbi.
PoJanik Wallace je imel polno pooblastilo, da zastopa Ameriko kot pooblaščenec r zvezi z izroči: vi jo mirovnih pogojev.
Pogodba določa, da se mora Ogr«ka formalno odpovedati r*em pravicam do Heke in prejšnjega avstro-ogrukega ozemlja, ki so ga dobile Italija, Jugoslavija, Čelio-SJlovaaka in Romunska. Ogrska mota ludi podpisati vse klavzule, vsebovane v mirovni pogodbi z Avstrijo, tikajoče se narodnost-
'	. .. Jb-.. «, - .	. .J^ .
Soglasno z določili mirovne pogodbe ne sme ogrska armada presegati 35,000 mož ter ne sme imeti topove, ki bi meli večji kaliber kot deset centimetrov.
Ogrska mora prevzeti primeren de! avstrijskega državnega dolga. Večina ostalih klavzul je slična onim mirovne pogodbe z Avstriji;. ki jc bila sklenjena v St. Germain.
-
V EC UBITIH PRI KRAVAUH V NEMČIJI.
Essen, Nemčija, 16. januarja. Več oseb je bilo ubitih in ranje-; nili pri nemirih v Duisbur£ in v drugih mestih r industrijalnem t kraju kjer stavka 200,000 premo garjev. V okraju Duesseldorfa je . bilo proglašeno strogo obsedno 'stanja.	_
OŽIVOTVORJENJE ' j LI6E NARODOV
I	__•	i
Liga je bila stvor jena in odposlan- i ci so obžalovali odsotnost Združenih držav.	j
!
Pariz, Francija, 16. januarja. Odposlanci Francije, Anglije. Italije, Grške, Relg je. Španske. 4a-po iske. Portugalske iti Brazilije, el^ni sveta Lige narodov su se se-:stoli v "dvorani ur" francoskega« zunanjega urada na prvo sejo V zgodovini Lige. Združene države niso bile zastopane.
Svet se je organiziral ob deseti t eri in trideset minut s tem, da je (bil izvoljen Leon Bourgeois, predsednik francoskega senata, načel-ji.lkoia sveta in da je bila potrjena izvolitev Sir Eric Druinmouda iz Anglije na mesto generalnega, tajnika.
Prvo oficijelno dejanje sveta j Lige je bilo imenovanje, ko je na-j loga bo določiti na licu mesta me-j je ozemlja Saar baziua.	j
j Prvi formalni protest, ki bo! (predložen svetu je prišel od "od-1 poslancev izvoljene vlade irske republike" proti "nerealnemu angleškemu maliku mednarodne li-| ge miru".
—	Predsedovati teinu zborovanju, — je rekel v svojem otvo-riliiem nagovoru, — in inavguri-rati to veliko mednarodno napravo, bi bila naloga predsednika Wilsona. Mi rešpektiramo vzroke, ki še vedno zavlačujejo koneeno otiJo£jiev naših prijateljev v Wash iiigtonu, vendar pa dajemo izrazu upanju, da bodo težkoče hitro premagane in da bo zastopnik velike ameriške republike zavzel mesto, ki ga čaka med nami. Delo sveta bo zavzelo tedaj definitiven značaj ter bo imelo ono posebno silo, ki bi morala biti zvezana z našim delom.
Koncem svojega nagovora je rekel Bourgeois na slovesen način;
—	Z očmi, obrnjenimi proti daljni bodočnosti, a z našimi nogami na solidnih tleh političnih in socijalnih odnosa je v, bomo ustvarili svet, v katerem bo ta Liga v
1 stanu razviti duha pravičnosti ter željo do mini. 1 — V imenu angleškega cesarstva, — je rekel Earl Curzon, — želim dati izraza lojalnosti svoje] vlade in zunanjih dominijev an-* gleške krone napram duhu, na
katerem temelji dogovor glede J ' j Lige narodov. Naš namen je z vse !mi sredstvi, ki so v naši moči, za-' gotoviti uspešnost Lige. Nase 1 trdno prepričanje je, da moremo I le pototn Lige zavarovati se pred i takimi mizerijami kot jih je do- i živel svet tekom preteklih petih i [let in da more le potom Lige na- j [počiti nova doba prijateljskih i mednarodnih odnošajev.
Earl Curzon je zanikal vest, da < j vsebuje Liga ustvarjenje 44 nad- a I države".	!
—• Že samo Liga bi moralo za- < dostovati za rszpršenje tega na- i pričnega pojmovanja, — je dostavil.
Koncem svoejga govora je re- < kel, da se popolnoma strinja z izvajanji predsednika Bourgeois z , i ozirom na Združene države.
— Sklep mora biti njih sam, — j.- rekel Curzon, —a če bodo sklenile zavzeti svoje mesto v tem no-| vem svehi narodov, sem prepri-jčan, da jih bo čakal gorak spre-[ jem.	(
Tudi italjanski minister za zunanje zadeve, Scialoia, se je ogla-. sil ter označil Združene države • ko1 ^ velikega prijatelja člove-'|itva*\ Del'je izraza npanjn, da LI bo t« "odsotni narod'* kmalu za-
►	vzel »voje flesto v Ligi.
s I MtnMrski predsednik Lloyd
>	Otwi«. In Sir Grey sta dospela poflM ter friiU t pobp nekaj
JUGOSLOVANSKE ' ZAHTEVE
Jugoslovani nočejo dati Italiji niti 1 koščka ozemlja mod Reko in iztr- < sko obaljo.
! - !
Pariz, Francija, 16. januarja. Dr. Ante Trumbič. načelnik jugoslovanske delegacije, je danes re- j ker nekemu časnikarskemu po- j ločevalen sledeče:	j'
— »lugosovani nikakor ne mo- : 1 t rejo sprejeti novih predlogov, po- :
tom katerih b' imela Italija korl-|
loor meti Voiosko in Keko, vzpo- :
r».-dno z železniško progo Ljubija-,,
na—Reka.
i Predsednik Wilson je zavrnil' t.i predlog proSlega novembra, ko j ga je Tittoni predložil, in mi upa-' mo, da ga bo zavrnil tudi sedaj,! 'ko ga predlaga Nitti. I M: vstrajamo na stališču, da, j mora biti Snšak jugoslovanski ter; ;da mora biti susaško pristanišče.! Š-i je zelo pripravno za eksporti--Inuije lesa. ludi jugoslovansko.1 j Nadalje mora pripasti Jugoslo-j : vanoin Zader, pristanišče tega' r.iesta naj bo pa avtonomno.
Srbski prestolonaslednik je od-' potoval iz Pelgrada, da vsirajaj pri >vojih pravicah. Italija ne smej imeti nobenega koščka ozemlja meti istrsko obaljo in Reko. Ona. črta naj bo meja, katero je po-}
■	ie^nil predsednik Wilson zadnjo
■	spomlad.
l T 7. zanesljivega vira se je do-j p znalo, da je odvrnil državni tajnik;
>	l ansing ameriškemu poslaniku v j l i Parizu, Wallare. na^zavrne novi;
•	r?ski načrt ter ga ne sme prej!
>	sprejeti, dokler ga ne sprejmejo j
-	Jugoslovani.
I	_
i
t EDEN IZMED ROPARJEV
>	JENKIN8A.
i| -
{ Mexico City, Mehika, 16. jan. J Caeiano Mendez, eden izmed vo-
-	diteljev Cordova banditske ban- < de, ki je odvedla ameriškega kon-
i zularnega agenta Jenkinsa, je bil
-	ujet, soglasno s poročilom iz Pue-
! blc. —	—	1
Mehiške oblasti izjavljajo, da i ima Mendez v rokah važne doka- i
•	ze, ki podpirajo obdolžitve, dvi- i gnjene proti Jenkinsu in kojih glavna vsebina je ta, da je bil v s zvezi z banditi in da se je prosto- ' voljno odvesti v namenu, da do- 1 bi /a to denar od mehiške vlade, i
" " —■ i JAPONCI BODO MOGOČE ZAPUSTILI SIBIRIJO.
Washington, D. C., 16. jan. — Poročila iz Tokio kažejo, da bo imel sklep vlade Združen;u držav, da umakne sorazmerno majhno silo ameriških čet iz Sibirija, za posledico resignacijo ali pa str-moglavljenje llara kabineta.
Japonci so prvotno odposlali čete v Sibirijo na povabilo Združenih držav ter zaveznikov v splo-snem. Združene države pa so sedaj sklenile spraviti ameriške čete iz dežele kakorhitro bodo na varen način odšle čeho-slovaške in druge prijateljske evropske čete.
Objava i ki epa Združenih drŽav jt* očividno presenetila Tokio ter se glasi, dh je stavila kabinet ministrskega predsednika Ilare v zelo težaven položaj.
Tukaj se daje izraza dvomu, da
-	bi Japonska na lastno roko po-■ skušrla ustaviti boljševiški val in
namerava vsled tega uma' ni" i • iz Sibirije svtfje čete.
i sa potem, ko se je cerimonija že
-	pričela.
i Predsednik Bourgeois ju je ta-
-	koj spoznal ter pozdravil Grev-a kot enega izmed očetov Lige. Grey
l j« odgovoril ,da smatra za veli-t ko Čast. da je navzoč ob priliki
-	organifacije Lige.
■	BERLIN PRIPRAVLJEN !|
ZA DEMONSTRACIJE^
_ j]
Najstrožje odredbe za preprečenje ] uemonstracij. — Noske je zopet J
pri svojem poslu.
__ h
i
Berlin, Nemčija, 16. januarja. Vlada je odredila najstrožjo od-j ledbe. da prepreči katerokoli de- ( inonstracijo tekom današnjega; |vine* kajti ta dan je obletnica! slhrti Karola Liebknechta in Ro-' ze Luksemburške. ! Oblasti pa smatrajo položaj za( zatlovoljiv, kajti od tbrka naprej ■je bilo najti dosii vzrokov, ki so | ojačili demokracijo v Nemčiji, j t V prvi vrsti so radikalci raz-' cepljen , kajti neodvisni socijali-i |sti in komunisti dolže drug druge-; |g« krivde, da se je demonstracija j pred državnozborskim poslopjem) .izjalovila. SJa dmgi strani pa je| bila- vlada prisiljena pokazati; !močno roko. Nenadni pojav rde-| •če nevarnosti je imel za posledico,f /tih je koalicijski kabinet pozabil j ,nn svoje strankarske diference in: da kaže vlada sedaj večjo moč iu|<j "enotnost kot jo je imela, odkar j t je prišla na krmilo.	u
; Obrambni minister Noske, ki je j j zopet pri svojem poslu, smatra , ; položaj za težaven, vendar pa upa, i da ima dosti čet na h^zpolago v g •ireposredni bližini Berlina, da bo » kos vsaki situaciji, ki bi sc poja-jj i vila.	j
| Po kratkem odmoru ustavne po j :;litične prostosti, ki se je končala < ■jz razuzdanostjo, je b'l stavljen j ijEcrlin zopet pod stari preki sod, j j f ki daje Noskeju novo priliko, da rjzatre v kali vse mogoče izgrede ID j i i vsa mogoča nasilja. Dober pri- ] četek je napravil s tem, da je prepovedal vse nadaljne demon- ( stracije in to prav posebno ob j obletnici smrti Karola Liebknech- | ta in Koze Luksemburške. *
- CLEMECEAU OBJAVIL KANDIDATURO.
1 -
Pariz, Francija, 16. januarja. Danes je bilo objavljeno, da je i ministrski predsednik Clemenceau ,- sprejel nominacijo za predsedni-štvo republike.
Clemenceau je formalno poobla stil svoje pristaše, da lahko stavijo njegovo ime pred plenarni kavkus francoskega kongresa, ki s^ bo sestal jutri v Versailles. V slučaju, da bi bil izvoljen, je obljubil, da bo sprejel mandat, katerega bi se mu poverilo. Pvista-ši ministrskega predsednika so ( nato takoj sklenili, da bodo dali tipkati volilne listke, ki bodo no- , sili ime ministrskega predsednika. •
Današnja objava je prva defi-nltivna informacija, da bo mini-
■	stiski predsednik Clemeneean F sprejel kandidaturo. Eden izmed * pristašev Clemenceau-ja je tekel | zastopniku Associated Press, da i fci se ministrski predsednik ne ho- T tel izraziti za kandidaturo, če bi t nf bilo opaziti nikake opozicije ( proti njegovi kandidaturi.
—- 1
TIFUS DIVJA NA POLJSKEM, s
i " ■I Varšava, Poljska, 16. jannarja. Na prošnjo ameriške legarske ko-
-	n-isijo, je pričel poljski ministrski svet danes razpravljati o ka-
i Kinteni, ki naj bi se tikala cele
-	dežele. Epidemija tifusa ali legar-i ja je sedaj tako težka, da je ne-i j varno dovoliti ljudem pnti pre-
! ko meja. ne di- bi se preje podvr-
-	i pli določeni dobi izolacije. Čeprav e j je nemogoče, določiti števila sln-
i čajev po eelem Poljskem, je ven-1 dar znano, da je v številnih iztočil |nih in zapadnih galiških vaseh v več kot šestdeset odstotkov pre-i- bivalstva okuženih od bacilov le-i gar ja, iti se vsled tega siri s veli-kanako naglieo.	i
Pazite na nove cene
Pošiljamo d*""- na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, v Slavonija Bomo in Horoogovino popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram
primarno tndi hitro.
Jamčimo aH garantiramo a vsako poftiljatev, toda m kake mo go8o —v hylrfr no moremo prevzeti nfleake obveznosti. Maj polijemo ▼ staro domovino, naprimar:
100 kron .... $ 1M	600 kron .... $ 6.00
200 kron .... $ 2.40	1,000 kron .... $ 1120
800 kron .... I 3.60	6,000 kron .... $ 66 00
400 kron .... % 4.80	10,000 kron .... $11100
OhisR—s osne so TtUftvao do dn* ko ao nadomestijo s dr*
Denar wm jo podati najbolj po Domestic Postal Money Ord^ . aR pa po Mow Točk Bank praft.
TVRDlA Vtins um,
SKLAD RDEČEGA KRIŽA.
i
Berlin, Nemčija, 16. januarja.
600,000 mark normalno $150,000, katere so prispevali Amerikanci' za nemški Rdeči križ v zimi leta 1916—1917, je še vedno deponiranih v Draždanski banki in sklad < čr»ka na odločitev, kako se bo razpolago žnjim. Sklad je prišel v Berlin malo pred preKinjenjem di-pJomatičnih odnošajev z Združenimi državami ter Nemčijo in nemška organizacije je sklenila, da pusti ta sklad nedotaknjen. Od onega časa naprej se je sklad še povečal, ker se je pripisalo obre-
OENARNK POŠILJA TVE V
ISTRO, NA OORISKO £5 NOTRANJSKO.
IzvrSujemo ueiiaru* t*pla£lli »polnoma zanesljivo in aed&njin izm?ram primerno tudi hitro po ;eli Istri, na Goriškem in tudi ns Notranjskem po ozemlju ki je sa ■eden o po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo z* '■ako pošiljatev, toda za kake mo <oče zamude v izplačilu ne mora no prevzeti nikaks obveznosti.
50 lir .... $ 4 40
100 lir ____ $ 8.20
I	500 lir .... $41.00
1000 lir____ $81.00
i Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Order |]| pa po Now York Bank Draft ! TVRDKA PRANK SaKBNR.
london vidi izbruh viharja
! _
iNAPOtOPieiJELNO UGOTOVILO SVARI NAROD, DA JE BLIŽNJI IZTOK V PLAMENIH. — KAVKAZ JE ODPRT S0VBA2NI-KU. — ZAVOJEVANJE KAVKAZA BI DO VEDLO- DO STIKA MED BOLJSEVIKI IN TURŠKO NACIJONALISTIČNO ABIAA-DO. — AGITACIJA NA KITAJSKEM, V INDIJI IN VSEH MOHA-MEDANSKIH DEŽELAH.
London, Anglija, 16. januarja. — Še predno je mir z Nemčijo en teden star, je bila angleška javnost stavljena pred možno t nove ; vojne.
Winston Speneer Church 11, vojni minister, Walter Hume Lonjr, prvi lord admiralitete. baron Beathv, poveljnik angleškega brodov ja, maršal Wilson, načelnik štaba, — vsi ti so včeraj odpotovali iz i Londona,, kajti nahitro so bili pozvani v Pariz na posvetovanje z im nfstrskim predsednikom Lloyd George-om in drugimi an^! š.-.;nii [uradniki glede važnih vojaških in mornariških zadev.
Soglasno z javnim mnenjem je ta poziv v zvezi s poloiiciji.-In^n '. ugotovilo m, ki je bilo izdano včeraj in v katerem se obrača pozor-'nost na nevarni polomij v Srednjem iztoku, ki je posledica boijšc >viških vojaških uspehov, ki so dali sovjetom dejanski nadvlado nad j celo evropsko Rusijo, kajti čeprav še ni potrjeno, da so stopli v j Odeso, se vendar domneva, da ne bo poteklo dolgo časa, ko se bodo i nahajali v polni posesti teh obrežnih pokrajin.
Vsled svojih zmag so si boljševiki zagotovili velikanske zaloge j 7. i vil, surov n, premoga, železniških vozov ter drugih prevoznih .sredstev, katerih jim je preje manjkalo.
V vseh evropskih glavnih mestih se špekulira o tem, kakš n bo jnaslednji korak boljševikov. Smatra se zagotovo, da ne bodo v*pri-ljčo dosedanjih uspehov zadovoljni s tem, kar so dosegli dosedaj, 'jtemveč da bodo skušali razširiti boljševizem ali proti iztoku ali pa j proti zapadu.
Mnenje vojaških rt- edencev se nagiba k domnevi, da bo njih 1 naslednje gibnnje napad na Poljsko in baltiške države in poročila iz » Varšave na Iodonske liste že kažejo, da pričakujejo Poljak; tako gibanje.
> Sovjeti razpolagajo sedaj brez dvoma z velikimi silami, a ne-z ' j zadostnimi, da bi bilo upravičeno domnevanje, da bodo vpri/.orili napad tako proti iztoku kot proti zapadu. Proti vrjetnostt napada
*	na Poljsko, katerega bi radi vprizorili boljševiški generali, govori 1 dejstvo, da bi bila v takem slučaju boljševiška krila izpostavljena 1 na severu napadu od strani Letov, na jugu pa napadu od strnili Ru-j rauneev.-
1 Dolgo poloficijelno ugotovilo, izdano danes, kaže očividno, da 1 se angleška vlada bolj boji gibanja v iztočni smeri, ki bi ogrožalo " Indijo.
B V teku bodočih treh mesecev, — se glasi v tem ugotovilu.— bo
*	stala angleška vlada pred resnim boljševiškim položajem v bliž-^ njem iztoku, kar bi pomenilo soglasno z mnenjem izvedenccv potre-■ bo vojaške akcije.
