Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. septembra 2022 - Leto XXXII, št. 37 stran 2 Celina, Podrastek, Šurka ledina … Kak smo pauvali letos tikvi... stran 3 Po viskom snejgi so odili stran 4 Naši podje so delali v DDR-i stran 8 2 Celina, Podrastek, Šurka ledina… Tau so samo tri ledinska ménja (dűllőnév), stera so gauksvejta po naši vasnicaj v Porabji nücali in po steraj so spitavali čednjaki iz Ljubljane, steri so od 5. do 9. septembra ojdli od Gorenjoga Senika do Verice, od Sakalauvec do Števanovec. Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je daubo projekt z naslovom Mikrotoponimi v Porabju. Nosilec projekta je pa raziskavo vodi dr. Matjaž Geršič, z njim dela njegvi kolega dr. Primož Pipan. Iz Dialektološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je pa pauleg dr. Mojca Kumin Horvat, stera je dialektologinja pa dobro guči pa razmej »po naše«. Z njau sem se pogučavala na srejdi tjedna v Sakalauvcaj potistim, gda so že z domanjimi lidami prejkpoglednili mape (zemljevide) pa lište ledinski imen. Z njimi so se pogučavali Dolejnji Pišti (István Majczán), Fetliski Jani (János Takács), Schrei Erži (Erzsébet Petres) pa Karva Irinka (Irén Libritz Fasching), steri so se spaumnili na tista ménja, stera so se nagausti nücala pa se ešče nücajo, če rejsan so nej vsigdar znali pokazati na mapi, gé so tisti tali v vesi, stere tak imenüjejo. »Sodelavci Geografskoga inštituta so pregledali stare katastrske vire, stare mape (zemljevide),« je pravla dr. Mojca Kumin Horvat, gda sem go pitala, na podlagi česa delajo. »Med tejmi je knjiga o Železni županiji, potejm avstro-ogrski kataster.« Predelali so strokovno literaturo, ništrne imena vöspisali iz knjig. Vse tau so dali na karte, mape pa ešče v tabele (táblázat). Tak so leko informatorge na tej kartaj najšli ali locirali ledinska imena. »Dostakrat se zgodi, ka so imena na podlagi literature napisana malo indrik kak informatorge pravijo, tak ka je naša naloga nej samo preveriti, če ta imena ešče poznajo pa nücajo, liki tau tö najti, ka gé so. Naš cilj je napraviti aktualno sliko kak je gnes s tejmi imenami,« je raztomačila dr. Mojca Kumin Horvat. Na pripombo, ka leko ka so prekesni, vej pa od tej imen bi dosta več znali povedati starejši lidgé, naši stariške, je pravla: »Ja, vejmo, dostakrat nam pravijo, ka smo malo prekesni, dapa gnešnja srednja, starejša generacija ji ešče preci zna, ne bom pravla, ka vse, dapa več kak pau toga, ka mamo napisano, gvüšno ka poznajo.« Kelko sem vidla, so ledinska imena v viraj (források) gnauk etak, drgauč tak napisana. Gnauk z vogrskimi, gnauk z nemškimi literami, informatorge so pá ovak izgovarjali. Ali je nej težko etak delati, sem pitala raziskovalko. »Viri so nam samo izhodišča (kiindulópont), mi ščemo gorpriti, kak se rejsan pravi. Mi ne vejmo, što je te ménja zapiso v zgodovini, leko ka je sploj nej gučo slovenski kak vi gučite, leko ka je napiso po nikšom svojom muštri, občutki. Vir je rejsan samo nikši smerokaz, nikak nej zadnja resnica, zadnja istina. Sveto nam je tisto, ka povejo informatorge. Na podlagi tistoga mi najprva zapišemo fonetično. Naš cilj je tau tö, ka bi te najšli nikšo standardno različico, kak ta imena zapisati. Ugotovili smo, ka so nemški napisi bili zapisani kak nikša upravna zadeva, tau se ne uporablja, pitanje, če se je sploj inda nücalo. Več kak 50 procentov domanji porabski imen se gvüšno ka nüca. Pri vogrski menjaj je pa zanimivo, ka so največkrat kak ekvivalenti, se pravi, ka nücajo baudvauje, vsi pa pravijo, ka