101
Politične stvari.
Iz državnega zbora.
V zbornici poslancev sklenila se je po obširni, dolgotrajni obravnavi razprava o preskrbovanji obolelih delavcev v četrtek dne 24. marca. Sprejeli so se vsi predlogi večine,   nekaj   med   zborovanjem  stavljenih do-
102
stavkov, katerim je večina tudi pritrdila, več predloženih dostavkov pa, prihajajočih z desnice in z levice se je odklonilo.
Poročevalec večine bil je prof. dr. Bellinski, manjšino pa je zastopal bivši uradnik naučnega ministerstva Barenreuter.
V soboto dne 26. marca prišel je v razpravo vla-dini predlog glede oskrbovanja vojaških udov in sirot. — Ta postava nastala je nujna, odkar se je vojna dolžnost razširila na vse državljan. — Do sedaj preskrbljeni so bili s pokojnino sami častniKi; za vojaške vdove in sirote skrbelo se je po posebnih ustanovah, po vojaških zavodih in pa po malih miloščinah, katere privolevati je pridržana pravica cesarjeva.
Sedaj presukale so se razmere po vsem. Ako so se do sedaj štele vojne na stotisoče, štele se bodo v prihodnje po milijonih. Na priliko je gotovo, da bode, ako pride do vojske, naših vojakov skoraj petkrat toliko, kakor do sedaj; enako pomnožile so se tudi vse druge vojne, izrekoma: nemška, laška, francoska in ruska. Vrh tega se ne more prezreti, da je orožje uže dane3 vse drugače, kakor je bilo v prejšnjih vojskah. Krvave vojske imeli smo na pr. 1. 1859, 1866, 1870 in 1877, in takrat uže šteli so v vojski usmrtene vojake po stotisočih, ako pa danes po sploh vpeljanih puškah repetirkah pride do vojske, potem treba bode v vojski ubite vojake šteti na milijone. Zato je pa tudi treba uže prej v pravem času skrbeti za sirote in vdove v vojski ubitih vojakov. To storiti je dolžnost države, za katere obstanek hodi vojna v boj. — Koj prvi dan nastala je razprava živahna; govorilo je 8 govornikov, med njimi tudi slovenski poslanec Pfeifer, ki je zagovarjal predlog odsekov, in pa grof Coronini, goriški poslanec, ki je sicer sprejemal predlog odsekov, vendar pa načeloma zagovarjal, da naj bi se pravica do pokojnine razširila tudi na one vojaške stranke, ki so uže sedaj upokojene.
Krog tega vprašanja vrtila se bode tudi vsa razprava. Odsek sam ni mogel pritrditi temu razširjenju, ker bi po tem nastale tako velikanska nova bremena za državo, da se danes še celo ne dajo preračunati.
Minulo soboto pretrgalo se je zborovanje o posvetovanji tega predloga ter se je nadaljevalo včeraj (torek).
Izmed odsekov imeli so reševati važne predmete:
budgetni odsek, v tem razpravljal se je proračun naučnega minister-stva. Cule so se zopet vse stare tožbe zoper upravo naučno in v imenu slovenskih poslancev ponavljal je te pritožbe poslanec dr. vitez Toukli, ki je sklicaje se na povoljne vspehe slovenskih paralelk na ljubljanski gimnaziji vprašal ministra, ali in kedaj uže vendar namerava enake paralelke vpelati na drugih Slovencem namenjenih gimnazijah. Ker se je pa minister Gautsch ogibal, odgovoriti kaj jasnega, stavil je dr. vitez Tonkli predlog, da naj se uže večkrat sprejeta resolucija o slovenskih paralelkah na gimnazijah Slovencem namenjenih ponovi, z dostavkom, da se ob enem z vpeljavo paralelk morejo opustiti pripravljalni tečaji, ki so sedaj potrebni za slovenske dijake,   ki hočejo vstopiti na nemške gim-
nazije. Predlogu ugovarjala sta poslanca Beer in Heils-bers, zagovarjala pa sta ga češka poslanca Zeithammer in poročevalec Matuš, konečno sprejela se je z veliko večino glasov. Nasprotovali so levičarji in njih somiš-ljenec Jurij Lienbacher. — Minuli teden dognal je but-getni odsek uže svoje delo, tako, da poročilo o državnem proračunu še pred velikonočnimi prazniki pride v tisek in se razdeli ter takoj po velikonočnih praznikih mogoča budgetna razprava. — Pred to imajo se rešitiy kolikor bodo gotovi, predmeti razprave z Ogersko. Tako se prej ko ue še pred Velikonočjo vrne z gosposke zbornice premenjena bankina pogodba oziroma pravila za avstrijsko-ogersko banko, enako je pričakovati, da bode sladkorski davek kmalu z Ogersko dognan, in dalje ostane še vprašanje zarad carine od petroleja.
Avstrijska kvotna deputacija sklenila je minuli četrtek večer po dolgih in obširnih razpravah obravnave svoje glede prvega odgovora, ki se ima odpo-slati kvotni deputaciji ogerski.
Ogerska deputacija izračunala je namreč, da naj bi opustila ona 2%, katera sta po posebni pogodbi in postavi odločena za vojaško pokrajno in da naj bi prihodnjih deset let donašala Ogerska za skupne potrebščine po 29% (29 kr. od vsakega goldinarja), naše dežele pa po 71%- Da naša deputacija te ponudbe ne more sprejeti, bilo je uže naprej gotovo, toda odločnosti, s katero so se zastopali naši interesi v naši deputaciji zahvaliti se je, da je tudi odgovor naš postal odločnejši in da zahteva, da Ogerska, kakor dosedaj, pred vsem plačuje od vojaške pokrajne po 2%, ostale ogerske dežele pa po 34%» tedaj skupaj po 36%, avstrijske dežele pa po 64%. — Vrh tega izrekla je naša deputacija željo, naj bi se dognala stalna manj premenljiva podlaga za skladanje pokritja skupnih stroškov avstrijsko-ogerske države. Ponudbo pa, da naj bi se omenjena 2% za vojaško krajno popustila in všteval ta donesek med druge, ogerskim deželam naložene, je avstrijska deputacija ravno tako odločno odbila, kakor nek drug pridržek, katerega je ogerska deputacija izrekla v svojem prvem naznanilu glede tega, da bi se med naše dohodke všteval tudi oni leta 1868 sklenjen dohodninsKi davek od kuponov našega (skupnega) dolga, ki pa nikakor več nima značaja davka, temveč znižanja obresti od državnih posojil. — V obče zadeva naše deputacije naznanilo precej pravo mero tega, kar je za nas moč zahtevati v tej zadevi. Od več strani culi so se glasovi, da bi ogerske dežele morale donašati še več odstotkov, druge so zopet trdile, da se bode dalo mnogo pridobiti. Med razpravo pa se je poročilo v toliko poojstrilo, oziroma zboljšalo za naše dežele, da se sme trditi, da sedaj približno vstreza našim razmeram — se ve da samo po merilu, katero nam podaja minulo desetletje.