Boljševiško zasedenje Transkaspije se lahko smatra za dovršeno stvar, vsled česar ;c položaj Kavkaza zelo težaven s protiboljše-viškega stališča. Malo je upanja,'da bi bilo mogoče ustaviti boljšo-
*	\oke. ki bodo pregazili Kavkaz in če se jim bo to posrečilo, bodo v stnu združiti se z Mustafo Kemal pašo, načelnikom turških nrieijo-nalistov ter drugimi Turki, kojih namen je zasesti Mezopotamijo.
Istotako daje zasedenje Transkaspije boljševikom operacijsko 5 br»zo proti Perziji pa do Indije, s pomočjo Afganistana. Georgija in 1 Aserbejdžan sta protiboljševiška, vendar pa nista dost; močni, da " bi se mogli upirati invaziji, ki jima preti od severa, kjer ,ie hi!o desno kr lo generala Denikina potisnjeno nazaj ter od KaspišUega 1 morja, kjer so se boljševiki dobro ustanovili. Najti je močan lu \jše-" viski element v Baku in izkrcanje boljševikov bi imolo nn.fbrZ za 1 posledico, da bi se takoj rekrut ralo te boljševike.
GTiAfl NAHODA, IT. JAN. 1920
Dopisi
•	GLAS. NAHODA"
rtUVCNIAN DAILY) ■ATKNIC rmNHEWCOMPANT
____(S JitKitlfll)
RRANK IAKHW. Bi'iiHiwI_LOUIS HNtDtK,TfHiuwi
at In..... mt Mm Ceraoratlsw aM AKhimi of Ab«v« Offlciersi	t
___— Cotton« Hurt. Borough s« Mwlnttw Now York City. N. Y._ f
i _ _ "Qiao Naroda" ishaja	dan IsvzemAl nedelj In praznikov._ ^
Zm Ml« loto voljo (lot z* Amorfko In	Zi it id mseeco	trso ,
cmk«	pjo zm utn mm	ii.so
Zm Now York City Si.OO I Is pol Wi__S»J» Tm Inossmatvo_§7.00 (
QL At NARODA	(
(Volco mt tho Pcopio) ' jsoed over? «ty except Sundays and EoHteya	< _Subscription yearly j>J0_.	]
_______ASvrtlsainsiit on — roomont	j
0*nmm ormm pwdpise la uaeboootl oo nc priobfuJeJo.Denar naj oo blarovoll poSilJatl po ( Mouoy Order Pri apranrabl kraja naročnikov prosimo, da m nam tod! prejinje , MvaOAdo mimiiI. da hitre J* najdemo naatovnlka._ 1
G LAS NARO DA	1
m Corttandt Stroot. Soroush fo Manhattan, Now York. N.Y.
- - Telephone; CorSlawdt id .......	^
jMBr
________ (
Volja naroda
i.u\	in invade. Z duhom časa moramo naprej po i
> *ci- '*ui k. >-\n. p' ;i, delati svojemu bližnjemu vprid in sebi. ' N a< i o t- v - j- tudi ob Združene države zadel boljševiški ' val. Ni jim sicer škodoval veliko m oblasti imajo čez glavo dela, dai! preprečijo podobna ponavljanja.	I j
Jioljš viz m se ji rod.l v Rusiji, neizmerni deželi, polni neza-; VHtln»-|/<t trpečega 1 jut' stva. Morda so je bolezen boljševizma poj a-j ^ vila čisto naravnim potom, morda je pa plod nekaterih prenapete- j žev, ki so hoteli izkoristiti ljudsko nevednost v svoje lastne naaiene.
Kaj more biti slajv' na smrt obsojenemu, kot če mu kdo pouudi orožje in sredstva, da ?nj.mi premaga vse, ki ca stražijo in stopi v " zlato prostost ?
Kaj more biti slajše kmetu in tlačauu, ki mora delati od zore do mruka ter odrajtovati več kot polovieo svojega dela gospodarju; kaj more biti slajše lenitt človeku kot če mu kdo pravi: — Od danes naprej je gospodarjeva zemlja tvoja in tvoj dosedanji gospodar bo opravljal tvoje dosedanje delo.
S takimi besedatrii so zvabili boljševiški agitatorji rusko ljudstvo v svoje vrste.
Ljudstvo je bilo »prva nezaupljivo, ko je pa videlo, da so tovarnarjem res odvzeli tovarne in trospodarjem res vzeli zemljišča ter dali kmetom, je začelo na podlagi teh dokazov trdno verovati v bolj-šcviška načela ter jim slediti.
1'npchi so se pa kjhitro pokazali. Delavec je torej stopil na go-spodarjevo mesto, gospodar pa na delavčevo mesto, in razen malih razlik je položaj popolnoma isti.
Kuska industriji je začela propadati. Kako tudi ne, ker delajo samo po štiri ure na dan in dobivajo zato morila desetkrat ali dvajsetkrat več plače kot s-o jo dobivali prej za oseui ali deseturno delo.
lloljševiki so nameravali mahoma v par mesecih strmoglaviti kedauji dru/abni red. Ked. ki v svoji temeljni obliki obstoji če tisočletja. In izpremeniti so ga hoteli s silo.
Vsle.l tega se jim je poskus ponesrečil.
Drugače je s socialist i. Oni v polni meri spoznavajo krivico, k. se godi v današnjih časih delavcem. Hoj proti krivicam je eden ijihovih poglavitnih ciljev.
Tega cilja pa nočejo doseči nasilnim potom, pač pa potom že obstoječih postav oziroma postav, ki naj bi bile uveljavljene potom njihove prepričevalne agitacije in raznih vzgojnih sredstev.
Le če prepričaš kapitalista, da ne dela prav. bo kaj zaleglo, če mu pa zaviješ vrat, jih bo deset drugih stopilo na njegovo mesto, ki te bodo s«* hujše tlačiti kot dosedaj.
To je torej naloga pravega socijalista.
V	Ameriki so pa začeli mešati pojme. Pravijo, da je socijalist istoveten z boljševikem in narobe.
Nekateri mogoče vedo. da to ni res. pa nočejo priznati. To je tudi vzrok, zakaj je bil izključen Berger že dvakrat, iz kongresa in zakaj so izključili iz newvorške zbornice pet soeijali-stov. legalno izvoljenih z večino glasov.
Na prvi odpor so naleteli ob prvi izključitvi Bergerja. Posledica ji bila namreč ta, da je bil iznova izvoljen z velikansko večino glasov, dasiravno so bile za njegovim protikandidatom vse ostale stranke.
In če se bodo vršile ponovne volitve za pet praznih mest v new-jorškem a*>emblv, lahko prerokuj ir.o, da bodo zopet izvoljeni soei-jalisti.
V	. . o v Ri:s;ji ra-iikalei. tudi v TVasliingtonu so in v Al-
•	si ' T » r lil: ii ki se nočejo pokoriti največji ameriški posta-— -o? naroda ter ne puste in ne puste postavno izvoljenih poslancev v ljudsko zastopstvo.
Svetovati bi jim b:lo, naj se ne igrajo z ognjem. Kajti če je enkrat postavna pot odvzeta, preostaja edinole le še: protipostavua.
j
o	O
m
Luč dobrega človeka sveti podnevi in ponoči.
• * •
Samemu sebi posodite, če zmanjšate svoje izdatke.
*	a •
Odsotni imajo svoje napake in navzoči svoje izgovore.
' a •
Druga ljubezen moža je ponavadi vredna več denarja kot pa
prva —
*	• *
Po poroki pride marsikateri možki do spoznanja, da je v zasledovanja veliko ve«" uši tka kot pa v posesti.
• *
*
(V hočete videti nekaj, kar je v resnici smešno, poiščite svojo
lastno fotografijo, vzeto pred dvajsetimi leti.
* *
a
Številni mladi ijudje so preveč zaljubljeni v same sebe. da bi mogli resno trpeti vsled navadne ljubezenske afere.
• . #
Psdee Kolčaka um* je prizadel bolj kot katerakoli druga zadela v razvoju ruskih m vari. Bil je namreč edini general v tej deželi,
1 i se ni boril izza goste kuštraste brade.
* t *
Vedite, da je ljubezen vedno močnejša od sovraštva! Ljubezen je najmočnejša sila, tem. močnejša, če se zgrne čisti sveti ogenj dveh sre r velik zubelj, Vi more uničiti sovraitvo tteo*erib are.
# * ' i Vednost je mot fit hiotinl, flererinOat slabost in najhujša po-j
Tatvine na škofjeloškem kolo- (; dvoru.
Pred ljubljansko poroto so se ; zagovarjali 17. decembra 1919 1. ! 1866 rojeni Matija Žigon. ki jej] bil že kaznovan, dalje mehanik ji Anton Majcen in trgovski po-j1 močnik Adolf Kern: vsi Škofje-j ločaui. Žigon je pa znan po Go-j ] renjskem kot zelo premožen človek.	i <
Obtožba jim očita: Dne 17. avgusta 1. 1. je dospela na kolodvor} na Trati pošiljatev tobaka za j Mar. Žigon. Pošiljatev so precej:! spravili v postajno skladišče. Ko! je prišel skladiščnik Fr. Primo-j žič v skladišče, je zapazil, da so; vdrli tatovi skozi vrata in odne-j sli velikansko množim tobaka in sicer; 1 zaboj s 30,000 egiptovskimi cigaretami, 1 zaboj s 30.000 J damskimi cigaretami, 1 zaboj s1 1000 zavitkov hereegov. 3 ovoje tobaka za pipo s ,">00 zavitkov in 1 zavoj v klobasah; vrednost u-kradeuega tobaka se navaja s 14,065 kron. Železničarji so pre-, cej sumili Antona Majcena, eeloj rjego vlastni oče ga je osumil ta-j tvine. Majcena so aretirali. Ta-j jII je. Preiskovalni sodnik ga je! pustil privesti v skladišče, kjer' so se poznali sledovi stopinj kr--vavih nog, ki se popolnoma ujemali z njegovo nogo. Majcen je nato pripoznal, da je res v druž-j hi dveh tovarišev kradel. Ze ta-! krat je navedel, da ga je pred! enim tednom Matija Žigon pregovarjal, naj vlomi v postajno skladišče, kadar dospe tobak, kar bo Žigon že preje izvedel. Žigon je Majcena skušal pridi biti za tatvino, ker je mehanik in kot tak sposoben, da vlomi ključavnico.
Rekel je, da je podjetje zelo ! dobičkanosno in da, čc jih zalo-i f t i jo, ne sme nikdo krivde pripo-znati, sicer tatvine dandanes sploh ne izslede. Vsi so se s častne besedo zavezali, da ne izdajo nikdar drug drugega. Žigon je bil dne 16. avgusta v Ljubljani, kjer je izvedel, da pride drugi dan tobak na Trato pri Škofji Loki. Takoj drugi dan je Majcen dobil dva fanta v Škofji Loki, s katerimi se je dogovoril, da bodo okrog polnoči tatvino izvršili. Na veselici v Skofji Loki se je Majcen zamndil, prišel je šele ob pol 3 uri na kolodvor, kjer sta ga tovariša čakala, češ, da sta tatvino j izvršila, nakar jima je pomagal} tobak spraviti na varno. Tako tr-j ili Majcen, ki pravi, da sta bila njegova tovariša Janez Ravnikar j in Kokalj, katerih pa še ni biloi ii.ogoče izslediti, dasi jih je Majcen popisal.
Matija Žigon odklanja vsako udeležbo pri tatvini, toda ker Majeen sploh ni mogel vedeti, da I je dospel tobak na kolodvor, ker J je bil s Žigonom is dolgo časa [preje v kupčijskih zvezah sa bla-
———
go dvomljivega izvora, ker je Ži-! gon pri zaslišanju dajal Majcenu j znamenje, ker je sodniku rekel, j da bo navedel sostorilee. kadar pride njegov čas. se pa more dvojniki o tem. da je bil pri tatvini I udeležen, in da moramo vrjeti: i Majcenu, ker ni niti najmanjšega !povoda zato, da bi spravljal Žigo-!na v kazen. Tudi Žigon ne taji, i da bi se bil kdaj spri z Majce-noin, zakaj naj bi ga dolžil tako
•	velikega hudodelstva.
Anton Majcen in Adolf Kern i pa slednjič tudi pripoznata, da [seča m rtca februarja ukradla iz j vagona olaga v vrednosti 2160 K j in se le zagovarjata, da vagon ni ! bil zaklenjen, ampak so bila vrata le priprta, toda Fr. Primožič ! trdi, da je bila ključavnica za-klenjena in da sta ključavnico po-' kvarila.
Predsednik Majcenu: — Ali se čutite krivega? — Nikdar bi ne bil tega st.oril, če bi me ne oil Žigon zapeljal. — Torej se čutite krivega? — Da. — Povejte, kako j je bilo! — Dovršil sem obrtno šo-jlo na Dunaju, kjer sem bival dve ! leti. Žigona poznam, ko sem ho-idil še v šolo. Bil sem pri legionar-! jih v Radovljici. Ker nisem dobil
■	nobene službe, s<-in verižil skupno s Krnom. — Ali ste imeli kupčije z Žigonom? — Da, s tobakom.
j Rekel mi je, da mu je ljubše bla-! go, kot denar. Vzel sem doma o-! bleko, jo zastavil pri Žigonovi gospe, katera mi je dala tobaka za 402 K in 1SS K denarja. Ko je hotel nekoč oče obleči suknjo, je prišla vsa reč na dan. Zastavljeno blago je oče rešil. Potem pripoveduje. da ga je vprašal Žigon, če je še straža na kolodvoru. Na to je rekel: — Nekaj. Majcen, i vam bom povedal, toda morate jezik za zobmi držati. — Predstavil mi je Janeza Ravniharja in Janeza Kokalja in rekel, da zdaj pride 2abko do tobaka. "Branil sem se. toda vsi trije so me pregovorili. In če nas zasačijo?" sem vprašal. Žigon je rekel: "Če koga zasačijo, naj reče, da ni bil zraven, ali pa, da je bil sam in da naj vsake pol ure drugače govori. Dne 15. avgusta sta šla z Žigonom skupaj po tri komate. Med potjo mu je Žigon rekel: "Kdor krade in goljufa, ta ima. kdor ne, ta bo pa ostal revež." Povelj dal mu je tudi, da gre nrugi dan j v Ljubljano 1 poizvedeti, kaj da j pride tobak. V nedeljo dne 17. i avgusta sta mu tovariša poveda-Ila, da naj pride o polnoči na ko-ijlodvor. Za komate mu je plačal {Žigon 60 kron in mu podaril 1 škatljo Damen-cigaret. Povedal
•	mu je tudi, da pride tobak. Na to pove, ds si je popoldne pri kopanju ranil nogi in da se je za-
1 mudil do pol 0. ure na veselici. Ko . je prišel na kolodvor, sta ga to-
■	variš* kregala, ker se je žanra-
i PETEI ZKlil1
Z današnjim dnem je pričela	j
antisalonska liga s svojim veli-	»
!kini kulturnim delom: z vohun-	J
stvom, špionažo in denuncijan-	| ! stvora.
Danes je dan, ko ni nobeno oko	j
suho in nobeno grlo mokro. • • •
Kako srečni so bili očetje naše republike, da so tako zgodaj ži- . veli. Če bi živeli v sedanjem ča- £ su, bi jih dal kongres vse zapreti.
*	a '
Sladkorni trust je izjavil, da je določil ceno za funt sladkorja na i 14 centov.
To nas presneto malo briga. Biiga nas le, po čem dobimo slad- • kor pri trgovcu.
*	a *
O ljubezni.
Iz Brooklvna in» piše sentimen- ' talna rojakinja sledeče: , — Vse me zanima, kar napi-i šote, najbolj so me pa poljubi, ka- i terih je bila res cela vrsta. Se-! tla j šele vem, kaj pomeni kate-' * rl. Vi pravite, da je poljub nič J deljeno z dvema. To je res. toda: blagor onima dvema, ki si jih de-, i lita. Srečen je tisti, ki jih dobi L rez mere. Prosim vas, pišite zo-; j pet kaj kmalo o ljubezni. Srečen! se mi zdi tisii, katerega je Bogi; obdaril s tem darom. Pri meni jc|4
bil jako skop.
*	•
* h
i Evo vam par mojih nazorov o j i j i ljubezni:	'
Ljubezen je sporazum med mož- 1 !|kim in žensko. Pri tem sporazumu * i r.i treba nobenega razuma. Do-i volj je, da se razumeta med se- • |.boj ter imata pri tem dovolj pri-11 like za nesporazume. Nesporazu- i
mi si pa zabela ljubezni.
* *
*
Ljubezen ne vpraša ne za Petra ) ne za Pavla. Gradovi v oblakih so njene najljubše hiše, njena glav-i(na knjige je srce, stanarino pa v j ! poljubih plačuje.
!i * - * .
Ljubezen ne pozna veliko besed.
L. jGiasova 4"o*? in "ah" igrata naj-
1	večjo ulogo. Zaljubljenca sta lali-" ko ves dan in vso noč skupaj, ne ' da bi izpregovorila kaj drugega
kot "o" in "ah".
"Ali" pride posebno ponoči do
: veljave. £j • *
-1 Doba ljubezni je doba velikih i neumnosti. Če človek izgubi lju-j
2	bežen, izgubi tudi pamet. Pri marsikaterem pa ni to prevelika iz-'
". guba. g' ♦ ^ .
Zaljubljenci naj bodo sami —?
".pravi pregovor. — Če so sami,
l;se prehitro naveličajo, kar pa tu-
° ,di ni prav. e	• . •
Pravijo, da stara ljubezen ne "jzarjavi. Ravno nasprotno, zarja- ( i veti bi morala, kajti dva obroča , se tembolj držita skupaj, čimbolj. a;stt zarjavela drug v drugega. j
e	a o
e Ljudje pravijo: Srečna ljube-zen je ona, kjer postaneta ljubim-, Ktca mož in žena, nesrečna pa, če. l>jse ne poročita. a|	» „ •
Ljubezen ima sledeča poglavja:; e Zaljubiti sc, želeti si, hrepeneti, j - zbližati se, objeti se, vzdihovati,; a ljubosumen biti, dražiti, zaročiti, J j se, ohladiti se, poročiti se — —j * i konec.
i .i a : Tisto, kar govor pop pri poroki, (
a je ponavadi nagrobni govor lju-
i bežni.
• * * j
Ženska ne more ljubiti dveh j ^-jmožkih. Nikakor ne.