je prioriteta bila slovenska varianta. Za trno malo število imen smo pa ugotovili, ka so samo vogrska, ka nega porabske inačice. Včasik se zgodi tau tö, ka nam informatorge povejo nauva ledinska imena,« je pripovejdala dr. Mojca Kumin Horvat, stera je zadovolna s tejm tö, kak so nji lidgé po vasaj gorprijali. »Mi mamo trno dober občütek. Leko ka zavolo toga tö, ka je domanji človek gospaud Martin Ropoš z nami. Informatorge nas čakajo. Sploj so nej zaprejti, dostafart nas že zovejo po telefoni, ka nas čakajo. Dobili smo občütek, ka so navajeni, ka skauz odi nišče k njim.« Raziskovalci so najprva meli cilj, ka vküppoberejo, kak se ižam po naše, po slovenski pravi, dapa brž so gorprišli, ka za tau zdaj nede časa. »Informatorom povejmo, ka nas tau tö zanima, tak ka v vsakšoj vesi smo nika toga dobili. Nemamo pa kart pripravlenih za hišna imena,« je povedala dialektologinja, stera se je strinjala, ka bi tau leko bila naslednja raziskava. Mi tö vüpamo, ka de do toga rejsan prišlo, vej se pa hišna imena tö fejst pozablajo, sploj pa s tejm, ka se v naše vasnice preseljujejo Vaugri pa drugi tihinci, steri več ne nücajo stara hišna imena. Pa vsi vejmo, ka je pozaba prekleta stvar. (Kejp na 1. strani: Raziskovalci v Sakalovcaj.) Marijana Sukič Nastopno predavanje prve dopisne članice SAZU iz Porabja Kot prva med Slovenci na Madžarskem je bila etnologinja in slovenistka Marija Kozar - Mukič 6. junija 2019 sprejeta med dopisne člane Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Zaradi omejitev v času pandemije novega koronavirusa pa je lahko imela nastopno predavanje šele 6. septembra 2022, ko ji je v akademijski dvorani SAZU v Ljubljani prisluhnilo lepo število udeležencev. Etnologinja in slovenistka Marija Kozar - Mukič na nastopnem predavanju na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Ob predsedniku akademije Petru Štihu, podpredsedniku Milčku Komelju in tajniku II. razreda za filološke in literarne vede Marku Jesenšku je bilo v reprezentativnem prostoru še šest rednih ali izrednih članov SAZU, predavanje pa je pritegnilo tudi pozornost mnogih predstavnikov etnološke in slovenistične stroke. Upokojena višja kustodinja Muzeja Savaria v Sombotelu Marija Kozar - Mukič je kot diplomantka Univerze v Ljubljani med svojim petdesetletnim delovanjem objavila sedem samostojnih knjig, uredila ali souredila devetnajst publikacij ter objavila več kot dvesto znanstvenih in poljudnoznanstvenih spisov. Prav njej gre zahvala, da je postalo Porabje etnološko najbolj raziskana pokrajina slovenskega etničnega ozemlja. Na začetku nastopnega predavanja je Kozarjeva poudarila, da je njeno sprejetje na SAZU tudi počastitev ljudi, o katerih je pisala in za katere je delovala. V svojem tričetrturnem referatu z bogatim slikovnim gradivom je podala pregled dokumentiranja načina življenja Slovencev na Madžarskem v zadnjih stotih letih, in sicer v obdobjih 1920–1945, 1945–2000 in 2000–2020. Predavateljica je največjo pozornost občinstva pritegnila, ko je prebrala po eno krajše besedilo v gornjeseniškem oziroma števanovskem govoru. Izpostavila je tudi svoja tri temeljna dela: Etnološko topografijo slovenskega Porabja, monografijo vasi Gornji Senik ter pionirski Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem. Najavila je, da se bo v prihodnje posvetila odkrivanju nekdanjega načina življenja porabskih Slovencev na podlagi arhivskih virov. Po uspešnem nastopnem predavanju in razpravi o trenutnem položaju Porabja se je tajnik II. razreda. Marko Jesenšek