Vara jih pa lahko deset.	j
rl----j
s-jdii. Vprašal je po Zigonu, toda;
n rekla sta mu, da ga ne bo, ker bi
a;bilo sumljivo, če bi tako zgodaj
"..zjutraj prišel z vozom. Tobak so
t-j skrili na vrtu hiše, kjer Majce-
novi stanujejo. Tovariša sta re-
il kla. da se odpeljata v Ljubljano
1 in da se vrneta zvečer. Ob 6. uri
d zjutraj sem Sel v Škofjo Loko, ko;
a i je Žigon odpiral trafiko. Namig-
nil mi je z očmi in rekel: "Ali je
i- bilo kaj slano f" Z očmi sem nra
o namignil: "Da". — Odšel sem
i- domov, kjer so mi pa Še poveda-
i-|li, da me jc zara4i tobaka oče na-
Izpred ljubljanske porote
Oregon City, Ore. | š% \
Le malokdaj se kdo oglasi od tukaj, čeravno imamo dovolj spo- j soibnih poročevalcev. Kakor pona-i vadi, imam tudi jaz le bolj slaboj
novico za sporočiti. V petek 2. ja-1 nuarja zjutraj, se je naš rojak, I član društva sv. Jožefa in društva Uorene. Matevž Polajnar ponesre-, čil. Delal je za Portland Railway Light ami Pawer Plant. Zjutraj je šel zdrav na delo, ob 10. dopoldne sc mu pa nesroča pripeti. Delal jc na dericfcu- ker je pa bilo mrzlo in ledeno, mu spodrsne, da je nesrečnež padel ter je prišel v tripe derieka z desno roko. Strlo mu je vse prste in palce na roki. Odrezati so mu morali dva prsta, mezinec in drugi prst. tretji in četrti prst ter palec so mu skušali ' ohraniti, pa dosedaj se še ne ve. če se jim bo posrečilo ali ne. Da bi se jim le! Tudi so brat društva sv. Jožefa Jos'p MLsley se je pokvari' na palcu desne roke, pa -se 1 mu df bro zdravi. Slišal sem tudi. da «e je rojak Karol Blatnik po-i halvl na roki in da se dobro zdra-j vi. Tud? gospa >htrija Kmetic jc J bolna. Želim :n upam. da !>odo vsi bolniki a* kratkem okrevali.
Želim tudi, da bomo imeli bolj-' šo srečo kakor smo jo pričeli v. tem letu. Zimo smo imeli najhujšo, odkar sem jaz tukaj v 30. le« tli. Z delotn gre bolj počasi, ker
je mnogo delavcev brez dela tukaj. Na spomlad liani pa boljše obetajo in tudi tako kaze, ker bodo papirnice zopet povečali.
Sedaj pa pozdravim vse rojake | po širni Ameriki in jim voščim srečno novo leto.
Matija Justin.
Thomas, W. Va.
| Staro leto je vzelo slovo od nas. Nastopilo je novo. Kaj pa bo v , novem letu prišlo Z se povprašuješ prijatelj. Ne vemo, kaj nas čaka uboge trpine. Gotovo ne bomo uživali neizmernih dobrot v novem letu. saj trpljenje bo poplačano nazadnje. Tako s*' sl .ši od nekod; pa čemu tisti vedno prazni peliarček. čemu tista nezavednost
Staro leto siuo tudi spremili do konca, ko je šlo od nas. Vršila se je namreč na starega leta večer plesna zabava z igro in petjem. Ijjra "Ne kliči vraga!" v enem dejanju je prav dobro izpadla. Petje je pa bolj nagnjeno na slabo stran. Saj za dežjem vselej solnce posije, pravi pregovor.
Kapitalistična služba tu na okrog nima čveka. Tupatam te ka-p:talistični hlapci ozmerjajo, nazadnje ti pa pritrgujejo zaslužek. Saj ves. delavec, po svoji iskušnji.
Pa naj bo za danes dovolj in še drugikrat kaj. Pozdrav!
Eden navzočih.
- j , - . I « __j
Jugoslovanska	Karol. Jeanofa
tobaovQeas !eta 1898 - hfcsrperr-sna It'J iSOO
CUavni urad v ELY, MINN J l_
•LAVNI NRAONIRIi »Matura EBAB ■OTANBIK, fcaa lil. OobmuA Ife iderodaodnlk: LOUIS BALANT boa 1M Foarl in. I ari ta OSSk
«Jnlk: JOSKPH PI8HLCR. By. Mina. tasajn.'k OKO E/ BROZICH. My. Idam
=*eatolk talw^laffawni amrtnin: LOUIS COSTIUO. SaSSa mam __VRHOVNI ZDRAVNIKI
•t sem v. jura ms m ouo si. ns pitt^Mk va.
NADZORNIKI i
oni acuta tm*. iba
NTHCiST MOTS. H41 An U. So CMan WL VAS TAKMlA SUi Natroaa kS09 FltlRnk m
ROROVNIKU
saJSOOa M. POMNTA. Mi ITS. Black Diamant. VmS ■ONAKD ITLABODNIK. ko« «M. Wtj Sta ORN atJPKIK S a koa M. Raport. Pa
__»RAVNI ODRORt
C-SRPB PLATO, Jt. OS-Ttk St Cotaaok VMS
HN MOVERN. IM-lDd Ato.. Dolotk Mtm. <»«	>RB.C, T W MadlaoD St looa MV ORMask G*
ZDRUŽEVALNI ODBOR;
«iOOLf i^RRDAM m« St Ctal> Ato. Nf Cloalaa« OfiVk 'RANK KABBC Mi Waahlntoc Stroot. Donvor. Cole •KBGOft VRXAOiH. MT-Stk A to.. Johnstown. **
vaSaoOno siaano: QLA1 NABOsa
Voo otvazf tSkaJoe oo nradnlb oador kakor tudi donarno ^4ti]at\« oai mm kiato na ilarnoca tajnika Vac pritofbo naj oo poAiUaJo na predoodnlka porotne«v Krošnje u «pre)«m oovlb filanor In oplob m adnralUu ■prtfovala, u ami {XiiUjajr na vrbovnoca h)ravnika
Jufo*l< Tuh»ka KatoUSka Jodnota oo priporoma vootn Jucotioruoni oa obltoc or: itup Jodnota poaloj# po "XaUonal PratomaJ Concreoo" leatrtd V blacajnl in-a krc» $309.v00 (trlatotlBoc dolarjev) Bo.nlftkib podpor odlaodnlc In poamrtnln ]4 nla^ala nad pc!dru<;l mlljon dolarjev. Jodnota atoj* okroc t Uoo^ rednlb ^lan-f ,c> In okres 3 tlaof otrok v Mladinskem oddelku
Drultva Jodnote so nahajajo po raanlb olovenok;lk naoolblnak Tam klor J«» •o nt prip« rotairo vstanovltev novih. Kdor eU poslati Clan, naj «o tg\aai pri U} alko bUUnem. drufttva J a K. J. t Za vstanovltev novih droStev oe do obrnite «e rtavneffa tajntks Novo druAtvo m lahko vstanovl ■ • člani al* *!an;caml
snanil orožnikom. Pri konfronta-Liji z Žigonom v Škof j i Loki me je fiksiral in v glavo odkimal, da naj o njem molčim''. O tatvini meseca februarja 1018 pravi, da
je pregovoril Kern in da je to povedal zato. ker so dolžili clrngih tatvin, sem rekel gospodu preiskovalnemu sodniku: 4,Kar sm storil, bom pripoznal".
Predsednik Žigonu: — Ali se futite krivega? — Popolnoma nič. — Koliko časa ste hodili v šolo? — Dovršil sem eno gimnazijo. se izučil trgovine; v Loko sem prišel leta 18J)1, imel sem trgovino; leta 1911 me j»- polom "Glavne" uničil; zaradi pregreš-ka krize sem dobil 14-dnevni zapor. Potrudil sem se iu sem izprosil. da se je prepisala trafika na mojo ženo. — Predsednik: Ali poznate Majena? — Zadnjih 1-i dni se ga bolj spominjam. S Krnom sta hodila po tobak. Zaradi očeta sem mu dajal več tobaka, kakor dno "1111, toda >amo za gotov denar, nikdar ne za o-bleko. — Predsednik: Kaj pa glede tistih 600 K? — Nisem bil doma. — Ali ste kdaj izven trafike občevali žnjim? — Nikdar, razen ko sva šla skupaj radi tistih komatov. — Ali je res, kar pravi Majcen o Vas? — Čisto nie. Od A do Ž jc vse izmišljeno. — V roke se nista vrgla? — Ali ste šli zaradi tobaka v Ljubljano? — Da, inoja žena nima denarja iu si je morala poskrbeti denar. V Ljubljani sem slučajno videl, da vozijo v Šiško tobak. — Predsednik: Ali je bil Majcen v ponedeljek pri vas? — Ne. — On pravi, da je bil tam. — Žigon: To ni res, to je laz. — Majcen: Kaj ni res, saj ste mene učili lagati. — Žigon: Hafner me je o-pozoril, da je Majcen doma kradel in meni nosil. Konsterniran sem šel domov. Majcenovemu o-četu sem hotel vrniti denar, pa pa ni maral, kar se mi jc čudno zdelo. Zvečer mi je v Škofji Loki respieient finančne straže namignil. da spravljajo mene v zvezo s tatvino. Prišla je preiskovalna komisija, ki je našla pri meni različno blago. — Predsednik: Povejte nam, kaj sc jc zgodilo po aretaciji pri konfrontaciji z Maj-cenom? Ali ste dajali kaka znamenja ? — Čisto nič. — Na čigavo ime se glasi trafika? — Na ime moje žene. — Državni pravdnik dr. Ogoreutz Žigonu: Kakšen vzrok naj bi imel Majcen, da bi vas naznanil? — Zato, da bi bil kdo drugi kaznovan. — Dr. Ogoreutz; Ali je jezen na vas? — Ne. — Žigon je še povedal, da misli na spletko, da bi sc njegovi ženi odvzela iz nevoščljivosti trafika.
Adolf Kern pravi, da je bil takrat meseca februarja ob tatvini na kolodvoru pijan in da je škoda poravnana.
Sodni dvor je stavil porotnikom štiri glavna vprašanja. Po govorih državnega pravdnika dr.
Ogoreutza in zagovornikov dr. Sviglja. dr. Furlana 111 dr. Krla-na ter po celo temeljitem ekspo-zeju predsednika senata nadsvet-r.ika Peterlina so sc podali porotniki v posvetovalnico.
Porotuiki so odgovorili na vpra sinja tako. da so vprašanje glede r.a krivdo na Kajeena in Kerua soglasno potrdili, glede na Žigona so pa potrdili krivdorek z 8 da in s štirimi n«*.
Predsednik nadsvetnik Peterim naznani razsodbo, s katero s<» obsodijo Majcen na eno leto, Žigon na iS mesecev in Kcrn na ■> tednov težke ječe. Kern jc pre-sial kazen s preiskovalnim zaporom.
Citati in aforizmi
O ta počitek, sladki sen,
ki ga oko v očeh iJLiva!
Kdo ve za srca nemi izraz,
ki duša ga v .solzah prikriva?
Ljud. Poljanec. * * '
*
O srca, čemu vaše hrepenenje, o duše. čemu vaša žalost ? Olejte, v vas samih je obljubljena dežela, sveta dežela! V človeku samem je kraljestvo božje na tem svetu! A mi strmimo le v daljavo, iščemo venomer izven sebe. Same sebe, svoja srca. svoje duše, sveto in božje v nas in v naših bližnjih puščamo v ncmar„ Odtod naša razočaranja, odtod žalost naših src, odtod trpko gorje naših duš.. .
Fr. Ks. Moško.
i * • *.
O ti blaženo naročje zveste žene! Naj se ti je tudi za nekaj Časa izneveril nestanovitnež, naj jc iskal veselja, omame drugod; po vseh svojih zmotah in krivih potih se vrne slednjič k tebi skesan. Vse je sleparstvo po svetu in laž; tu je ljubezen, zvestoba, tu je mir
in sreča !	-Josip Stritar.
* * *
O ti krasni, veliki, po velikih poetih proslavljam ponos! Ena beseda in dvoje, troje, de*HJtero src bi zaplalo brezmejne sreče in solnce. žarko krasno solnce bi posijalo izza oblakov v ta bedna zmrzujo-ča. bolj in bolj ledeneča srca!... Toda ne! Oni ne izgovore te besede, oni zakoljejo raje celo svojo srečo maliku Ponosu na žrtvenik in potem strmijo žalostno, brezupno. s sklenjenimi rokami v njeno počasi na trdi tlak curljajočo rdečo kri i]i venejo in mrejo... O ti krasni, veliki, po velikili poetih proslavljam ponos:
Dr. Ivan SorMo
KILO je ozdravil
Ko sem pred par leU vzdiffovai tafak zaboj, sem Jako po*lL Zdravniki so mt rekli, da Je moje edino upanje operaoila. Pasovi ae niso dobro obnesli. Xone£no sem pa dobil nekaj. J ar me Jo hitro in pt, polnoma ozdravelo. Minila so leta In kila se ni nikdar povrnila, Cer.vvno opravljam teiko delo kot mizar. Nisem Ml operiran nisem lztrubil fiasa, nisem imel sitnosti. Jaz nimam nlCesar naprodaj toda vana natančno povem, kako se lahko sezdravite brez operacije. Ce pilote mani. Sifteii'j M. Pullenu. mizarju, m F. Maroellas Avenue. Ifannssqua. N. J. Najboljle Je. ds tarairt* to vat ur Jo pokalstt ar*-. sin. ki oo poCenL Ohranili bosta «vt>-\ nje, ali pa is vsaj stvstavni itiR«Hm 10-19 ttr «krb ta strsa prst oparseg«.
GLAS ?fABODi^_17^_JAX. 1920
Mednarodni dogovori o delavskih (vprašanjih v mir. pogodbi
Dr Ivan Schvegel, član parlamenta.
\ trenutku, k« se v NVasiiiiijrtonn na temelju vcrsaills.kc m.rov-iie p^lbr shaja prva mednarodna delovna • koirferenea. je umestno, vsebino teh določb n* koliko natančneje razuiotriti. tudi zato, ker mi>hile dosedaj vpričo tenzaf ijonelmh |K>litlenih, vojaških in ukinit h gospfKlarskih delo*- pogodlH-nejra instrumenta, i>d širše javnosti teeinoliia prezrte, Pi-Mlwdllik Wilson se je ob času. ko so bil- vse te določbe sprejete -u blo- 10 njih je bila diskusija v pbnarui kon-feretu-i ravnotako malo dopustna, kakor spoli o vseh drugih dolo-«' dih |we_'odbe tako \ lupil v svojem optimizmu, da je označil to • mate no elmrto", delavstva kot "eno najvažnejših pridobitev liove-•a dne" oni* of the most important achievements of the new c;ay). Nal >"*» \sako leto zborujoče konference delegatov vseh, zvezi naro <!ov pripadajočih držav, nuj bo. da diskutira o vseh delavstva se tikajo, h vprašanjih za i*vedlx» :n ureditev ("v kolikor bodo to posebne i-M/mere vsake dežele dopuščale) on h načel. ki so bila spre-j ta v mirovni pogodbi kot temelj meil na rodnega delovnega prav.
Prva teh določa, ' da se s človeškim delom ne suie ravnati, kakor / hJa«r<*m ali trgoveskim predmetom". Ce ni tole fraza, potem bi radi A. dell, kaj .je ■> tem pravzaprav mišljeno. Vsekakor bo za delovno I onfereneo v /ki probb m, izdelati in sprejeti takoj za to prvo te-lejjno tioeelo "pr-ikTi-ne predloge /a njega izvedbo". Skeptiki bo-«,<» mnenja, da se bo ludi v bodoče neizprosen zakon ponudbe in pov-I rme-vnnj* na lakozvauem "delovnem trgu" ravnotako uveljavljal kakor dosedaj Ali naj bi imela zveza narodov v mislili sploh od- j pravo "mezdne pogodbe"! To je težko vrjeti. kajti v enem izmeti j ira grafov he govori meeiio o mezdah. Ni zavrniti suma, da se hoče**« pričeti samo z lepim zvenečim stavkom.
Druf?» močna določba pravi, da "ima vsak delavec pravico do plače, ki mu omogoča dostojno življenje, odgovarjajoče civilizaciji njegove dobe in dežele". Nc oziraje se na to, da je pojem "dostojnega življenja zelo širok, je ostalo tudi tu nejasno vprašanje, če ima t« določba tned očmi utrditev splošne minimalne mezde, pod katero I i s,« po zakonu ne smelo delati za vsako deželo, ali pa čc misli na različne minimalne pu.ie po posameznih industrijah, kakor sedaj v Angliji predloženi mil imalui mezdni zakon, .lasno pa je, da gre tukaj zu načelno razliko. V prvem slučaju je človeški individij in nje-. «_.»va potreba odloeujoei moment, v drugem j>a položaj prizade industrije in vprašanje, kaj zmore ta prenesti. Prva rešitev je boljša in vrednejša za delavea, istočasno pa tudi ona, koje izvedba se more ob splošnih ekonomskih vidikih, ki ji nasprotujejo, razbiti.
Ena naslednjih točk pogcfclhe pravi:
".Mt ski in ženske iw j spremejo enako plačo za delo enake kvau-titetc in kvalitete". V tej obliki je ostalo vprašanje nejasno, ali naj prejmejo moški in renske isto plačo za enak delavni čas. Zanimivo bo, kako bo la konferenca razjasnila.
Velike važnosti je "sklenjena omejitev dela na podlagi osem-l.rnega delavnika oziroma 4S-urenega delavnega tedna" pridrža-vajo«'1 izjemo za dežele, v katerih podnebna razmerja ali industrijska organizacija izvede te temeljne določbe ne dopuščajo. Tu se je \ .oštevalo eno najakinalnejših sedanjih zahtev delavstva, ki je bi-l.i v Ameriki \telesen\ v zahtevi: S ur dela, S ur oddiha, 8 ur počitka in ki ,je dosedaj uzakonjena /." v naslednjih državah: Franciji, s .anski, Portugalski, Danski, Šviei, Nemčiji, Finski, Čeho-Slovaški. Poljski, Sovjetski Un.-iji, Italiji in Jugoslaviji. Skrajšanje delavnika
na razpravi v parlamentih Velike Britanije, Nizozemske, Norve-' Ške, Švedske. Ogrsk ' in Avstrije.
Ostali e' ni mednarodne delovne pogodbe obravnavajo svobodo združevanja, otročje in dee je delo, tedenski počitek za vsakega de-, la v ca. položaj tujega, zakonito v drugo državo pripuščenega delav-u m ureditev inšpekcijskega sistema, pri katerem bodo udeležene tudi /ene, za zakonito izvedbo delavskega varstva.
V slučaju, da vsakoletna delovna konferenca svoja tolmačenja a! i predloge o tem spremeni v sklepe, so delegati udedeženih držav /.4vezani, iste najpozneje tekom enega leta predložiti v razpravo za* I onodajnemu zboru. Dolžnosti, da se ti sklepi spremejo, ni. "Mi ra- j euamo", kakor je rekel angleški delavni minister Barnes "tu na pritisk javnega mnenji".
Kdor bere izjave, ki so bile izrečene k tej zadevi v ameriškem m natu, ne more pa-'' črpati iz teh internacionalnih dogovorov nobenih prevelikih nad ra interes delavstva, marveč nasprotnoo misliti. da se bo moglo iste slej kot prej uspešneje ohraniti in pospešiti v okvirih posameznih dežel in istovrstnih razmer. Internaeijolnn dc tavska varstvena zakonodaja more delavcem naprednejših držav malo nuditi, česar niso oni ze v svoji državi preje in lažje dosegli. Nasproti pa je nevarnost, da se bodo reakcijonarni elementi v takih drŽavah posluževali primere z zaostalimi narodi, da postavijo svojemu lastnemu dHavt-tvn zapreke na poti njegovega stremljenja. Nocijalni boji ne bodo s tem mogoče oslabljeni, marveč poostreni, fn na drugi strani n«» bo gotovo takozvanim naprednim industrij-kim državam omogoeeno. odkrižati se konkurence države s cenejšo delavno močjo s tem, da ji skuša v imenu človeštva in s pomočjo internacionalne delavske zakonodaje produkcijske stroške zvišati. Morda pa je zanimivo, te pomisleke vsled tega omeniti, ker razsvetljujejo posamezne prikrite nagibe, koji bi mogle poleg vseh zmirom ni povsod predpostavljenih idealov veljati kot želja po ustanovitvi mednarodnega foruma za delavske vprašanja od strani pariške, po kapitalističnih in imperialističnih interesov obvladane mirovne konference.
Sedaj v Washingtonu zborujoč* prva konferenca se je sestala < o neugodnih predznamenjih velike stavke železarskih in jeklarskih delavcev ter one ladje delniških delavcev v New Vorku. ki podve->uje morski promet. preteče stivke premogurski industriji; od nje moremo tem manj pričakovati pozitivnih rezultatov, ko Združe-l f države same ofieijclno pri razpravah niso prav nič udeležene, ker ni Amerika doslej še ratifieirala mirovne pogodW ter sprejela pogodbo zveze narodov, koje del tvorijo delavne določbe. Kpnn'ij.i in Avstrija, ki se. dokler mirovno pogodbo ne ratificirajo tri etu.»ntne države, teoretično nahajata še v vojnem stanju, sta bili sicer dodat-i o, na zahtevo amsterdamske strokovne federacije povabljeni, a se vseeno nista mogle udeležiti konference. Z ozirom na Združene države m mora imeti pred očmi, da je kompetenca zvezne uprave v V>a*hiligtonu v dehiv-kih vprašanjih zela omejena in da pridržuje n sta v a te zadeve zakouodavst vom posameznih Zveanili držav. Naj se že v bodoče zastop-iik Združenih držav na mednarodni d elastiko-, vantrrai konferenci kakorkoli zaveže, k tem še ni podana prav 110-f bena garancija, da bo t>? združenih držav /ki se saine nahaja io na različnih stopinjah razvoja) uvaževalo ta dogovor.
____ _ ____ _____ ________s_______1
Ž1EH8JLA VOLILNA F1AVICA sebno zasedanje zakonodaje v ln-
V IKDIAMI	(i>ani, da odobri zvezni amend-
~ 7 - .	ment, tikajoč se ženske voitinl
Indian* polil, Ind., 14. janr — ftaverner Goodrich je sklici J*- pravic,.	„
krf' • Jti.-. i v/r t.i. ■ S-^JHLA	- .v«, iut*..-.^- »k fes	• - *	*	• 1
l)a bodo stopili princi in prin-, cesinje vladajoče hiše v Egiptu na stran naeijonalistov. kot pravijo kabelska sporočila, he bo prese-. netilo n i koga.% ki je le nekaj časa živel v dežvli Nila in ki se je oznanil /. dejanskimi razmerami v tein delu sveta. Čeprav se mora dinastija, katero je ustanovil Mehmed Ali, — oni stari albanski liaži-liozuk i/. Kavale. — zahvaliti za svoj obstanek ter za i ; vzdržan je ne egipčanskem presto-j 1". izključno Angliji, so kazali <"la-! i«i te dinastije vedno le najgršoj nehvaležnost in direktno antipati-! jo do nje.	|
Oni. ki žive sedaj, so degenerirana in ničvredna skupina ljudi, ki ne uživajo pri domačem prebivalstvu nobenega ugleda, kajti domače prebivalstvo jo smatra za lujo dinastijo povsem temnega in plebejskega izvora, ki je narod izsesavala do krvi. dokler ni Anglija prevzela kontrole nad domačo vlado po obstreljevanju Aleksandri je pred 3S let i.
Ker jim manjka poguma, ki je ! odlikoval ustanovitelja njih hiše in njegovega zmožnega sina in naslednike, princa Ibrahoma, bi si nikdar ne drznili zavzeti se za i stvar naeijonalistov proti Angle-'žem, če bi ne bili zavedeni vsled posebne misije lord Milnerja v |Kajiro do napačnega prepričanja, ! da hoče Anglija opustiti svoj pro-tektorat, dati narodu neodvisnost, katere ni nikdar užival, se umakniti iz dežele Nila ter ohraniti le kontrolo na Sueškim prekopom, j Odkar je Gladstone bedasto obljubil par tednov po uničenju ' arabske usta je v bitki pri Tel-El-1 Kebir, leta 1882. dab o kupficija Egipta le začasna odredba, ki bo veljala k večjem par mesecev, dokler ne bo ustanovljen red i'i do-1 ■ klcr se nc bo zavarovalo živije-' trja ill imetja tujeev vdeželi Ni-lla, so bile od časa do časa posla-|iie iz Anglija gotove komisije, 1 j kojih naloga je bila ugotoviti, če 'so Esripčani /e zreli za samovlade j in do kakega obsega bi se lahko odtegnilo angleške čete.
Učinek teh misij je bi!, da s. jo ustvarilo splošno ljudsko nine-"jnje, da vlada Angležev v Evrip 1 j t ne bo stalna in vsled ti «>'ii sr 'st vsi sloji prebivalstva bali sto piti v preozki stik z angleškimi n-ran i k i. Naloira slednjih je j»(jsta la izvanredno težavna in mučna vsled te negotovosti in učinek mi " srje lorda Milnerja. je bil. da sf ' je še pospešilo neumne ambicij« sovražnikov Anglije* ter vzelo po gnm njenim prijateljem me«l «b> i mačini ter kouečno tudi podmini
^mmmmmmmmammmmmmm
. I	— ZSravnlk —
f	DM. MILAN MILOJIVlC 1 k|| 41T Wm4 tt	I
U	P1TT8BUB6H. PA.
J	— Telefon Court Sflt —
! Zmmmmammmmmmmmm
•l'Io avtoriteto in u ur led maršala >lleiiby-a. vri»ovncga poveljnika r protejitoratu.	|
Po mnenju onih, ki najboljše poznajo deželo in njen narod ob-iU.ja le ena pot. kako napraviti .conee >koro preko noči naetjona-istieni agitaciji, ki se je- pričela ; zadnjem času nevarno širili, to j; izdati jiroklamaeijo glede konične in defiuil jviit* an -ksije Iiyipta od si rani Anglije. Egipt eaj bi postal kronska kolonija, u esto neodvisna država.
]
Kakor hitro bi bila narodu ( K^tipta zagotovljena trajnost angleške vlade ter se s tem odpra- . vilo vso negotovost, bi se tudi hi- j !ro polegel nemir med'doiuač.ni 1 i«i nacijonalistično gibanje bi se. sesedlo. Javni red in zaupanje naroda bi bila zopet ustanovljena 1 in veliki in majhni posestniki. 1 vključno člane dinastije, bi pre- ? vehali s svojimi napori, da si pri- ; dobe naklonjenost onih, o katerih 1 domnevajo, da bodo postali >iia v ( deželi potem ko bi se Anaglija u- ; maknila.
Nobena stvar bi nc bila bolj u- ' spešna, da so prepriča egipean ski narod o trajnosti angleške via- ! de kot izgon cele tolpe prirfcev in princesinj sedaj vladajoče hiše, vključno sedanjega sultana Fua: ciu. Nikdo bi ne žaloval za njimi. Egiptu niso storili ničesar dobrega, temveč so ga nasprotno po šteno oropali in izsušili in njih pdače, posebno pa haremi, so bili središča proti-angleske agitacije.
Kljub temu pa je bil admiral Sir Sidnev Smith, ki je rešil sta rega Mehmeda v bitki pri Abu-kirju. da se ni utopil in bil je lordi Palmerston, ki je leta 1S40 izsilil] od Visoke-porte ferman. s kate-j i"m se je dalo Mehmetu dedni pa-j š«lik Egipt. Bila je zopet Anglija ki je preprečila, da ni kediv Ismail izključil svojega sina Tev-fika. katerega je sovražil od na-skdstva. »
Leta ls.s;J. tekom arabske naei-jonalistične ustaje proti Tevfiku. je bila zopet Angl:ja, ki je posredovala s svojo armado in mornarico. zatrla usta jo ter postavila Te v- ^ f:ka zopet na prestol. tV se je. piineem in piincesinjam liiš" zagotovilo njih velika p«»sestva ter i • jih zavaro^sdo pred samovoljno
k »nfiskae:jo t >t ran i vladarja.
je bila to ;opet zasluga Angležev.	I
Sultan Fuad. sedanji vladar, je yi lo omejen in neznaten človek. -1 i je bil tako izključno vzgojen v . I:aliji. da jrovori -arabski in tur-!ški le kot tujec, ki se je nae 1 je-'
,/ikov. Cela Aleksainlrija in Kaji-r.j sta se mu smejala, ko se je j pritoževal nad postopanjem, katerega je bil . deležen iz rok svoje prejšnje žene. tudi sorodnice. dokler ni l»il v r.ekem klubu obstre-Ijen od njenega brata, princa Se-
fcldina, ki je bil še bolj zmešan' kot ona. Poteh ko je bil obsojen od egipčanskih sodišč na težko ječo. je bil bil preveden v Anglijo kjer se nahaja v nekem azilu, j i To je vzbudilo nekaj simpatij do Fuada, ki je bil izvanreelno debel in dobrodušen človek. Radite-
in radi dejstva, da so Angle-j v. vedeli, da je njegova želja pe>-st;iti vladar, so ga Angleži ime-' l.ovali nasleeluikom sultana llu-siiiiii. lie pa sina slednjega, princa Kemal Edina, o katerem se je glr.siuo, da jc skrajno razdr-ižtjiv i ineotlgovoren. To jc podedoval po svoji materi, prvi ženi sultana liuseina, ki jc bila pionirka onih emaiicipiranih princesinj iz Ori-jenta. ki preživljajo svoje dneve a* Parizu, trosijo denar ter prekašajo vse svoje tovarišice v ekscen-tiičnosti.	9
Predno ga jc svak obstrelil, jc prišel princ Fuad v javnost le "enkrat, ko se je pred nekako dvaj-, setimi leti proglasil kandidatom za albanski prestol. V tej zvezi , i«; seveda nikdo resno mislil nanj.
•	Glavarji velikih albanskih dru-. žm, ki so izvanreelno ponosni na
svoj zgodovinski izvor, katerega zasledujejo nazaj do kraljevskih francoskih križarjev v dvanajstem stoletju, bi niti za trenutek j ne prisegli zvestobe vladarju tako plebfjskega albanskega izvo-. ra kot je bil nizkorojeni Meh met Ali. sin kmeta iz Kavale.
Sultan Fuad ni nikake zemeljske koristi za Anglija, kateri se i mora zahvaliti za svoje sedanje . stelišee. Preslabo orodje je in An-- glf.ži so morali priti že do spoznanja. da bo sodeloval z njimi le to 1 liko Časa, dokler mu zagotove via
i Resnica, -- naš te-
i i* • • • meljni princip
-i _
V prejšnih časih so vsi splošno mislili, da je treba vzeti vsak o-glas s koškom soli. Seelaj se* je pa vse jako izpremenilo. A si pošteni , izdelovalci skušajo preprečiti o
•	glašanje neresničnih in napol res-. ničnih stvari. Sklicujejo se na . stališče Združenih Oglaševalnih . Klubov Sveta, ki izjavlja, da je .'temeljni princip ojglaševanja res-
' niea. To je bil vedno tudi našprin-I c i p. Trinerjev Ameriški Eliksii '(irenkega Vina ni nikdar name-
i raval biti splošno zdravilo. T» i zdravilo se priporoča samo za t=i-; ke slučaje, katerim bi bilo mogoče (»omagati potoni zdravilnih vred-I tiosti njega vsebine. To se pravi: ]»roti neprebavi. slabemu teku. za prtju. glavobolu. Vetrovom, ner-veznosfi in drugim boleznim, ka
tere povzročajo želodčni neredi. .Vsa druga Trinerjeva zdravila kot Trinerjev Linement. Trinerjev Mi-ritelj Kašlja. Trinerjeva Angelica Grenka Tonika *o stavljena na isti princip resnice. Vprašajte vašega prodajalca, on ho potrdil ugotovilo. Joseph Triner Compa nv. 1333—43 S. Ashland Avernie, Chicago, 111.	(Ad v j
d: rs k o čast in njegova posestva. Ker pa tudi on goji dvome glede trtnjosti angleške vlade v Egiptu, je pokazal v zadnjem času zna-I menja omahovanja v svoji lojal-liosti do njih.
Princ Assiz Hassan i/. Egipta. |
nečak sultana Fuada. ki se mudi' „
kot begunec na Španskem., je mo-|
i goee edini predstavitelj vladarske'
... !
hiše. vsaj v modernem času. ki je j pokazal belo zastavo na bojnem
1	_	C
polju ter bil obsojen na smrt ra-; d! strahopetnosti pred sovražni-1 Ikoni. \"sle«l svojega nastopa pri Kirkilsi v l»;iikanski vojni, leta 1 ltilJ. je pospešil poraz Turkov ter s<» ga ujeli visoki turški častniki v precejšni razilalji od pozorišča heja ter na jtolnem begu. Prevedli so ga naza j v Carigrad.
Smrtna obsodba jc bila izpre-lucnjena, a stražniki so bili poil-Lrpljeni in princu sc jc posrečilo pobegniti. Pobegnil jc na Špansko in to raditega. ker so bile iz-tiyne jiroli njemu v Nemčiji, Avstriji. Italiji in Angliji tirnlniee za njegovo aretacijo v zvezi s številnimi umazanimi finančnimi transakcijami. Princ je dobil svo-;,<» vojaško vzgojo v Berlinu, kjer je služil pri prvem dragonskem polku. Motal pa je izginiti brez dopt>sta. tla s,, izo.'iie postavnim posledicam gotovih denarnih transakcij. tU'icijelni list v Berlinu je izdal obve.stiio, da se princa če ho pri jet, bo zasledovalo ne h k<»t dezerterja. t.-mveč tudi kot ; -Iep;;rsk«'ga dolžnika.
Hvonee sbdi.
ASEEMBLY JUDICARY ODBOR, KI SE BO BAVIL S SLUČAJEM PETERIH SOCIJALISTOV, IZKLJUČENIH IZ NEWY0RSKE ZBORNICE-
Nehvaležni egipčanski princi
i
V" Združenih držav je več ket ena tretina. skoraj ena polovica, vseh želernic kar Jih Je na svetu. Na leto prevozijo veliko več kot v ka terikoli drugi deželi in ta prevoz sploh nim« nobene pr. nere. In £e vzamemo prevoz dveh narodov fkupa.i. se niti malo ne prtbližj. ^rneriški trgovini zgrajeni ni ameriških želez-.	rjicah.	Ameriški senator Cummins
Vprašajte kakega vojaka ki je bil "tam preko"
in povedal vam )><>, da so ameriško železnice najbolj-I še na svetu.	. .
Videl je tujezemske zeleznice — v Angliji in v Franciji — najboljše v Evropi — ter v drugili koti rentalnih deželah — in on ve.
T loge. ki so jo iprrale ameriške železnice v razvoju ženili držav, se ne da preceniti.
Ameriške železnice so dosegle svoje visoko stališče javne službe potom dclekovidnih in junaških invetiranj kapitala ter potoni neprestanih iskanj upraviteljev in mož za zasluge za dobro napravljeno delo.
Mi imamo- najboljše železnice na svetu in imeti jih moramo tudi za neprej.
Toda te morajo rasti. K $20.000.000.00 sedaj investiranega kapitala v naših železnicah bodo morali priti v prihodnjih par letih, da bo ohranjen mir z narodovo trgovino, šse biljoui za nove tračnice, po^ta.ie. in pred r re. kare. in stroje^ elektarne io železnice, avtomatične sijrnale. navodila za varnoxt. razsvetljavo križišč, in prereditev inžinirskih ekonomij, ki bodo zmanjšale stroške transportacije.
Da se pridobi v bodočnosti za železnice nove fonde investiranja. številnih varčnih državljanov, je treba vodilnega že-nija najbolj zmožnih gradilecv in upraviteljev, izvežhanosti in zvestobe najboljših delavcev, sorazmerno / »lrntriini industrijami. tekmujočimi za kapital, upravitelje in može. Železniška industrija mora oheaniti čiste nagrade kapitalu. upra,vtteliem in nužem. Ameriške železnice bodo nadaljevale s svetov5-: staudartom in enakostjo, da služi narodnimi potrebam, če bo še 7u naprej pradi'a in nadaljevala na ameriškem principu povračila za dobro opravljenjo delo.
Ta oglas je objavila Association of Railway Executives.
Oni. ki žele dobiti informacije glede ielecniike ««tu-acije. jih lahko dohe. £e pišejo Th« Association of
Railway Executive«. 61 Broadway. New York.
j r _
Resnična povest o
smrti generala Morgana
UDOVA BRATA PRIPOVEDUJE, KAKO JE BILO TEUPLO L LAVNEGA K0NFEDKRACIJ8KEGA KAVALKRIJSKEGA GENERALA IDENTIFICIRANO PREKO VSAKEGA DVOMA.
Mu/, k j in ženske o le odrasli otroci. To dejstvo ni bilo še nikdar tako dobro dokezano kot v ljubezni do skrivnostnih stvari, ki .le Ustna otrokom v*eh dol) in časov. Kjer ni nikakili skrivnosti, si tako mladi kot stari na vse načine prizadevajo izumiti kako skriv-i ost t«>r najeti nato vh? sile. da sami sebe pr»*pričajo o resničnosti u- skrivnosti.
Med drugimi skr.vnostmi se omenja tudi povest, da general John Morgan ni bil ubit tekom Državljanske vojne, temveč da je ušel. pobegnil v Kan**;-, kjer s«« je oženil ter živel dolgo vrsto let pod izmišljenim imenom. Ponovitev te povesti, ki je krožila številna leta po J h /m vi jamski vojni, je izzval« veliko komentarjev v Lexington. Kv.. kjer še vedno žive sorodniki geuerala Morgana.