zahvalil SAZU, da je v svoje vrste sprejela enega od redkih posameznikov, ki se trudijo iztrgati pozabi ogrožene vrednote. -dm- Porabje, 15. septembra 2022 3 Kak smo pauvali letos tikvi slovenski penzionisti v Varaši Kak brž leti té čas! Že je pa djesen, vej so pa naše slovenske penzionistke že vöspucale tikvi z guškici v lupinjaj na njivi v Varaši. Na srečo je lejpo toplo vrejmen, etak se našoj letom nej vöbrale travo? Tau grdo travo nam že gnauk dolapokauso sausad, steri nas s tejm pomaga. V menšom tali smo pa meli lejpe velke tikvi, z velkimi vözraščenimi guški- kukarco, depa s tistim je dosta dela pa žmetno tü, najbole gda bildje trbej sekati pa korenjé vöbrati. Za tau se ne vzememo. V enom leti telko guškic ne moremo nikak pripauvati, ka bi več penzionistov leko vküp prišlo löjpat, ka je zatau mali tau. Aj tau lejpo šego eške drügo leto v djeseni tü leko živo držimo pri Drüštvi slovenski penzionistov, mo z našimi flajsnimi ženami pa s Pištakom v Varaši eške eno leto pauvali pa te fertig moramo naprajti. Letos sam že prosila na velkom Marika Kürnjek, Eva Lazar pa Micka Bajzek med pucanjom tikvi, stere je dola zvozo djilejši prejdnje sloPišta Kovač venski penzionistov, Micki Bajzek - stera na Žido- ci, pa so lepau mele tü. Tašne aj z mladimi penzionisti indar vi velki dvor má pa je vzela velke guškice smo eške nikdar probajo delati s tikvimi, vej pa tau brigo na svojo glavau - se nej meli. Nauve guškice smo telko tazanjani njiv djé skrak nede trbelo dosta mantrati z prosili od vertinje Agi Gyeček pri ramaj po vasaj. Ovak se poguškici. Sišiti guškice tü nej Hanžek na Gorejnjom Seniki, malek vcejlak leko pozabi ta mala briga, trbej meti vcuj zakoj se ji zdaj tü trno lepau lejpa indašnja navada, löjpavelke rešete, vsikši den nota zahvalimo. Vrejdno je bilau! nje guškic. Par držin prej eške pa vönositi, obračati, paziti na Tikvi dolazvoziti sem prosila pauva te guškice, po imeni vrejmen, nej, ka bi dež nota našoga mladoga penzionista samo Hanžek držino poznam vujšo. Pa fejs dobro je trbej Pištana Kovača, steri se fejs na Gorejnjom Seniki. Vsejm posišiti, ka ovak splesnivijo razmej na paversko delo že od tejm držinam se samo zahvapa te je cejloletno delo zaman mladoga mau. On nam je lani limo leko domanji Slovenci, valaum bilau. Gda so pa redno tanačivo, aj ne pucamo včasik ka se tröjdijo za tau. söje guškice, te pa trbej vöpo- vö tikvi, liki aj je malo njamo, Na konci se želim zavaliti čakati taši mlačen veter, ka ka guškice prej eške tak tü ra- vsejm našim penzionistom leko vözvetriva tisto semenje, stejo pa napunijo lupinje. Ba- za vse tröjde, stere sam letos stero samo prazno lupinje ma ugali smo ga, depa za dva-tri prosila za pomauč, nisterne pa tisto tenko lupinje, ka se ta- kedne sem mujs mogla zvati eške dvakrat tü. Moram prajšoga ipa krajvzeme od guškic. ženske vöčistit, ka so fejs zač- ti, ka tej penzionisti z velkim No, kakšno leto smo meli nile gniliti. Naš pauv letos tau veseldjom pridejo, radi delajo letos za tikvi? Začetek se je kaže, ka so tikvi nej mele svo- tau paversko delo, dosta se lepau začno, v dobro pogno- jo leto, pa smo ranč tau čüli pogučavamo pa se fejs dobro jenoj pa vlažnoj zemlej so od več Varašancov v Trauš- poznamo (počutimo) vküper. guškice v par dnevaj lepau ča pa na Židovskom brgej, Onii so: Eva Lazar, Marika vöprognale, brž so začnile steri pauvajo tikvi z guškici Kürnjek, Ani Dončec, Eržika rasti, depa samo v enom tali brezi lupinja (golice). Gda bi Szabó, Marika Mešič, Micka zemlé. Kvar mamo s tejm, ka najbole