—. Popolnoma ao-urdno. Na ta način je označila Mrs. Ciiari-t >11 Morgan e«lo povest ter pravi to povsem hladno in brez nneto-sti onih davnih ustaskih dni. Mrs. rhalton je itdova kapitana Morgana. generalovega brata iu cucva njegovih sledilecv v številnih j kampanjah. (hm živi v neposredni bližini starega Morganovega do-: ma v Lexington.	j
Izvleeek iz omcujtnega članka pravi naslednje:	j
— Priznanje skrivnosti obdajajo usodo dveh odličnih postavi Državljanske vojne, namreč John Wilkes Bootha, morilca Lincolna' in generala John Morgana. General Morgan, potem ko je pobegnil iz Ohio kaznilnice v Columbus, je bil baje ustreljen v nekem vrtu v (Jreenville, Te.ui. On., ki imajo posebno nagnenje "do skrivnostnega, pu so prepričani, drugače. Trdijo, da se je delal mrtvega in so mu člani neke tajne družbe pripomogli k begu, da se ga je skri-' alo do koncu vo jne in da se je nato nastanil v Marion okraju v Kansasu. Tam si jc baje nadel ime dr. John Cole-ja ter sc poročil. Pozneje je baje odpotoval s svojo družino v Okla homo, kjer je umrl leta 1 >99. Pred štirimi leti j.- vršilo zborovanje veteranov iz Državljanske vojne v tiuthrie. Okla. in tam je nagovorila zborovanje Mrs. Larue, ki je trdila, da je hči generala Morgana in njegovega zakona i ionsko. » katero se je poročil v Kansasu po svojem lego
Ta povest je bila večkrat ponovljena, vendar pa je ena onih fa-brikaeij. k: so nevrjetne, V svoji "Zgodovini Morganove kavaleri-je" pravi general Brsil Duke, ki j«* umrl pred enim letom v New ^ orkn, da je o*t«la po presenetil nem napadu In usmrČenju generala Morgana v Greenville, Tenn., njegova usoda skrivnostna in iz tega ugotovila so se porodile številne neresnične povesti.
Izjava generala pa se je tikala le načina, kako je našel Mor-j grtii svojo smrt. če j - bil namreč ubil tekom napada ali če so ga poj predaji umoriti njeijt.vi za.jetniki, ki so ga označili kot velikega j '" rti fin na "
General Monran, >aupui svetovalec iu tovariš generala Morga-j l ik na njegovih kampanjah ter tekom jetuištva v Columbus in nje-i gov naslednik v poveljstvu kwValerije, ni imel nobenega dvoma gle-i de smrti jr nerala Morgana. Polkovnik Kiehard C. Morgan, brat ge-nerala, ki je umrl nt s\ojem domu v Lexington pred nekako enim letom, je videl svojega brata mrtvega. Isto so izjavili številni njego-M drugi tovariši. Vse to dokazuje, da je takozvana skrivnost brezi podlage.
Generala .Morgan«- je preživela njegova žena in hči, Miss Joku-j nie Morgan, ki je živela dolgo vrsto let v Mnrfeesboro, Tenn. Obe sta sedaj mrtvi.
Ldhia slika, ki osiala od generala, kaže slednjega v času, ko se je oženil, namreč v intervalu med begom iz kaznilnice v Ohio pa njegovo smrtjo v Greenville, Tenn.
Bila je hči prejšnjega kougresuika Keay-a ter znana lepotica.
Kaz vciitega pa ni bil genera! Morgan take vrste, da bi se skri-\al potem ko hi se mu posrečil beg. Vrnil bi se. reorganiziral svoje i \'-ste ter se vrnil v boj z istim navdušenjem in isto ustrajuostjo, ki g« je vedno znaeilu.
John Morgan je bil rojen v IIuntsville, Ala., leta ltj^i kot najstarejši sin Calvin Mo^ana, ki se je oženil s hčerko John Huuta, bo-t itega trgovca v Lexington. Družina sc je preselila v Lexington, ko je bil star nekako štiri leta in vsled tega ga zahteva to mesto za-V tem mestu je živel, dokler m izbruhnila Državljanska vojna iu v to mesto so prineuli nazaj njegovo truplo, da počiva na Lexington pokopališču s petimi svojih bratov, ki so bili vsi pogumni vojaki. Till) *e uahaju tudi spomenik, ki je bil postavljen v proslavo spomina na njega in njegove brate.
Mrs Charlstou Morgan pravi, da je bil ielo udan svoji družini Skoro vsak večer je prišel preko ceste, da želi materi lahko noč ter vidi, e«» j«? hiau dobre zavarovana.
Ko je izbruhnila vojna, je takoj nastopil z drznim dejanjem. , Obstajal je načrt polastiti se pušk in municije Lcxigton mestne stra- , .« i/ stndiM. da In >c .lednja ne pridružila konfederiranim. Ko je ^ euI o tem, je naložil John Morgan z nekim pomočnikom puške na j voz ter jih odpeljal i/ mesta mimo taborišča zveznih čet. ki so siin-putizirali z južno stvarjo.	1
K tnalu so vsi priznavali njejrove zmožnosti iu dobil je povelj- . sivo nad oddelkom kavalerije. Njejrovi zdrzni pohodi so mu prinesli občudovanje celega jutra.
Hilo je dne 4. septembra lMi4. ko ga je dohitela smrt. Sledilci konfederacije so pri-Hli spoznavali, da je njih upanje izgubljeno, a Morgan je še veduo vprizarjal svoje ekspcdicijc v ozemlje, katero ' so držale zvezne čete. Kavno se je vračal z uspešne ekspcdicijc v Kentucky, ki ga je povedla skozi Mount Sterling, Lexington in Mirmiagsbcirg in naio zopet proti jugoiztoku. Nato se je napotil skozi zajtadiu Tennese r oddelkom 4UD inoi ter prišel do Greenville, kjer se je ustavil za noč. General Morgan in nekateri častniki so odšli v mesto, da pr i*ive noe na domu neko Mrs. Alexander Williams.
Zteme cele pa su bile bližje kot se jc splošno domnevalo in oddelek '.JOGO mož je prekanil čuječnos* straž ter prišel v mesto, kajti >ojaki so eni i, da je general tam in so ga hoteli ujeti. Napad se je pričel wnadno, ob jutranji zori in kavalerijske tile so bile takoj de-moralizirane. General Morgan in »ajor Gas*ett sta le napol oblečena prihitela, po stopnjieah navzdol ter fee skrila v kleti neke majhne cerkve v bliiini. Pocueje sta se splazila na vrt Williamsove hiše in majorju Gassettu se > poarečilo uiti. docim je Morgana pokazala n ka umjaka ženska, ko j« hitel po svojega konja. Zvetni vojaki »o prihiteli na lire mesta ter ga ustrelili.
To te navaja kot retuieiio dejstvo v kajiffi generala Duke-a, ki je znana radi svoje verodostojnosti in natančnosti. Kar je skriv-iu«ti, se tičejo sl*daje la dejanskih okoUMin smrti iu kako se je pcatopalo a teloaoan potass ko je b9 general mrtev. Gotovo je bil
, . .4? " r »V	~	' ~	■ M !«'». •*» l ■
» • - . » . .
--C-:--■■ .. f____________-
Truplo* je bil«| pokopano v Abisfdos, Tenu.. a pozneje je prevedeno v Riakaseisd, Va., in ie pozneje v Lexington istočasno s onim njegovega najmlajšega W^ta, T«si Ifomnna. kjer je Wo pokof>aao »a tamoinjem pokopališč.
Cleveland, Ohio.
Menda piva Slovenka, ki je do-1 spela v Cleveland, odkar se je( sklenil mir v Evro^ji, je gos]>a Ma-lija Pravst. ki je prav dobro poznana elevelandskiiu Slovencem ker je svoje čase izdelovala cigare za Slovenski Narodni Dom. Povedala je marsikaj zanimivega iz stare domovine. Prišla je v Jugo- . slavijo 9. julija 1019 in pot tja je bila silno dolga. Sla je preko fran-; j eoske linije v Bordeaux, odtod v | Marseille, potetn skozi Švico, Ti-j rolsko, preko Koroškega. Gradca 'Maribora, da "je dospela v Ljub-; ljano. ILiziiiere, ki jih jc našla v stari domovini, niso nič kaj pri-jjetne. Zato jc nemudoma sklenila, tla se vrne nazaj. Pravi, da vsak. ki pride tja, s« strašno kesii, ker, je zapustil Ameriko. Tu so polni lonci, doma pa sama revščina in j preganjanje. Slovenci niti Hrvati ! se nič kaj zadovoljne ne počutijo. | Draginja je strašna, iu četudi delavec zasluž.i 2"> do 50 kron na dan. pa nima toliko, da bi se pre-, ( živel. Liter vina 18 do 20 kron. pa naj dela cel dan. da si ga privošči. Kje je pa obleka in dragi živež? Kruh je še vedno slab in zjutraj' ■ navsezgodaj morate biti pri peku. " da ga dobite, in navadno je ob 8.
-	j iili 9. uri že vse razprodano. Slad-ijkor je kila 30 kron. Politične razmere so tudi jako zamotane in nič
-	se ne ve, kakšen konec bo to ime-
-	lo. Da bo vojna z Italjani, je skoro gotovo, in vlada kliče mnogo
. vojaštva pod orožje. Pri Ribnici | . so močne straže in vsa meja je za-j varovana. V splošnem se jako ob , čuti pomanjkanje {pristanišča, ker Jugoslavija ue more nikjer do j morja, raz ven v Dalmaciji, kar je pa brez pomena, ker ni železni ! J skih zvez. V splošnem je sedaj ve- j L liko večja draginja kot v vojnem času in to jc vzrok nezadovoljno-j
-	sti.. Kdino. kar se ni podražilo, sol stanovanja. Gospodarjem je prepovedano zvišati najemnino in če i ima kdo več sob na razpolago, mu 11 jih odvzamejo iti namestijo v njih 1
"betgun-ee iz zasedenih krajev. Na-j*1 znj v Ameriko je potovala gospa x Ptavst dni. Rilo je mnogo sit- *
uosti K potovanjem. Iz Ljubljane h v Logatec znaša vožnja 96 kron,:1 iz Logatca v Trst pa 26 lir. Zap eno liro je morala plačati 11 kron. i V Trstu parnik ni mogel oditi ra-1 dl pomanjkanja premoga, kajti i preuLogarski štrajk v Ameriki se J je tudi v starem kraju dobro ču-til. Iz Trsta so odp<»tovali s parni- i kom President Wilson (bivši par-1 j nik Kaiser FraiLz Joseph L) dno ' 7. decembra in v New York priili 20. dee., torej so bili na vodi i 22 dni. V New Yorku Mrs. Pravat i ni imela nič sitnosti, kajti imela j I je prvi papir s seboj in le temu;, papirju se ima zAhvaliti. da je pri- i šla lahko nazaj. Povedala je. da! ie hvaležna v dno svojega srca. ker je zopet v Ameriki, kajti živ-! 1 jen je doma je strašno. Za vožnjo | iz Trsta do New Yorka je plačala j 635 lir in $6 davka, kar bi zne*io
i
'skoro 8000 kron jugoslovanske I i [veljave, in to v tretjem razredu.'■ V četrtek t\ j an. zjutraj je urnr- > I la ilrs. Anna Čančula v mladost- j ■ ni dobi 26 let. Jetika izvirajoča iz , ■ pljučnice ji je pretrgala nit živ- 1 ljenja v najlepši dobi. Družina j | stanuje na 5520 Carry Ave. Ranj-ja ka zapušča tu eno hčerko. Doma;i je bila iz Ribnice in v Ameriki je g prebivala 8 let. Kila je članica dr. | ■ M a ee a bees. Pogreb se je vršil 10. g jan. zjutraj iz hiše žalosti.	_
Louis Valenčič. kateri je v ne- ■ de I jo 4. jan. usfrrelil Antona Ope- i ■ ko. je bil od sodnika Mc^lahona! g na mestni soduiji pripoznan unio-l§ ra prve vrste. Za njega ni bilo iz- j dane nikake vai-šeine (bail).
Poročno dovoljenje so dobili:1 ■ .John Simoučic, star 33 let. 3754; — K. 77. St.. in Mary Gre^oi-ie, 7734!-Osage Ave.: Daniel Stakič. 27 let,
E. 160. St.. in Anna Vrabec. | _ IS let. 15605 Waterloo Road.
Pred mestno sodni jo so bili 4 tatovi, kateri so pred nedavnim oropali Mihaela Horvata za 1000 dolarjev vrednosti žganja.
Neznani bandit se je oglasil v ■ slov. župnišču na Norwood Road " 'zgodaj v soboto 10. jan» Tatova je| ® bil zasledil Rev. Ponikvar baš ob ® času. ko je preiskoval predale. B Ilev. Ponikvar je nato pričel stre- ■ ljati. toda bandit je zbežal skozi ■ i kuhinjsko okno. Odnesel je en po- I vršnik, zaboj eigar in .$25 v goto- j I vini. Malp pozneje se je zopet vr-11 » nil v ozadje stanovanja in vrgel i nrftaj cigare ter zbežal. Policija je | bila obveščena malo pozneje in je!| iskala bandita, a ni ga dobila. ! g "Slovenski Narod*' z dne 24. j g > i novembra poroča: Umrl je mlad; i ■ ? simpatičen poljanski fant. Albert j R . Zaje. Pred vojno je bil v Ameriki, 1-. odkoder jc sledil klicu domovine i in svojetga srca na solunsko fron--|to osvobodit lepo Jugoslavijo. ^ Doživel je, kar je želel, a sedaj, . ko je nameraval vrniti sc v Zedi-p njene države, je podlegel v cvetu mladosti zavratni bolezni. Bodi 1 nru lahka domača žemljica! — Ta-(ko se glasi poročilo o smrti slo- ' vonskepa-jugoslovauskejra prosto- j '
' voljea, ki je zaeno z drugimi to- i I j vari«i odpotoval 15. julija 1917 izd
Clevelanda. da vstopi Y jugoslo- I ' vansko armado kot prostovoljec I : in pomaga v boju proti Genua- I ^ nom. Mlad fant je bil in živahen. I iskren hi dobrega srca, naroden, | zavedeli, in to ga je prignalo, da | se je pridružil drugim Slovencem | in odpotoval na Balkan. Mnogo je i j prestal siromak tekom vojne, v | vešbališkem taborni, n fronti m |
■	i v domovini. Marsikatera njegova ,
nada se ni spolnila, videl je raz- , mere drugačne kot si je predstavi ijljal, toda kljub temu je ljubil svo-i,jo domovino. Ko je -bila vojna •' končana, je pustil vojaško življe-ijnje in se nameraval zopet naseliti v Ameriki, kajti v domovini je
■	komaj našel skorjieo kruha, dasi »jse je zanjo boril s svojo srčno i j krvjo. Ker se ni mogel drugače » preživljati, je pa ponovno vstopil
Najzanimivejše, najcenejše in najbolj popularno čtivo vam je na razpolago.
Slovensko-Amerikanski Koledar je izšel za leto 1920.
Veliko več slik kot prejšnja leta. Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,1 povesti, šale, zanimivosti.
Stane 40 centov.
Izmite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter po-šljite um.
sLOvamc pubijsing oo.,
K Cortiamdt Street,	j
New York, K. Y.	r	"
Tempotom naročam SloTensko-Amerikanaki Koledar za leto 1920 ter prilagam aa M centov štempsov.
Ime ................................................
j Naslov ............................................
11 * *
HOUtC m&UL P«.. HAt4ANIA	MOltO<£RpLP	'	i
. . '. -«> r<: • - :	Mt&pm*^ * JBm j
RIBA V KATERI JE BIL IZ NEZNANIH VZROKOV UMORJEN
NEWYOR&KI ZDRAVNIK DR. HANANIA.
___ i
Slovenske novice
| k vojakom in bil poslan na Med> murje. in sedaj prihaja naenkrat
novica, da je umrl. Kaj bo ohranjen jugoslovanskemu prosto vol I eu. iskrenemu Slovencu, ki je i kljub mladim letom mnogo, mno-|go grenkega užil. najlepši spomin j med nami vsemi!
V St. Luke's HoMpitalu se na-' haja s težkimi poakodhain: .John, Knaus Iz D103 Columbia Avenue. \ Knaits se je v soboto 10. jan. zju-j 'traj peljal z vlakom, ki vozi vi Pittsburgh, toda'na Plat t Ave. in I 70. cesti je njegova lokomot iva : skočila s tira radi predebelega juiega in trčila v neko drugo loko-■ motivo. Knausu je bila glava popolnoma razbita. Težko da bi o-| kreval.
i	; T'1' '	'*> '
j • f-.ii.l j
NEMIRI IN PLENITVE NA ITAUANSKEM
i
| Katerikoli laški list vzamem«* v j roke. povsodi naletimo na naslove: "Težki im-identi radi draginje, plenit ve. konflikti, ranjenci, uplenjene trgovine, aretacij*', za-' i ______
' > f plombe blaga*" itd. Strašno je v j Italiji pomanjkanje in draginja. Ljudstvo je precej časa trpelo,i godrnjaje na tihem, sedaj pa je! siopilo na plan »n hoče dose«"-i konec draginje, ker je ]Mi.stalu ne-1 :znosna. Izno-d mnogih poročil [menjamo ono iz Xeaplja. ki pravi.! (da so oplenili tvulkn Sievs i;, jej i vzeli blaga za 100.1KX) lir. Drugi jdi;n so bile skoro vst- trgovine.i ■zlasti oe z živili za j rt«*, ker ».o Ju-j (trgovci bali napadov. Vsi deluveij {kovinski, industrijski in prisiHiii-,ški so začeli štrajkati. K«>r s«i sej i prevozniki na tramvaju m-kaj u-j pirali štrajku. so štrajkujoči po-i 'škodovali vozove. Prišlo je do Irti-1 ! (iili spopadov med Atrajkujoeim J delavstvom in karabinjerji. Vi predmestju Toiecio s.» napravile' •ženske obhod in kričal«* proti draginji. ^Inogo skladišč j«* bilo o-!pknjenih tekom dneva v om-ii.je-
Inem predmestju. Razdrli mi neko* t ... . ..... i veliko trgovin«" s eevlji iu napra-t
i vili ogromno i<kodo. Deinoiistrant-!
fje so napadli tudi vl;ik \eanel—
i I'ompeji in izpl«*iiili sliri vagone. I
'potem pa so j rogo močno poško-
'dovali. Tako ,i«- v Neaplju. V Ki-
ni u so se isti dan ponavljali nemiri iu plenit ve trgovin. Milanski lisi i poročajo, da je bilo tam are-tiranih nad 2000 oselj radi plenjenja po trgovinah. Tako je po vseh večjih in manjših mestih in nič ne pomagajo ne odredbe ue maksimalne cene. V Benetkah je množica popolnoma razbila neko tr«ro-\ no z ribami. Z vseh strani države prihajajo poročila o strašnem vznemirjenju med ljudstvom iu p-enjeiijn ter nevarnosti, da iz-1 ruhuejo m-miri še hujše vrste. Kmetski delavci se istotak«« bore dalje s posestniki, k.ir neizmerno škoduje kmetovanju. Ob takih intra njih razmerah pa stoji o gromna množica laškega vojaštva rui jugoslovanski zemlji, kar v največji meri pospešuje draginjo iu tira Italijo v vedno usodnejše Ci'.se. V liste ne prihajajo poroči \r. ali potniki pripovedujejo, kako luško ljudstv- ob (lemo::*~i:rii-eijah zahteva konce vojne iu vrnitev vojaštva.