trbelo dež, je söjča Bajzek, Eržika Soós, Ančika so v drügom tali vcejlak do bila pa trno velka ica, dosta Nemet, Klara Fodor, Pišta Kodjeseni samo mali grmauvi tikvi je zagnililo, sploj pa po- vač, pa dva sausada v gračenki, ostali, listje bole žunto gr- tistim, ka so začnile zrejliti. mladi Mark Lang pa Peter Bok. tüvalo kak kméjčno zeleno, Pri nas je tau tü baja, ka že od Hvala lejpa tü našomi Drüštvi etak trno malo pauva zraslo 2016. leta mau pauvamo tikvi penzionistov za pomauč. v taum tali. Na rejdki smo tü na tau njivi, istina, ka redauvi (Kejp na 1. strani: Velko, meli posajeno, etak je pa mej- pa grmauvi vsikšo leto inan gausto travo je dolapokauso la mesto trava letos rasti, tašo spadnejo. Dobro vejmo, ka bi naš sponzor Peter Bok.) trvnato zemlau smo eške nik- vsakšo leto trbelo zameniti pa Tekst: Klara Fodor dar nej meli. Ka pa aj bi med nika drügo pauvati, povejmo Kejpi: Mark Lang, Peter Bok Pod Srebrnim brejgom … ...je nekši čüden mer v krajino prišo. Ranč fantomski tunel indašnjoga ministra za policijo je nej kaj dosta lidi čemeriu. Od koga pripovejdamo? Pisali smo že od demonstracij, stere so se skur dvej leti godile. Najbole zatoga volo, ka je indašnji premier s svojo ekipo ministrov pa lidami v parlamenti vse po svoje delo. Lidge so čemerni bili, vsefele se je godilo. Za nesternimi so lagvo gučali, na nji plüvali tö. Pa je indašnji policajski minister Hojs na briljantno idejo gorprišo. Škemo prajti, neka vcejlak nauvoga si je vözbrodo: iz parlamenta aj bi spodkar pod šurko poštijo tunel naprajli. Po njem aj bi se lidge iz parlamenta pa ministri vöpotegnoli, če bi sila bila, če bi trbelo. Rejsan dober projekt za tiste, stere aj bi lidge poštüvali, je leko eške radi meli tö. Ja, nebeski stra njim je mogo nut v zadnjo skakati, ka si je sploj stoj na tau vüpo broditi. Depa, veleminister Hojs je nej samo brodo. Že je lidi gorvzeu, ka so malati pa računati začnili, kak de té tunel vögledo. Pa če nekak tau dela, njemi plačati trbej, ka nej? Pa so njim kaulak 40 000 evronov plačali tö. Je bilau plačano za tisto, ka se nigdar nede zgotovilo. Na taum mesti leko od toga eške tadale po svoje brodimo. Takši ilegalni tuneli so vsigdar za tau bili, ka je nekak vujšo, gda je velko silo emo. Pozano je, ka vse takše se je nej samo v eni bojni delalo. Depa, Slovenija je v nikšnoj bojni nej. Pa če tadale brodimo, so leko politični glavaške v bojni s svojimi lidami bili? Leko bi bojna bila, ka na merne demonstrante so policajske specialce napelavali, je z štükom na vodau naganjali pa s plinom za djaukanje po nji šprickali. Kak bi nej po vsejm tejm stoj na takšnoga ministra plüno? Ja, človek je čemeren grato, gda ga je vido. Pa znauva se eno drugo pitanje leko narodi. Sto je tau »bojno« sploj začno? Gvüšno ka minister Hojs, steri je policajom vse tau, kak smo že prajli, zapovedo. Gvüšno njemi je nekak tau šuktivo. Ne vej se, depa guči se, ka niške drugi, kak velki šef Janša je tau delo. Po tejm, gda so na volitvaj pošteno biti bili, vse takše leko vöpride. Sto vej, ka za tejm tunelom eške se leko najde. Leko kakša podmornica (šift, steri pod vodauv de) se najde, v steroj bi po Ljubljanici v reko Savo prišli pa tadale do Črnoga maurdja. Ka bi tam delali? Od toga se eške nika ne guči. Na velke se od toga guči pa pripovejda, ka velki slovenski zidarge se več najbaukše ne razmejo. Gda od velki zidarov gučimo, na najvekše firme brodimo, stere trno pejneznate projekte za delati dobijo. Gvüšno, ka projekte, za stere država pejnez da. Ka bi nej kakšni tihinci delo prejk daubili, so tej velki vküper stanoli pa za pejneze kandidejrali. S tejm so dun do dela prišli. Depa, kak vögleda ta idila med njimi je preminaula. Velki projekt prejk 80 miljanuvov evronov vrejden, je boter tomi biu, ka so se razpitali. Vsikša lübezen gnauk premine, gda pa velki pejnezi kcuj stanejo, od lübezni več nikšnoga guča nega. Tak je tau z lübeznijo v biznisi bilau pa ostane tö. Lübezen je lejpa stvar. Na, lübezen je nej stvar, lübezen je lejpa. Ja, na konci pisanja dun neka lejpoga trbej prajti, s tejm zgotoviti. Baug moj, žmetno delo sam si na pleča dau, ka bi tadale od toga pripovejdo. Najbaukše, ka nam kaj od toga naš Srebrni brejg več povej. Un vej prajti, ka brezi lübezni nejde. Pa eške nam tadale pripovejda, ka lübezen leko parauvnost, politično zamazano delo, mahinacije pa vse takše na nikoj dene. Gvüšni bojte, tak rad bi njemi vörvo. Porabje, 15. septembra 2022 Miki Roš 4 Kosednarov Pišta iz Murskih Črnec PREKMURJE Občina Tišina je slavila Občina Tišina je s slavnostnim djilešom občinske kotrige proslavila svoj 22. občinski svetek. Župan Franc Horvat je v svojom guči pravo, ka je zadovoljen s tistim, ka se je v občini napravilo v zadnji štiri lejtaj. Med vekšimi projekti so: obnova državne poštije skauzi vesnic Tišina in Tropovci, obnova centra Tišine in tüdi cerkve. Kak je tau ob takši priliki navada, so rastalali tüdi občinska priznanja. Župan Franc Horvat in direktorica občinske uprave Mateja Krizmanič Telkeš sta zahvalno listino Občine Tišina podelila Tlakovanju Gomboc, firmi z več kak 40-letno tradicijo. Priznanje občine sta daubila Jasmin Kukec, za tau, ka je s svojim delom dosta prispevo za tau, ka so se začnili projekti, steri so dosta pripomogli k razvoji občine, pa Žiga Škalič, študent ljubljanske Fakultete za farmacijo, za odlične rezultate v brž računanji na državnom in mednarodnom nivoji. Priznanje župana sta prejkvzela zlata maturanta Pia Kuhar in Matic Sečko pa ške Ernest Ebenšpanger, dugoletni predsednik Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Razglašeni so bili ške najbaukši športniki Občine Tišina za leto 2021. V moški konkurenci je naziv najboukši športnik daubo fotbaler Žiga Kous, steri je s soboško Muro grato državni prvak in je tekmovau tüdi v evropski konferenčni ligi. Za najbaukšo športnico pa je bila vöodabrana Živa Horvat. Ona je že 12 lejt plesalka Plesnega kluba Zeko in uspešno tekmüvle v disko plesaj. Lani je med drügim gratala državna prvakinja med članicami. Slavnostno prireditev je popestrila Pevska skupina Prekmurci, po tistom pa je bila ške premiera komedije Vinka Möderndorferja z naslovom Podnajemnik, stero so notpokazali člani Kulturno umetniškega društva Tišina. Silva Eöry Po viskom snejgi so odili turbo daj v iži na stolico pa landrovera. Generali so bili ob deli prometno šaulo zgoodi pomagat delat. Domačo takši, ka so se nej držali, ka so tovo. Zadnja leta sam delo v nalogo (házi feladat) leko ve- oni neka velkoga. Tisti, steri je pisarni, samo ka se mi je tau čer delaš, je ške cujdau. Mati biu vodnik (szakaszvezető) nej trnok fejst vidlo. Prva leta je krü z zabelom namazala, pa bi ti šinjek zasükno, takši sam piščance vozo iz farm v ges sam skočo gor na kaula, je biu. Gda sam oprvin gene- klavnico, sledkar pa sam po pa smo šli prauti travniceli Jugoslaviji s tovorkom. Tak je tau bilau,« njakom, hladilnikom se spominja sogovornik in vozo mesau. Te gda sam cujda, ka je tak bilau tüdi se oženo in so deca prišla te, gda je že malo vekši pa ške ram smo začnili biu: »V soboto sam ške na zidati, sam proso, če leko njivi žetvo delo, vküper z bole bliže daumi delam. očo in materjo, v nedelo Pokazala se je prilika, ob deseti vöri pa sam že ka vozim male piceke biu na soboškom panauna farme, gé so jih te krfi, ka sam, bilau je glij mili, pa sam te samo ške na Anino, mogo titi k sobole redko na dukšo paut dakom. Tau je bilau 26. mogo titi.