,[ws£|!wš5jiw|n [wssiFSiWS; 'BESIIS^IO&SI Iffi^'iffi&i
0LAŠ VAR0PA. 17. JAK. 1M0 _
I ♦tjuxLO.I^ [ HAHAHIAJJR
f * ' ■ '
CPAS NARODA, 17. JAN. 1920
KOVA KOLAJNA IZDAVA ▼ SKOMIN LORDA KITOHENERJ
Vitez iz rdeče hiše
(La Cbevalier d« Maiaon Kongi.) SOMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJ«. Spisal Aleksander Dum&a star.
(Nadaljevanje.)
XL.
u
Gostilna pri Noetovem vodnjaku. J
Mf*ž v karmanjoli, divji patriot z medvedjo kučmo, ki je trdd, da je nosil glavo lambalske princese, se jc dan po tem večeru, bogatem na dogodkih, napotil v gostilno pri Noetovem vonjaku. Bilo je okoli sedme ure.
Sedel je pri gostilničarju, ali bolje, pri gostilničarki v ozadju tenuic, od tobaka in svetilk okajene izbe, v kateri je sedelo le malo vsakdanj.h gostov. Jedel jo dozdevno ribe h črnim maslom. Kmalu je odšlo troje poslednjih gostov in ko je ura odbila tricetrt na oceni, je patriot ostal »-ain.
Kmahi je zazvonil na vhodnih vratih zvonček tako močno, da se je naš patriot stresel. Zopet je zagrabil ribo in je, ne da bi bila go-•stilničarka opazila, zalučal polo-j vico nekemu psu, polovico mački, ki se je igrala s psom in ki ga je kljub temu občutno opraskala s svojimi kremplji.
Vrata z belo-rdečo zaveso so se odprla: Vstopil je mož. oblečen približno po načinu patriotov, samo da ni uo«l kučme, ki jo je bil 2axnenjol z rdečo Čepico. Za pasom je imel zataknjen velikanski šop ključev, a poleg je visela široka vojaška sablja.
"Mojo juho, moj bokal!" je vpil mož. ki je vstopil v skupno sobo. ne da bi se bil dotaknil rde-n če čepice, in ki se je omejil na to.'s da je hišno gospodinjo pozdravil samo z glavo.
Vzdihnil je kukor od trudnosti in sel za mizo, ki je bila našemu i patriot*! najbližja.
(•oslilničnrka je vstala in odšla „ po zahtevane reči.
Ko so *e zaprla vrata zu njo in L ko je mo/. k kučmo v svitu edine'
• I
svetilke zapazil v ogledalu, ki je ( viselo njemu nasproti, da je soba, popolnoma prazna, je dejal, ne daj
' i s*- obrnil:
"Dober večer!"
H
"Dober večer. gospod!" je odvrnil liovodoili gost.
*'No''. je vpraaal patriot s lili-1 njeno malomarnostjo, "kako da-{i leč smo že?"
4"Konec je."	1
"Česa je konec?" "Kakor sva se bila domenila j j sem se spri z očetom Richardomn rad t sluzlie. Dejal sem mu, <la|i imam slab posluh, da ee mi vrti' v glavi; delal sem se, kakor da i mi prihaja v pisarna slabo." "Dobro, in potem?" "Nato je očka Riokard poklical soprogo, ki mi je jela drgniti nos : s kisom, nakar sem se zopet za vedel."
"Dobro, in potem?" "Nato sem dejal, kakor sva sel bila dogovorila, da mi namreč pomanjkanje zraka povzroča omoti-; eo, ker sem zelo slabokrven, in da mi služba v ječi, kjer se nahaja ravnokar štiristo jetnikov, »ko-j duje."
"In kaj sta onadva rekla k temu?"
"Mamica Richard mo je porai-lovala."	U
"In očka Richard?"	f
"Pokazal mi je vrata." "Da ti je pokazal vrata, ni še dovolj."	I
"Potnpite vendar; mamica Richard. ki je dobra ženska, mu je c očitala, da nima srca, ker da seui družinski oŽc."	j
"In kaj je odvrnil nato?" 4 Rekel je, da ima prav, toda prvi pogoj za službo jetniškega $ hlapca je ta, da ostane v ječi, v kateri je nameščen; republika da se ne šali in da obglavlja one, katerim se pri izvriievanju službe vrti v glavi/*
"Vraga!" je vzkliknil patriot. "In očka Riobard »e ne moti. Odkar je tam zap rta Avstrijanka (bivša kraljica), peklensko pazijo nanjo."
"Nadaljujte!" je dejal patriot ! ne da bi se bil o krenil.
*4 Pričel sem vzdihovati in toži-j ti, da ne počutim slabo; zahteval sem, da me prenesejo v sobo za bolnike in zagotavljal, da ni otro-| d umre, ako mi vzamejo vlaio."i
Caj *»	rz
Ollra Mri je odvrnfl, da1
.jetniški hlapec ne potrebuje
I otrok."	j
I "Toda jaz menim, da je mamica Kichardova na tvoji strani."
"K sreči se je pričela zopet pr.čkati s soprogom in mu očitati, da je brezsrvnež. tako da je očka ! Rehard navsezadnje dejal: No.: dobro, občan Grakh, dogovori se s kakim "prijateljem, ki ti da ne-» 'kaj na račun tvoje plače; pred- j stavi mi ga za svojega namestnika! 'n jaz ti obljubljam, da pa sprejmem. — Nato je odšel, potem ko; sem mu dejal: Dobro, očka Richard, po iščem ga."
"In si ga našel, moj vrli Grakh?"
V tem hipu se je gostilniearka' ! vrnila in prinesla občanu Grakhu! krožnik juhe in bokal vina. To ni i bilo pogodu niti Grakhu, niti pa-j triotu, kajti morala sta si sporo-, čiti še nečesa.
| "Občanka", je dejal jetniški| hlapec, "od občana Ricliarda sem I dobil majhen dar, tako da si da-i ,nes lahko privoščim svinjsko rebe-! jeo s kumarami in steklenico bur-t guudca. Pošlji deklo h kuharju po rebrce, ti pa pojdi v hram poj vino. *?
Gostiliučarka je takoj odredila vse potrebno. Dekla je od&la skoz! hišna vrata, gospodinja v hram.
"Dobro", je dejal patriot, "ti ,si razumen dečko."
"Tako razumen, da si vzlic va-:jj šim obljubam nikakor ne prikri- i j vam, za kaj nama obema gre. Alij^ slutite, kaj?"
"l)a. popolnoma."	1
"Tvegava svojo glavo." "Naj te moja ne skrbi!"	j
I "Priznati vam moram, gospod.', ,da mi vaša ne -dela preveč! , skrbi."	!j
f "Toda če cenim tvojo z dvojno,* |eeno?"	h
I "Ej, gospod, glava jc zelo dra- j gocena stvar."	,
"Preskrbi mi vstop v ječo, po-j J | stavi me na svoj« prejšnje mesto) in jaz ti jutri odrinem petdeset;« ■ tisoč frankov v zlatu."	,
"Je-li to tudi gotovo?"	<
| "Oh, saj imaš izborno jamstvo:j {mojo glavo."
Hlapec je po miši j al nekoliko'] trenotkov.	jj
"Naprej!" je rekel patriot, ki;. !ga je videl v zrcalu. "Naprej I Ne h udajaj so neprijetnemu pomišlja-, i n ju: če me ovadiš, nc dobiš od re-i, i1 publike niti solda, ker bi bil storil' i Io svojo dolžnost- £e pa služiš me-' ni. ti dam, ker se pregrešiš protij, svoji dolžnosti in ker bi bilo kri-^ l vieno, ko bi na tem svetu delal za-: > stouj, petdeset tisoč frankov, ska-terimi lahko odpotuješ v možem-1 stvo ter živiš tam udobno inf I varno."	*
» "No. dobro, velja, gospod, naj| se rgodi, karkoli hoče. Revež sem j in se ne vmešavam v politiko;; ^Francija je uspevala tudi brez i mene in ne propade, četudi bo po-j Igrešala mojo osebo; ako vršite vi j slabo delo, tem slabše »za vas."
"Menim na vsak način, da to, kar delam, ni slabše od onega, kar j počenjajo drugi. Torej povej, ke-Idaj me predstaviš očki Ri-jchardu?"
"Nocoj. ako hočete." "Da. aeveda. Toda za koga me predstaviš?"
"Za mojega bratranca Mar-docha."
"Mardoehe, naj bo, ime mi ugaja. Toda stan?" "Izdelovalec vreč." "Ob kateri uri naj prične pred-J stavljanje?"
"Oez pol ure, ako hočete." "Ob devetih torej." "Kdaj dobim denar?" i "Jutri."
"Uho! PrfnaAa vino." "Torej nocoj pred ježo." "Da"
i Patriot je poravnal svoj račun ► in odšel.
■ Ko je bil že na pragu, je zavpil Is svoj:m gromečfm glasom:
"Zgani se. občanka! Reberce s • |kumarami! Moj bratranec Grakh l še umre lakote!" i j "Ta dobri Mardoehe!" je dejal jetniški hlapec in pokusil bur-'jbureroadea, ki mo ga je bila na> jtofcla —Ulrffcito m ki «m pri litem nečno po|ltdil|i
I Kašelj I
■	J« sms kot edn najbolj uuik	I
■	naakor. ki •pr?rali& ppehlitd.eripo	■ 1	m ludnrlioil so prlzaaet« <*-i itp-	■
■	nika. Z »to ponebujet« zdravilo.	S
■	ki bo ciajtalo vtt»tj^ in n» tu ti »čin	■ i
■	ustavilo rzueinlrjenj« ter mSelJ.	■ t
■	Nobrao idiurik> ni bolJto, k&kor	■ !
I ^levera^s I
I ^ Balsam I	for Lungs
9	(Severov Balzam zs. pljaCaV ki ja
■	dobro posiz za lat* 1881. kot	{ S	TBpaiao zdravilo za zdravljenje '
■	»rafalada, hrlpavocti in kalija, sla-	j
B	ctl fe izhaja iz vuelja sapnih cevi.
■	Malh sapadov in inflancc. Ou	j
■	Me in le davka, ali Mo in Sedav-
■	k a, V vseh lekarnah.	i
I 5ww»» dnaatfc n Slwww «a Uf i
■	MOO —atawfl Vjiil^li ammi www
■	Jteltktnlh.
■HMUUoiUlMeHHHBIV
XLI.
KaneeliSv v vojnem mnisterstvu
i t i Patriot je bil sicer odšel, toda
;ixi se bil odstranil popolnoma.' i
; Skoz okajena okna je opazoval (
Ijetnjškega hlapca, da bi \idel. ali <
ni morda v zvezi s kakim agentom j
■	republikanske policije, najboljše, i kar jili je sploh bilo tedaj; kajti
•	ena polovica družbe je vohunila s (med drugo, ne toliko v slavo via- ' j de, kolikor radi osebne varnosti. 1
Toda ni se zgodilo, cesar se je i j patriot bal; nekoliko minut pred 'deveto je hlapec vstal, vščipuil go- 1 stilničarko za podbradek in nato odšei.	;
Patriot ga je srečal na obrežju pred ječo, nakar sta oba vstopila.
Še tistega večera je bila kupci- ' j a sklenjena; očka Richard je ' sprejel v službo jetniškega hlapca (Mardocha na mesto občana j 1 Grakh a.
I*red dvema urama, ko še ta važna zadeva ni bila urejena, se je | v nekem delu ječe odigral prizor, ki je bil velikega pomena za glavne junake te povesti.
Truden vsled dnevnega dela se je jetniški kancelist pripravljal, da pospravi svoje zapisnike. Rav-I nokar je hotel oditi, ko se je po* javil pred njegovo pisalno mizo neki mož v spremstvu občanke | Riehard.
"Občan kancelist", je dejala.j i "tu je vaš tovariš iz vojnega nii-nisterstva; prihaja po nalogu občana ministra, da sestavi nekoliko vojaških imenikov."
"Ah, občan", je rekel jetniški 'kancelist, "prišli ste nekoliko i prepozno, ravnokar sem pospravili svoje knjige; prosim, vas torej, da se požurite, kajti ura večerje je
•	tu iii jaz sem laičen. Ali imate za-znamovati mnogo jetnikov?"
j "Okoli sto."	j;
"Za to delo potrebujete več j 'dni."
■j "Ljubi tovariš, če dovolite, od-j j prem tu pri vas malo pisarno." j "Kako mislite to?" je vprašal)
i jctni&ki kancelist. ! "Pojasnim vam, ako greste z
•	menoj večerjat; saj ste lačni, kaj-j ineda?"	! ij "Ne tajim."
;j "No, dobro, spoznali boste mo-1
•	j jo soprogo, dobra kuharica je ; j spoznali boste tudi mene. jaz sem
i|dober dečko."
"Pri moji veri, da, zdi te se mi j , tak; toda, ljubi kolega..." •j "Oh, le sezite brez skrbi po o-- št rigali, ki jih kupim mimogrede,;
■	potem po piščanca, ki ga naročinr pri našem trgovcu, in še po par j »Medicah, ki jih pripravi gospa
»Durand."
"Vi me zapeljujete, ljubi kole-, ga", je dejal jetniški kancelist, očaran od tega obeda, ki se je zdel ^ kancelistu obilen.
"Sprejmete torej vabilo?" "Sprejmem." j "Torej odloživa delo do jutraj-|šnjega dneva in pojdiva."
"Takoj; samo dovolite, da ob-'vestim o svojem odhodu orožnike, ki stražijo Avstrijanko, ter jim naročim, da pazijo na vsak Šum. j ki se jim bo zdel sumljiv."
"Ah, saj res, pri moji veri, previdnost ne škoduje."	[ Jetniški kancelist je res potrkal | na vrata; eden izmed orožnikov j J je odprl in vprašal:
"Kdo tu?" i' "Jaz, kanceliat. vam nazaa-i' njam, da odhajam. Lahko noč, ob-|San Gilbert!"
t; In vrata so se aopet zaprla.
Kancelist Is vojnega mmiater-■ ttva je opazoval ta priaof fe naj-yeaurmualjp, in ko ao Ma vnrta kralylHne je«e odprta, - je,

naglo pogledal v ozadje prvega oddelka; videl je orožnika Du-cliesna, sloneeega pri mizi, in se prepričal, da sta strašila kraljico siimo dva stražnika.
Ko sta pisarja odhajala iz ječe. sta vstopila dva moža; bila sta občan Grakh in njegov bratranec Mardoehe.
"Kdo sta ta dva moža?" je vprašal kancelist iz vojnega niiiii-sterstva.
"Poznam samo enega, namreč jetniakega hlapca, po imeuu Grakha."
"Ah", je dejal vojni kancelist s hlmjeno malomtrnostjo, "ključarji smejo torej iz ječe?"
"Da, ko je njihov dan." ; Naša najnovejša prijatelja sta |se nato odpravila na pot; medpo-toma sta. nakupila že omenjena jedila.
Stanovanje kance!ista v vojnem ministerstvu je bilo zelo pripro-j stoobčan Durand je stanoval v treh malih sobah; liiša je bila brez vratarja.
Stopala sta navzgor do drugega nadstropja; občan Durand je vzel iz žepa drug ključ in vstopil, delniškemu kancelistu se je zdela so-•proga njegovega tovariša popol-juoma po njegovem okusu: bila je i res krasna ženska; njen obraz je izražal globoko žalost, ki jo je delal še bolj zanimiro. Znano je, da je žalost eden na j z apel j ivejših ča-ror pri lepih ženskah. V žalosten obraz se zaljubijo vsi možki brez ' izjeme, celo kancelisti.
Kancelist a sta obedovala z do-I brini tekom, samo gospa Durand nI pokusila ničesar.
Vprašanja so si sledila od obeh strani. Vojni kancelist je popra-j seval s\'ojega tovariša z radoved-|nostjo, ki je bila v onih časih vsak-i dan jih dram zelo nenavadna, po običajih v jetnišuici, po sodnij-jskih dnevih in načinu st razen ja. | Jetniški kancelist je bil vzrado scen- ker so ga poslušali s take ' pozornostjo. Žato je odgovarja] rade volje in pršpovodoval o vsem j kar je znal povedati v tem oziru t Nato se je obrnil k svojemu tova
i
rišu in gcstitciiu ter ga poprašal po njegovem ministerstvu. i "Oh", je dejal Durand, "nisem tako dobro poučen kakor vi, kajti j moja služba je nižja od vaše, ker sem šele kancclistov tajnik; pač ! pa opravljam posle prvega kancelist a. Delo je moje, moj gospod pa žanje koristi. Toda upam. da se stvari spremene."	j
"No, dobro, j a z vas boni podpi-! ral pri tem, občan", je rekel jet-j iniški kancelist, veseleč, se dobrega! vina svojega gostitelja in lepih Oči) ; madame Diirand.
"Oh, hvala", je odvrnil dragi.j "Vse, kar za more nekoliko razvedriti ubogega uradnika, jc dobrodošlo, in jaz menim, da bo moje delo v ječi prej pri koncu m da se i ne bo zavlačevalo, ako smem vsak večer vzeti s seboj svojo soprogo, !ki bi se sicer tu dolgočasila." I i "V tem ne vidim nič neumest-] iie-a'jc dejal jetniški kancelist I fo gJi je prav posebno razveselil j tovarišev načrt.
"Narekovala mi bo imenike". ,je nadaljeval občan Durand, "in
•	ko bo delo dovršeno, pridete včasih k nama na večerjo, če' se vam danes m zdela preslaba."
"Da. toda ne prepogostoma"/ je odvrnil kolega prisiljeno.
"Ah, to se da izborilo urediti", je dejal Durand; "kajneda, moja | ljuba prijateljica ? **
vedno zelo bleda in otožna je gospa Durand uprla oči v svojega soproga in odvrnila: J "Naj se zgodi vaša volja."
Ob enajstih se je vzradoščeni kancelist poslovil. Ko ga je bid Durand spremil in ko se je bil zopet vrnil v sobo, je dejal:
"Zganite se, Genevieva, pojte počivat!"
Mlada žena je vstala, ne da bi
•	odgovorila, vzela svetilko in odšla v sobo na desni.
i Durand. v katerem so naši čita-t^lji gotovo že spoznati našega » starega znanca Dixmerja, je zrl L nanjo, pomisljal za hip in nato z mračnim Čelom odšel v svojo sobo,
-	ki se je nahajala na nasprotni
-	strani.
fDtlj« Y>ritindujiS>
Novice iz Jugoslavije
Umrli vojni jetniki v Italiji, ji
"Slovenski Rdeči križ" javlja : ! V bolnišnici Ospedaliero prig, di ' guerra, Velletri, Italia sta \mirla:^ Peenik Janez, pešec, gorski str.! polk št. 1. rojen 1899, Železna! Kaplja, Koroško, dne 13. oktobra 1919 in Škrlj Janez, pešec, topn. p. 129, rojen 18&S, Ulaka.i Kranjsko, dne 22. novembra 1919.
i j
Župnik Slip Mer j ič se ;e vrnil.!