« julijuša pred 60 leti.« Ženo Viktorijo, stera je Prva kak ške več o cajti gda iz Bakovec, je spozno na je sodak biu napišemo, enom gostüvanji. Mata tri Mladi sodak V zamanici ma delavnico, v steroj rad mlajše, čerki Alenko, stera (Kejp: osebni arhiv Pište Kosednara) trbej raztolmačiti, ka se je »kaj drega« (Kejp: Silva Eöry) Pišta Kosednar, po tistom z držino doma žive, in Andvsi zovejo Pišta: »Ge sam biu ka je prva štiri lejta odo v šaulo rala vozo, sam ga pozdravo rejo pa sina Dragoja in tüdi pet rojeni v cajti drüge svetovne v Krogi, šau naprej šaulivat na in njemi dveri goraudpro. vnükov. »Alenka se zdaj s krbojne, gda je Prekmurje pa soboško nižišo gimnazijo. Prva Gda sam si dojseu pa mi je čmarstvom spravla v Murski bilau pod Vogrskim rosagom. je peški odo, sledkar se je s picik- pravo, ka naj tau drügopaut Soboti, Andreja, stera se je Znamo, kakši svetek je 20. au- linom vozo: »Spaumnim se, ne delam več, naj samo za vo- oženila v Törnišče, je lerangustuša, gda mam ges rojstni ka je vzimi takši snejg biu, lanom sedim. Kama koli smo ca in vči na bakovski šauli, Drago, steri je gradbeni inden, tak ka je logično bilau, ženir in dela v gradbeništvi, ka so mi dali ime Štefan.« pa z držino žive pauleg nas. Pišta že celi svoj žitek žive v Küpo je en stari ram pa ga je Murskih Črncih, vesnici, stera prenauvo,« je ške raztolmačo je samo par kilometrov vkraj Kosednarov Pišta, steri je, tak od Murske Sobote, sausedna kak je biu že njegov oča, pravi vesnica pa je Gradišče, gé je ezermešter, vej pa skor vse zna biu rojeni nekdešnji seniški napraviti. Pred leti si je vözbrožupnik Janoš Kühar. »Ges sam do, ka prejk djarka (šanca), gorraso na paverstvi. V naši v sterom je inda svejta potok držini smo bili štirdje mlajMokoš teko, gnesden pa vode ši, dvej diklini in dva pojba. več nega, napravi eno leseno Sestri Kristina in Marika, brv. In tak se je tüdi zgaudilo. sterivi sta na žalost nej več Pišta z ženo in tremi mlajšami V zamanici ma eno delavnico, med živimi, sta bili starejši, (Kejp: osebni arhiv Pište Kosednara) v steroj ške gnesden rad »kaj te sam se naraudo ges, zadnji pa moj brat Kalman. ka smo po njem odili. Tak je šli, nikdar mi je nej pravo, ka drega«. Kak penzionist pa Meli smo 10 hektarov zemle, mrzlo bilau, ka se je sploj nej prebrž vozim, ranč ene lagve pravi, ka si »človek cajt more rejči mi je nikdar nej pravo.« vzeti. Če si ga ne vejš vzeti, tau je bilo telko kak je bilau vdero pod nogami.« v socializmi največ dopüšče- Po zgotovleni šauli je pomago Gda je prišo domau, si je zbro- kvariš sam sebe pa drüge no za eno paverstvo. Tau doma na paverstvi, k sodakom do, ka bi bilau dobro, če si okauli sebe. Tista lüstva, steso bili cajti, gda smo lidge pa je šau, gda je biu star skor 20 slüžbo najde, vej pa je brat te že ra ne živejo tak moderno kak bili ške robi gazdije, vej pa let. Prve tri mesece je preživo vekši biu pa je on na paverstvi mi, majo puno cajta, mi, ka se je dosta delalo z rokami, v Titogradi, gnešnji Podgorici, leko že več pomago. In tak je te mamo vse moderno, pa signej je bilau modernih škeri, glavnom varaši Črne gore, po vse do penzije delo v Agromer- dar samo gučimo, ka nemastere gnesden pavrom fejst tistom pa malo več kak 20 me- kuri, soboški fabriki, stera se je mo cajta.