Italija izpušča civilne interni-| ranče. Nekateri so se v zadnjem času že vrnili, med njimi tudi g.! Filip Merješič, župnik na Ledi- i nali pri Idriji, ltaljani so ga bili i zvabili 16. januarja 1.1. pozno zvečer od doma, eeš. da mora govoriti z generalom v Idriji. Odpe- ] 11 ja 11 so ga še isto noč v Videm, kjer je ostal 14 dni v skupnem zaporu. Odtod so ga odpeljali preko Bologrte. Rima, Neaplja v Po-tenzo, glavno mesto pokrajine Ba-silicata v južni Italiji. Tu je estal f dO 21, novembra, ko mu je bil do-j voljen povratek. 28/novembra jej (dospel nazaj na svojo žnpnijo .Ledine. Piae«? teh vrstic je imel
11.da j priliko z njim govoriti ter: sporoča pozdrave njegovim so-! vodnikom.
i
! Dr. Šučteriič v tuji službi.
| Dr. Vladimir Pegan odvetnik v Ljubljani prosi "diovenea", da priobči to-le njegovo pismo:
"Pišem vam kot zastopnik ge. Bogomile dr. Šu&teršičc in vas
j prosim, da izvolite na primeren
■	način objaviti sledeče pojasnilo: V zadnjih dneh so prinesli hrvat-
i ski in slo%'enski listi vest, (la se
-! je dr. Suštersič mudil v zad-
■	njih Časih v Italiji in agitiral pri
i slovenskih vojnih ujetnikih za
-	bivšega črnogorskega kralja Ni-
-	kito, dalje da rovari po Italiji, plačan z denarjem Habsburžanov, stalnem bivališču, ker so vsa pi-polnoma izmišljena in docela neresnična. Do konca maja je bila ga. SnsteršiČeva vedno skupaj s svojim možem v Švici in pravi, da
f je pripravljena vsak tmmtek pod |prisego potrditi,.da med tem Sa-i som ni imel t nobenim politikom niti osebnega, niti pismenega ali. k*, Že pred povralkom je
inil, da se nikdar in pod nobenim | pogojem več ne vrne v politično [življenje in da se ne udeleži politične akcije, kaj sele da bi se spu-
•	seal v take pustolovščine, kakor-'šnt se mu očitajo. Od mesca ma
i ju naprej pa dobiva ga. dr Su-Uteršičeva od svojega moža teden za tednom povprečno vsaj po 2 .pismi, iz katerih se razvidi, da je i bil njen soprog ves čas v svojem 'stalnem vivališču, ker so vsa pi-sma oddana iz istega naslova. Iz-Jvzet jc iz tega samo kratek čas. j ko je bil dr. Sušteršič s svojim sinom, tehnikom, iz zdravstvenihl ozirov na kratkem počitniškem; potovanju po £»vici, a tudi s tega potovanja je -"»dno pošiljal pi-| sma in doSpisnice na svojo soprogo. Ta pisma so vedno vsaki javni oblasti na razpolago. Iz tega sledi, da jc popolnoma* nemogoče, ua bi bil dr. Šušteršič kdaj po Italiji potoval ali se tam mudil in i*kal dobro vol jeev za namene biv-i šega črnogorskega kralja. Sicer pa se oblasti države &HS lahko po svojih švicarskih zaupnikih vsak trenutek lahko prepričajo-o življenju in delovanju dr. Šu-
•	štersiča. Prepričanje imam, da se , je ta vest porodila iz zgolj poli-, t:enih motivov brez vsake reelne
•	podlage. V nadi, da boste resnici . ca ljubo sprejeli objavo teh vr-l stie, bilježim se z odličnim spo-i št o van jem dr. Vladimir Pegan.
i
[ 90 letnica Magra. Toma Zupana.
•	Te dni praznuje ua iraroglem i Mtgr. Tomd Zupan svojo 8<Met~ - nšeo, fil in tdhv ai duhu fs te-
•	Z dolgo dobo njegovega živ-
ljenja so spojene številne zasluge Z't naš uarod. Vnet za svoje ideale. si je po izborno dovršenih giin uazijskih študijah izbral kot svoj poklic duhovniški stan, ker je vedel, da bo ravno v tem stanu mogel najuspešnejše delovati v pro-bpeh ljubljenega mu naroda. Bil je gimnazijski katehet in profesor celih 11 let iu nešteti njiegovi učenci se ga še danes spomiujajo s hvaležnostjo. Svojedobno ga je namestil škof Vidmar za prefekta v Alojzijevišču. čegar vodstvo mu je pozneje poveril njegov rojak j rodoljubni knezoškof Ivan Zla-i trust Pogačar, ki ga je poslal tu-| di kot zastopnika cerkve v de-ižilni šolski svet. Bil je tudi gotovo dobo ljubljanski občinski svetnik. Bil je prvi predsednik C. » M. družbe, dokler ga niso izpod-. rinili s tega mesta zaslužnega moža radikalni mladini. Letos obha-1 ja Msgr. Tomu Zupan tudi G0-let-
•	i;ico pisateljevanja; važni so-nje-' govi spisi o Prešernu. Kot jubi-
>	larja zlatomašnika ga je izvolila i leta 1913 ljubljanska občina za
>	častnega meščana. Ob njegovi 80-
-	letnici se pridružujemo čestitkam J in kličemo Slava! J^e na mnoga " leta!
D
i --
-	mz^ms sssi^sB^i
Ozdravi katar l fliilllA mehurja in od-
fliiilBIl atram v« v 21
B	nnh.
-	Wiimw	w
*	^mr varajtetepaaariiim.
j—....................................................................j
I Uredniški Članek iz staro-I	krajskega lista	|
Dajte nam ustavo!
-<	^ ? J 1 ii
Naše kraljestvo je konglomerat šesterih pokrajin s š«'st"tinii različnimi ustavami in z zakoni šesterih zakonodajalcev. Srbija, Hrvatska in Slavonija, Bosna in Hercegovina, deli bivše Avstrije, d<*li bivše Ogrske (Prekmurje, Medžimurje, Baranja. Bačka. Banat), Crnagora, vsaka izmed ter pokrajiu ima svojo pravico izdajati na red-kdlie. Vsaka pokrajinska vlada si jirisvaja pravico j/dajati n?ire«l-be, s katerimi se uvajajo nova pravna določila id i spreminjajo določila starih zakonov in starih liaredb. Zraven tega še imamo v Bel-gradu centralno vlado, katera, ker je ljudsko zastopstvo odgodila i lis tem potisnila v otrau, na lastno roko in brez vsake naravne ali zakonske upravičeuosti, izdaja odloke, od katerih zahteva, da imajo zakonsko oziroma naredbeno veljavnost bodisi za celo kraljestvo bodisi za posamezne pokrajine.
Mi imamo šest pokrajinskih ustav, a nimamo nobene državne ustave, imamo zakone šesterih zakonodajstev. a nimamo nooenega državnega zakona, imy.mo diktatorsko vlado, a nimamo nobenega zakonodajnega zastopa. Razmere so vsled tega kaotične. Pokrajinske vlade nič ne delajo ali delajo po lastni inicijativi, dokler nc pride veto od centrale, centrala tudi najrajši nič nc dela, a kadar kaj stori, pa brez znanja dejstvenih razmer, zaradi tega leno, plitvo in kou-fuzno. Razmere kričijo po sanaciji. Politična uprava, sodna uprava, šola, socijalno skrbstvo, narodno gospodarstvo, kmetijstvo, trgovina, nič ne more naprej, ker smo eno :v nendar nismo eno, k»-r imamo oblasti dovolj, u nobene dovolj kompetentne, ker nihče lic sme ustvarjati nov?h naredb iu postav, in jih vendar povsod ustvar-jjajo. Razmere so neznosne.
Vlada, ki je izšla iz začasnega parlamenta, je svojega rodite-jlja zadnvila. Ljudstvo, stranke, struje nimajo nobene tribune, na i kateri bi lahko svobodno in brez strahu šikaniranja in preganjanja j izražale evoje želje in pritožbe. Pri nas ne vlada ljudstvo, ampak [diktatura, sestavljena iz par demokratov in p;;r socijalistov. Nad j časopisjem visi giljotina cenzure, za politične govornike so pripravljene ječe. Po svobodi smo koprneli, svobode smo se veselili, sedaj vzdihujemo pod krutim tiranstvom in tičimo v najčistejšem nnzad-njnštvu.
Nihče ne ve, katera postava velja, katera nc. Nihč;: ne ve, katere svoboščine so nam garantirane po dosedanjih ustavah, katere ne. Nihče ne ve. katera oblast je kompetentna ali ne. Nihče se ne ,čuti pravno in osebno varnega. Dru? se drugega bojimo ter postajamo tnedseboj nezaupljivi. Mora vseobčega nezaupanja, nesigur-jitosti in nezadovoljnosti je legla na nas. Nikomur več ne verjame-!nio in ne zaupamo.
Ven iz tega Jic-kla! Solnce svobode nam naj zašije, svež zrak nas iuij objame, čut splošne varnosti se nam naj vrne. Zato si vsak človek v državi vroče in silno želi ustavotvome skupščine, ki bi nam naj dala ustavo, nam prinesla notranjo konsolidacijo ter nam povedala jasno, katera prava imamo, katerih nimamo.
Toda tirani in diktatorji še nočejo ustavotvorne skupščine.. Demokratska in socijalistična vlada nam uradno sporoča, da je d» mobilizacija še nemogoč?«., da je militarizem v sedanji moči se potreben. In dokler ni demobilizacije, ni ustavotvorne skupščine. Vlada bo razpisala sedaj volitve samo za zopetno začasno Narodno predstavništvo, in to na podlagi, katero ne bo sklenilo ljudstvo, ampak (par diktatorjev med seboj, po svoji volji, po svojih nazorih in po t svojih koristih. Socijrlisti in demokrati ne dovolijo, da bi ljudstvo ! govorilo.
Vsak kdor^želi dobro državi, kdor ji želi notranji red, mir in napredek, vsak kdor hoče dobro ljudstvu, kdor mu hoče dati svobodo in varnost, mora želeti konca sedanjim nesigurnim, neurejenim in j nesrečnim razmeram To nam more dati samo ustava, a ustavo usta-votvorna skupščina.
"Slovenec".
GLAS NARODA. 17. JAN. 1920
GOZDNI ROMAR
FRANCOSKI SPISAL OA BRLEL FERRT. Za "Glas Narod«" prevedel O. F.
• 131	(Nadaljevanje,j
Ali ud i vojnik j.- Ogovoril zadnje be*ede povsem priprosto in •'i.ustaMio. podul lovni roko ter s,- odstranil. a m- preje dokler ni vrgel >m* enega pogleda naivnega olw«dov»nja u.t Ko^arito. Odšel je ti.ko molčeč kot je pričel, ne da I »i smatral za kako posebno Jima-1 št v o, če sam zasleduje dva o t rušita baudita Citat el j pa ve, d;i je že, treba nekaj poguma iotiti se teh dveh.
Ko je izginil Indijanec za drevjem, je vprašal senator, ne brez; skriviioatnega en ta ljubosumja:	'
Kaj misli mlad; divjak s svojim slikovitim govorom:
~ Vaša milost ve da govore Indijain-i le v primerah. — je od j vrnil Ktieina*, a s tem j*' čisto uataučuo naznaeui) navzočnost; d veh lopovov, ki bi P«-uienjala za par potnikov resuo nevarnost, ki pa ne pomenita nieesur za trid»»set mož.
Nato pojasnil Kue'uas l»on Avguštinu, t no malo. kar j- ve-j
del O oh»-ii handitih [-«|». l>on Avgust u je bil mož. kojega mlada
leta so potekla v boj h JC Indijanei iu njegov ponos vojnika ni postal ......	I
Z leti lile HIMliJKl.
In ee bi jih bilo tudi deset, - Je rekel. - - Sramota bi bila delati s; skrbi radi takih lopovov ali pa prekinjati radi njih zaba v.,. Sploh pa srno, kot ste povs-m pravilno pripomnili, preveč šte j vilni, da bi se nam bilo treba kaj bati.
- Sedaj si lahko razlagam reinauje moje?« psa, — je rekel
I .u« iuas__Čutil je fovražnike iu tudi prijatelja. Ko se je prtbl zal
ta mladi, plemeniti vojnik, ni dal od sebe nobenega glasu, ladiko se zane*ete na njegov instinkt.
Se predno pa je noč popolnoma napočila, jc vzel Enemas svojo puško, jtožvLŽgal svojemu zvestemu in junaškemu psu ter se odstranil z njim. da premoti i okolieo Bivolovega jezera. Don Avguštin pa kljub vsemu ni bil brez skrbi ter dal postaviti evoj šotor ter onega hčerke sredi loke, tik pri ognju.
Tovariši Encine ;« skoro končali svojo večerjo, ko se jc slednji vrnil. Ničesar ni videl, kar bi moglo vzbuditi njegov nemir in njegovo poročilo je vse zopet pomirilo.
Spravil seui vam nekaj za večerjo, — je rekel novinec proti Kueiiii. - - kajti konečno je popolnoma prav, da dobi vsak svoj delt-., posebno pit vi. ki znate pripovedovati tako izvrstne povesti.
Klic i nas s«* j«> zahvalil novincu ter pričel jesti z veliko unemo. a molče, kar nikakor ni ugajalo novincu.
-	Torej niste videli ničesar novega v okolici? -- ga je vprašal, da pričue zopet pogovor.
I »ovce j«- zmajal / glavo, a usta je odprl le. kadar je utaknii va-
l»je kos mesa.
Kljub temu pa se Fram-iseo še ni vrnil z lova na dirkača pre-i ij, je r«*k«-l novi'.iCe.
Dirkača prer:j. i«' reke eden izmed pastirjev, — kakšna lival je to?
To je krasna žival. je odvrnil novinec. — & jaz ne vem ničesar drugega. S« n j u* Kneinas vam 1»«» povedal vse nadaljnje.
S„ j st«- tra videli, — je odvrnil lovee. — ter si skoro zlomili vrat pri |»<»kuMi «l.i pa ujaniet**. Ve«lno se zgodi tako. kot sem rekel.
t e l»i ne bil moj konj tako iskr«\ hi se lie izpodtaknil iu če _ hi s« ne i/podat k nil... .	I
Iti tudi ne padel, a \aša žival se jc izpotaknila in do tega je! moralo priti.	1
No, to se mi je zgodilo že z drugimi konji. Najbolj važno j /i Čast past rju, je da pade le s svojim konjem vred.
—	To j«- res. — pa hi poznali prerije zapada kot jaz, —- je na-«laljeval Eueinas reMi>». — hi tudi vedeli, da sreča tam človek od; • časa do časa bele«ga kouja, ki je tako lep, da ni mogoče videti lep-1 * šega iu tako hiter, da je v trabu hitrejši kol Ka drugi konj v ga-i Ionu. Vprašam vas toiej, če sle videli še kedaj kakega lepšega ko-; lija Uot je bil beli dikarč, katerega ste videli danes.
—	Priznavam 1", - je rekel vakero (kravji pastir").
—	Dobro, ta konj je oni, katerega imenujejo belega dirkača j,
prerij	!,
-— Jaz za svojo osebo sem prepričan o tem, — je rekel novinec z izrazom globokega preprčanja.	n
—	Kaj pa je tako posebnega no tem konju? — jc vprašal va-j kero. —
—- Prvič je njegova brezprimerna lepota, drugič njegova hitrost j
konečno____povejte mi vendar, koliko je star po vaših mislih7 j
—	Ta konj mora biti 6e zelo mlad, — so vzkliknili vsi soglasno.!
—	Vtem se ravno motite. — je rekel Encinas resno. — Ta beli J konj je star približno petst«» let.
Splošen vzklik presenečenja se je dvignil ob teh besedah lovca, i
—, Tako je in čas* mi je povedati vam to. — je odvrnil Encinas / gotovostjo, ki je skoro prepričala njegove poslušalce.
—	Slušal sem govoriti, — je rekel vakero (to je mehiški izraz /a ameriški cowboy), — da je komaj tristo let tega. ko so Španci privedli konje v Ameriko.
No, — je rekel uovinee, — dvesto let več ali manj, kaj pa jf pač na tem? Tudi 'risto let je čedna doba.
Iu nato, — j« nadaljeval Encinas. katerega ni pripomba va-j kerja prav nič spravil:, v zadrego. — ali mislite moaroče. da je ta j l.onj potomec kobilo' Prav nič se ne ukvarja s kobilami, ker je edi-: n" svoj«' vrste ter ne more imeti potomcev^
Ljudje vseh dežeiu so že od narave nagnjeni k temu, da veruje-j j t* v čudovite stvari iu prav posebno so k temu nagnjeni ljudje, ki! žive v pustinjah in ni prerijah, kjer je bolj občutiti človeško slabost; i.npram naravi kot pa v mestih. Poslušalci Enčine so v*led t-ea pro-; kJ; slednjega, naj jim sporoči vse posameznosti o belem dirkaču! prerij, za katere je morda izvedel.
Vse. kar vam morem reči. — je nadaljeval Eueinas. — je to., • Ij *»o /.«• dolga l«ta vsi vakerji Mehike zaman vprizarjali poskuse, da! ta ujamejo. Kopita tega kouja pa so trsa kot kresilni kamen. Clo-t v«-k ira kmalu izgubi z vidika in če ste blizn njega ali daleč. Jaz. vem vae to.
Ali ste ga morda sami zasledovali? — je vprašal novinca. !
•Tuz ne. a neki lovee iz Texasa. ki uii je pripovedoval o tem. t
To nam morate tudi povedati. — je vzkliknil novinec, ki si je pri tem mel roke. -— He. Sanchez, ponudite vendar seujorju En-eini požirek žganja, da si Ih» osvežil spomin.	•
—	Ta mladi mo/, ."e poln krasnih misli. — je rekel lovec. — Povedati vam hočem vse. kar mi je znano.
—	Neki čndni original Angleža je potoval z neke vrste varu-1 .oni, ki je bil ravnotako posebnež skozi Mehiko ter je ponudil temu lovcu tisoč pijasarov, 'tisoč dolarjev), v slučaju, da bi mu mogel preskrbeti belega dirkača, o katerem je cul toliko govoriti. Vsi so prigorstjeM aioiu Te-xaw.- naj opusti ta. nevarni načrt. On pa Je v »trajal pri svojem sklepa ter skušal dobiti najmočnejšega in uajhi-
•na1 i"i"i.iii'-«' m .n* uiiMNNi.ji.Mot- Muwo-'iju	tlhth«u '»In iHi4i;iiHi'H ~";r, • jihkiuiinnnierTn «<1 i .»a«!' «< tfiul«lliuU»3MMl
DOCTOR LORENZQ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZORAVNIK	\ jL t,
&f»ECUAUIST MOŠKIH BOLEZNI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. fSf^,
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam že zdravim nad 23 let ter imam sknšnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljenju inoškit bolezni. Zat# morete popolnoma zanesti na mene, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim preje.
las ozdravim zaatrupljano kri, mazut j« In Um p« teleau. bolezni v «riu. Izpadanje las. bolečin« v kastah, stara rane, ti vine bolezni, oslabelost, boleznr v mehurju, tedcah. jotrab in tdodcu, rmonlco. ravmatlisam, katar, zlato tlla. naduha Its.
Uradne ure so: V ponSslJak. sredah In astkih od f. ura HutraJ Se S. asasldns. V torkih, Četrtkih in sobotah od I. wro ajutral de S. ure zveier. Ob nodellah pa do S. ure pipoldne. fO POŠTI NE ZORA VIM. PRIDETE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
nailov.
| Dr. LORENZ ) Pcaz Are. . PITTSBURGH, PA.
■ Nekateri tfrual sSravnikl rablja tolmača, da vas^razumajp. Jaz znam hrvatske to U starsgs kraja, sate vas latjo sdrsvkn. bar vsa razumem.
Rojak Anton Kodica je dobil i
.laslednje pismo:	i
Aleksanarovac, 10, dec. lUliL j'
! 1' ragi mi sorodnik!	j i
Seznal sem za Tvoj naslov in pi- j 1
jšeni Ti par vrstic. Nadejam se, da1, i
! s: vedno pri zdravju.	j <
; Kakor Ti bo znano, seiu prišel j <
j:z leta 1914 z brodoui v Trst. Bi-!'
! lo je že štiri dni po mobilizaciji.
Kar nas je bilo rezervistov, smo',
{morali takoj z broda v vojašnico!
ter na fronto. Jaz sem bil 1. 191(i
' na itaVjaK*$ki fronti t »-/.k o ranjen.
Ii:izljitp imam nadočesuo in po<l-
« "esno,lcost in dvakrat razbito le-!,
v.» čeljust. Imel sem dvanajst ope-'
ra^ij, j»a umetnih zob nimam, ker
♦ .se čeljusti krivo zarasle. Imam
j*i»loh celi obraz nekaj kriv. 3lo-j
j ram samo bolj mehko jesti. 1v«j!
s ni prišel v bolnišnico, so izjavili.
id;i ne boni ostal živ. I)es«'t mese-
v nisem mogel prav nič jesti.
jl> il sem ^fUino v grlo iu 7. visočiue
, s-ni i>il malo mleka. l»ii sem
i|sesee«*v v bolnišnici. J;«z sem ln»-
|tel oditi leta 1914 e:i teden bolj
k isnn i-/ mesta New Yorka s par
inikom Fran z Josef 1. Pa usoda je
i hotela, da sem šel osem dni prej,!
j'-t to jt» l)"la moja ki*uta usoda.
.JIVI bi še lahko danes zdrav in sre-j
v Ameriki. Srečni vi. ki ste|
;o-tali tam! Jaz sem bil največ v j
.jbolnišnici v Banjaluki v Bosni in
♦ udi os-tanem tukaj. Tam pri nas j
{««•» Italjani. In tako so hom tudi
'tukaj sedaj oženil; serveda, ne bo-
; "^to, ker sera skvarjen invalid.
Kar sem si v Ameriki prihranil.
v >ui v 26. mesecih skoraj vse po-
i'	ker starisev nimam več. da
b" kaj od doma dobival. Da nisem i . ... i "! '«el svojega, bi bil v bolnišnici
;"<tovo poginil.
h Dragi Anton, prosim Te. če bi
i l-<hko po Glasu Naroda seznal za
1.1 mojega sorodnika Alojzija Kom-
i | re. Ou j»» vedno čita! Glas Na-
■ v-<la. Ako bi Ti dal v ča.«s«>pis. mi-
.If' in. da bi ga lahko našel.
n j In £e nekaj Te prosim, ako Ti ni
j t -eveč v nadlego. Tam. kjer si na
7 *•*anovanju. bi od Tvojih znancev
j » oiroče dobil par dolarjev. Prešli
{!•• rni prav v srečo k moji poroki.
% Ako mi to storis. prosim, pošlji mi
j* dolarjih sem, ker misVnt. da sr-
j.'.ij sp. lahko pošlje v Jugoslavijo
j ,v,rarje. Tukaj se boljše zamenja.
M j dob? se več kot tam.
"j Torej sedaj Te najsrčnejše po-
l
zdravi j am in želim Ti vse najbolj- ; še, kakor tudi Tvojim prijateljem, j Tukaj Ti priložim še sliko iz bol- , nišnice, boš vsaj priliČno A*edeU ] kako izgledam. Hvala Bogn, da na desno oko dobro vidim. Mogo- , če prideš kdaj še v Jugoslavijo . da sc kdaj še vidiva. Pričakujem , Tvojega odgovora.
S spoštovanjem in prijateljskim J i iKjzdravom
lliuko Kobal.
Aleksandrova«
P.anjaluka.
■ .1 ugoslavia.	Bosna, j
i
-K-	-it
*
i Ostati človek — t«_> tvoj vzor t .... • i in smoter bodi tvoj liajvšji! j
Ljub b«>«.li ti obraz človeški
in sveta ti človeška čast!
O bedi "•! o Vek, ne fakir!
O ne sovniži mi življenja.
ne beži pred sveta trpljenjem, !
ue l«>či <»d sobratov se!
A. Aškere. j
I	'
jO sveti hipi oduševljenja. 'navdušenja ve ure blažene, i ko pesem sama teče iz srca j in strune srčne vse zvenijo same!, : Prebira jih nevidna roka božja.
A. Aškerc.
POZOR DOGARJ1
V Kentucky sem kupil 50.000 hrastovih dreves ter potrebujem ' 250 dogarjev in 25 formanor, ds , mi pomagajo izvršiti delo na tem , lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni i ne blata, ne mrzlice, ne moskitov Za delo plačam toliko, da si boste i priitedili več denarja, kot si ga L samorete prištediti, kjer delate sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi lahko.delate vsak dan v dežjn ali ! solncu v kentučkih gorah, dočim samorete v južnih gozdih delati j samo polovico časa. če ostanete j pri meni štiri mesece, vam bom 7 povrnil vožnjo na železnici. Če <1 pa ne najdete vse tako kot pravim. |vam bom povrnil vse stroške, če I pridete sem ter preiščete mojo j ponudbo. Pridite v Hazard. Sen I tuckj in tam me boste našli pri 31 pravi j enega, da vam dam delo.
H. K kAM Bik . t HAZARD, KENTUCKY.
^^	Pekoče grlo, bolečine v prsih
^Hk	znamenja influence.
mz. | ^^^
M	"g)	Dajte ^rlu In prsim oiivljajočo vdrgnitev h j
Paia-Expellerjem :
i*\	ter pokrite (in« « nukneno obvezo. N«? '
/"'^VaH	izpostavljajte « potom zanania,rj*nj.-i
^^^ Ja /.	pr^LUJa vnetjem, pljučnici, itttaenei iu
jTT^	i jr j L ^^ drugim nevarnim l>olt-znini.
Kr^ mL f y/j^^y^ Kupite l*ain-Ks|»eller «iaues v vaSi /7 y^ni / J	7l lekarni, in Si centov bteklenita Pri-
z^^^Fl stili ima naSo tvornifiko znamko .
^--^ "SIDRO"
A J^^^V^A	Ne jemljite nadomestil ali posnetkov.
f AHUH	AD. RICHTER & CO.
j	336-330 Broadway, New York
jt.ejšega kouja med vsemi, ki jih je poznal. Ko ga je imel,' je poiz jvdoval za pot, katero jc moral ubmti, da najde prostor, kjer se jc J -ti dirkač najrajše mudil. Vedeti iuorate, da je več takih prosto-j rov, kar je povsem proii navadi konj, ki živijo in poginejo v okolici |l» .tero posebno ljubijo. Lovee se je torej napotil ter zapazil po pai i i tie v ili iskanja živai, o kateri govorimo. Moram še omeniti, da j« t..ko lahkih n3g, da ga je najti naslednjega dne sto milj t«l kraja i k ;er se ga je prejšnr dan videlo. Mož iz Texa.>a je imel izvanredne t'igletra konja. Prav nič ni mislil na strah, katerega so mu skušali : dragi vcepiti ter le na obljubljeno sv o t o, katero je hotel zaslužiti ! I-. akorhitro je zapazil živel, katero je iskal, jo je pričel zasledovat I pripravlcjuiui laso^n preko pr»*padov in ravnin.
(Dalje jutri.)
Pismo iz stare domovine
POZDRAVI IZ NEW YORKA. j
Pred odhodom v staro domovi-' no pozdravljam vse prijatelje in znance i>o š.rni Ameriki, posebno one v San Franciscu. Prva hvala gre Martinu Judniču in njegovi zeui -Vili. ki sta me tako lepo od-j pravila na pot: lahko rečem, da .nali ne more lej>še svojega sina.' /aiorej prjporočam vsem Sloveli-' .-cm. ako kateri pride v Sna Fran-j -iseo, naj gre v .Fuduičevo gostil-io, .V. H) San H runo Ave., tam bo' gotovo najboljše postrežeu. Po-.eui se lepo zahvalim Jožefu in1 .dart.nu Lioloblču, ki sta me v av-' omobilu spremila na postajo. Le-.»a hvala vsem znancem in znaii-j kam za tako prijazno slovo na po-j' u>vanje. Pa še nekaj n»e dolinost veže iu to je: kateri Slovence lia-' .nerava potovati v stari kraj. naj ie posluša nobenega agenta; ako bo poslušal, se- l>o mogoče bridko; prevaril. Jaz svetujem, da pridete" naravnost v pisarno Kr. Sakserja. ker tukaj je vsa poštenost. Ako n iiiatepotrebn.h listin, sc vam tu- ] i kaj vse preskrbi brez vaše br.ge. j • T«, je moj nasvet. Še en pozdrav ,i vsem rojakom in rojakinjam po } v.-Lki Ameriki in ua svidenje v Jugoslaviji! — Janez Paš č, Jožef | De r gane.
# • •
Prod odhodom v staro domovino pozdravljam vso prijatelje in zuance, posebno brata in sestro.] - Lepo se zahvaljujem mojemu ne-j čaku Mr. John Udoviču v Jerome, * Pa., ki me je spremljal do New 1 Yorka. Odpotujem dne 17. janu-| a rja s parnikom "Argentina" na, 1 Trst. Pri tvrdki Frank Sakscr sem | 0 bil dobro iu hitro postrežen, potne i 'liste je tvi-dka v najkrajšem času! a J preskrbela in za parobrodiii listek; |do Trsta sem plačal $105. -Kdor! : rojakov namerava potovati v stari ' r«» domovino, naj se zanesljivo) ol»rne na imenovano tvrdko. bode ( gotovo zadovoljen s postrežbo ka-t j kor sem bil jaz iu vsi drugi, ki od-- potujemo. Xa svidenje v naši do-jmovini Jugoslaviji! — Jack Bev-j : č;č.
m	■»
*	I
! i
| Pred odhodom v staro domovi-1 'no pozdravljam vse moje rojake.j posebno Janeza in Terezijo Žibcr-j j na ter Antona Kočevarja v Mel j i vern, Ohio. Odpotujem s parui-l ' kom **Argentina" v Trst dne 17. -januarja. Pri prihodu v New York: ;n<* jc čakal na postaji uslužbenec j tvrdke Frank Sakser in potne li-•ste so mi preskrbeli v najkrajšem i času; zato svetujem, kdor name-irava potovati v stari kraj, naj se i obrne na to domačo tvrdko m mu ne bo žal. Na veselo svidenje v naši domovini Jugoslaviji! — Jožef Kočevar.
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da so v Gospodu zaspali naša mamica, stara mamica in tašča • •
MARIJA P0U80H rojena Rmik
na Želodniku v fari Dob pri Domžalah 10. decembra 1862. V Ameriko so prišli pred 12. leti. Njih največja in zadnja želja je bila iti v stari kraj, ali žalibog ni jim bilo namenjeno.. Smrt jim je pretrgala 1 nit življenja 10. januarja 20 mi-( nut čez 10. uro zvečer po dolgi in mučni bolezni jetikL
Tem potom se vsem najsrčnejše zahvaljujemo, kateri so obiskali našo mamo za časa bolezni in jim lajšali trpljenje, ter vsem onim; kateri so jUi obiskali na mrtvaškem odru. Najlepša hvala dsužini John Pirnatovi za krasni venec in *rud, nadalje mojim sorodnicam FTelen. Mary in Kate Gabric za \rasni- venec, družini Zalokar-ievi za venec in Johnu Pellitsch ca venec. Zahvaljujemo se tudi vsem onim, kateri bodo dali za sv. maše namesto vencev.
Vi pa. draga in nepozabna nafta mamica, počivajte v miru in vese-ite se nad zvezdami. Lahka naj Yam bo zemlja ameriška!
New \ rk City. 14. januarja
Žalujoči oetaJr-
Helen Pellitach, hčer. Louis Pellitsch, zet. Lonis Pellitsch, vnuk.
Hedvlka Pellitsch, vnukinja V starem kraju: Peter Pousch, mož. Marija in Katarina, hčeri. Frsac, sin."
i ■■■■■■■i
Dnevni pogovor.
Jaka:
"Kaj je novega, Jože?/
Jože:
' * Slovenski-Amcrikanaki Koledar je isM. V njem je najraznovrstnejše fctivo. Ali si si ie nabavil isti« 7"
Jaka:
"Ne ie sedaj, pa bom kmalo.*'
Jože:
"Le naglo prijatelj, če ne, bo prej poiei, pred- • no prideš ti na vrsto. Jaka:	: - •
"Kaj pa je v letošnji izdaji?"
Jože:	JllL Hk"
"Predolgo bi trajolo, če bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni" "Generalni žtrajk", "Rojstvo Jugoslavije" in tako dalje. &ole>je cela kopica. Zanimivosti je zvrhana mera.". Jaka:	- ^ '
"Koliko pa stana?"	"V
Jože:
"Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko.'*
"Kje bi pa lahko dobil en iztis?" Jože:	^'".^r
"Pošlji denar v znamkah na Slovenic Publish- .. ing Company, 82 Cort*andt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj poslali" Jaka:	»	"" TJ
"jJobm, dobro, bom po storil tako. Se danes . bom poslal.
] NAZNANJE NAfilM
ODJEMALCEM. , i I
' Vsem onim, kateri so naročili! I od nas kranjske gramofonske naj-j I i novejše plošče, tliuno uazuanjc, da ; i ; smo prejeli denar pošteno. Imeli 1 i smo preko tisoč pl«»s«' in vse so po-: I
■	Jšle. Columbia tovarna pa ni še iz-.S l delala drugih, pač ]>a pričakuje- I ,'iuo, da nam jih pošlje še ta teden I -'in k akorhitro jih <loh*iiK». jih bo--1
■ mo nemudoma odposlali vsem. To I
■	naznanimo zato. da ne. bo kateri1! »'odjemalec mislil kaj slabega. Jc I - vse v recln in tli govora, da bi pri: i I'uas kaj zgubili. Če pa želi kdo 1 -! druge plošče namesto ju-\ih. tedaj I -'uiu j"h pa lahko takoj pošljemo, j -jToliko v prijazno poyasnilo našim'.
j odjemalcem- Rojaški pozdrav! —_ Ivan Pajk, <^*oluml»a Graphofon , Dept., 24 Main St., Coittniaugh Pa.	(16-17—1) j,
POZOR, ROJAKI!
Dobro izučeni slovenski brivec si želim urediti svojo brivnieo.' Prosim rojake, ako jc kakemu; znano, kje v kaki slovenski našel-j bini bi bil tak prostor, da mi na-; znani, za kar mu bom zelo hvaležen. — Tony Milavec, 621 Plum j Street, Cincinnati, Ohio.
PROŠNJA IZ UJETNIŠTVA.
Jaz Viktor Skufca, doma iz Po-I toka št. 12 pri Straži, Novo mesto, iščem svojega brata ANDREJA l&KUPCA in prosim vse Slovence, ako bi kateri vedel, kje se moj I brat nahaja, da mi naznani, ali ga j pa opozore, da se mi sam oglasi, Moj naslov je:
Victor Skufca. 358. Compagnia P. L«,
Mattarello, j I Italia.	Prov. Trento
(16-17—1) i--i
; POTREBUJE SE ŽENSKA i
za pomoč pri otrocih, ali pa tudi j taka. ki je »sposobna v šivanju, bo-, disi Slovenka ali Hrvatica. Na (starost se ne ozira, lahko je tudi! !več stara: vdova z enim otrokom; se tudi sprejme. Katero veseli, naj |se oglasi na "Glas Naroda".
ROJAKI. NAROČAJTE SK ** I "OLA8 NARODA". NAJVT!frn t SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS i j DRŽAVAH
ICosulich Line I
Direktna pot na 6rško in S v Trsi f
I'ani'k "BELVEDERE" odpluje 3 7. Kebruarja
Parntkl odptujejo cd ponmla 7. o* vznoijti 41. ulice. So. Brooklyn
Z» cene In druge Informacij« m Obrnite na	5
PHELPS BROTHERS & CO.
Piucnger Department
4 West Street	New York
NAJ SE ZGLASI
l rojak MARTIN SlMENC, prej Box 621, Nokomis. 111., ker je do-!slo njegovega pooblaščenca iz starega kraja važno sporočilo. — Frank Sakser, 82 Cortlandt St., j New York City.	(15-17—1)
Rad bi zvedel za naslov JANEZA l! II(K'EArAR, podomače Staree iz *j Kol čevega šit. 11, fara Dob. Ce -i kdo izmed rojakov ve za njego--| vo sedanje bivališče, p ros.m, da ! mi ga javi, za kar mu bom zelo hvaležen. Ako pa slučajno sam čita te vrstice, naj se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz stare domovine. Moj naslov je: John Stare, Box 3, Camp 54, Cheat Bridge, W. Ya.
POZOR 1
Kuhar, vešč vsega dela, kar se tiče kuhinje, poleg tega tudi iz-vežban mesar, unijski delavec, zmožen angleščino in slovenskega jezika, se vljudno priporočam. — Frank Plantarič, R. D. 7. Box 25 Johnstown. Pa.	(10-19—1»
Rad bi izvedel, kje sc nahaja nioj brat JANEZ YERTNIK. podomače Prgavov iz I^ahovč, fara Cerklje na Gorenjskem. Minulo | je že 6 let, kar ne vem nič. kje se nahaja. Ker poizvedujeta o njem iz starega kraja mati in brat zaradi važnih stvari, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov .sedanji naslov, da
mi blagovoli naznaniti, za kar i " _
bom zelo hvaležen, ali pa ce sam
i čita. naj se oglasi svojemu bra-
i tu Joe Vertnik, Box 956. Ely
Minn.	(15-17—