« pomagajo. Nej bilau trak- secov v Sarajevi, gé je biu šofer s piščanci spravlala: »Najrajši (Kejp na 1. strani: Ezermešter torov, konji ali pa krave so in je vozo oficere, med njimi so sam biu, gda sam se vozo na svoji leseni brvi, kejp: osebvlekli vauz. Gda sam s šaule bili tüdi generali: »Dober auto okauli, vej pa sam po tistom, ni arhiv Pište Kosednara.) Silva Eöry domau prišo, je oča pravo, sam vozo, enoga angleškoga ka sam prišo od sodakov, ške Pred par dnevi je Kosednarov Pišta iz Murskih Črnec slaviu svoj okraugli rojstni den. V njegvi dokumentaj piše Štefan, samo ka ga, kak večino Prekmurcov, steri majo tau ime, Porabje, 15. septembra 2022 5 KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... ZAKAJ OBREZUJEMO GRMOVNICE IN OKRASNA DREVESA? Obrezujemo iz različnih vzrokov. Okrasno grmičevje obrezujemo, da bi nam bolj in lep- žive meje je neke vrste obrezovanje. Vsaka dobra živa meja mora biti gosta, močna in Priljubljene grmovnice, ki cvetijo spomladi, razvijejo svoje cvetno obilje na lanskih poganjkih. Cvetijo tudi še starejši poganjki, vendar manj, zato jih obrežemo takoj po cvetenju. Splošno pravilo je, da drevesa Nekatere vrtnice potrebujejo veliko obrezovanja, druge manj. Na splošno velja, da potrebujejo največ pozornosti čajevke in floribunde, najmanj pa botanične vrste, tako grmičaste kot plezalke. Opaziti je, da lovorikovec zamenjuje klek ali cipreso za živo mejo, obrežemo ga spomladi še cvetelo. Drevesa in grme z okrasnim listjem obrezujemo, da spodbujamo rast, ker prav mladi les navadno nosi najlepše listje. Drevesa z okrasnim deblom so posebno prikupna ne preveč živahne rasti. Obrezovanje je povezano tudi z zdravjem. Vedno izrezujemo tako, da ne prizadenemo oblike in moči drevesa ali grma. Umetnost Češmin obrežemo takoj po cvetenju spomladi in grmi, ki cvetijo v prvi polovici leta (npr. forzicija), obrežemo takoj po cvetenju. Tiste, ki cvetijo od julija, obrezujemo v pozni zimi ali zgodnji spomladi. Zimzelene rastline, npr. iglavce, obrezujemo navadno avgusta, septembra, pa tudi spomladi. MORDA NISTE VEDELI … Pozno cvetoče srobote (klematise) porežemo februarja, tiste, ki cvetijo spomladi in v zgodnjem poletju, pustimo, če dopušča prostor; sicer jih porežemo po cvetenju. Besedilo: Olga Varga Fotografije: Splet Obrezovanje žive meje je večje opravilo na vrtu pozimi, zato jih moramo močno obrezati, da poženejo veliko novih poganjkov. obrezovanja je, da znamo pravilno oceniti, kakšen je pomen, in da obrezujemo Potentila (peteroprstnik). Spomladi porežemo šibko in kratko rast, tudi predolge poganjke porežemo za polovico Vsa drevesa in grme moramo obrezovati tudi zato, da vzdržujemo lepo in dobro oblikovano rast. Tudi striženje pravi čas. Letni čas, v katerem rastlino obrežemo, vpliva na njen razvoj bolj kot karkoli drugega. Porabje, 15. septembra 2022 ŽELEZNA ŽUPANIJA Menje smetk Menje smetk, depa nej zato, ka nega, zato ka več ne vzemejo prejk, samo tak, če se plača. V Somboteli je dotejga mau tak bilau, ka tisti, steri tam živejo, so dnevno 1 kubik smetja leko doladali brezplačno. Gradbeni odpadki edno paut 1 tonno, letno vsevküp 3 tone se je leko doladavalo. Liske, trave, vejke pa vse drüge rastline vsikši den 300 kil. Ta kvota je velala za vsikšoga, seri je v Somboteli emo stalno bivališče. Letos se je tau spremenilo, okna, pohištvo pa vse drügo, ka se v rami nüca, se letno trikrat leko dolada, edno paut maksimalno 1 kubik. Gradbene odpadke na leto trikrat edno tono, gumine za avta pa pet falatov. Od 1. oktobra do zelene odpadke na den namesto 300 kilogramov samo 500 kilogramov na frtau leta prejkdjemali. Če stoj veča pripela, te de zatisto že plačati mogo, za tono 14.300 forintov plus DDV. Vse tisti material, steri se znauva leko uprabi, se leko svikši den doladava. Te spremembe so zato nastale, ka lüstvo odpadke za šenke prinese, depa storitve so pejneze koštale, ranč nej malo, pa te cejne so se letos fejst zdignile. Ka baude potejm s smetjami, stere so že više kvote? Dobro bi bilau tau povedati, ka se doladajo, ka je više kvote, za tisto se pa plača. Depa vsikši se od tauga boji, ka nede tak, vse tisto smetje, za stero bi že plačati trbelo, de se večinoma völüčalo v šance pa v gauške. Dotejga mau je dosta smetja bilau po vasaj pa zvüne vesi, s tejm nauvim odlokom samo tau dosegnejo, ka še več baude. Zato ka zdaj, gda so se cene vsepovsedik fejst, fejst zdignile, lüstvo de tam šparalo, gde leko pa tau tü gvüšno, ka za smetje plus niške nede plačüvo. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Macron sprejel Goloba Francoski predsednik Emmanuel Macron je v Elizejski palači v Parizu sprejel slovenskega premierja Roberta Goloba. Voditelja sta se v luči naraščajočih cen elektrike strinjala, da je treba pripraviti strukturno reformo trga električne energije. »Mislim, da se strinjava o tem, da je treba hitro pripraviti strukturno reformo, da bi bolje nadzorovali cene energije na trgu, ki je postal popolnoma neuravnotežen, ter bolje ščitili našo industrijo in državljane,« je povedal Macron, ki je Goloba označil za strokovnjaka na tem področju. Slovenski premier se je strinjal z oceno francoskega predsednika, da so potrebne strukturne spremembe na evropskem trgu. Kot je povedal Golob, sta se z Macronom pri temi energetike zadržala najdlje. Napovedal je, da bosta državi skupaj pripravili pobudo za ukrepanje na evropski ravni. Med temami pogovorov sta bili še vojna v Ukrajini in širitev EU na Zahodni Balkan. Vesna Humar na obisku v Bosni in Hercegovini Državna sekretarka na uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar se je mudila na obisku slovenske skupnosti v BiH. Srečanje s predstavniki slovenske skupnosti je začela v Banjaluki, nato je obiskala še Zenico in se srečala s predstavniki slovenskih društev iz Prijedorja, Tuzle, Kaknja, Breze, Zenice in Sarajeva. V Zenici sta namreč potekala tudi 6. srečanje Slovencev iz BiH ter proslava ob 30. obletnici Združenja meščanov slovenskega rodu Encijan Zenica. Državna sekretarka je predsedniku združenja Draganu Gačniku izročila priznanje in zahvalo urada za neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenske narodne in kulturne identitete ter slovenskega jezika med pripadniki slovenske skupnosti v BiH, še posebno na območju mesta Zenica. »VSAKŠA PAUT Iz stari cajtov poznamo rek, ka prej »Vsakša paut v Romo pela«. Istina, ka so stari Rimljani po cejloj Evropi, eške tüj pri nas tö dosta poti zozidali, etak so se leko vozili po svoji deželaj. Ništarni pravijo, ka tau za toga volo gučijo, ka v Romi najdemo papeža, rimski papež, sveti Oče pa je zemeljski namestnik samoga Boga. Kakkoli že, lejpo je v Rim priti. Gnesden se tak vidi, ka Rim več nej tak daleč, kak se je tau indasvejta čütilo. Nej ka bi kilometerge krajši gratali, liki več poti se organizira z vodiči ali z dühovnim vodnikom, s kakšnim dühovnikom, šterim lidgé bole zavüpajo. Rim videti…, tau je rejsan nika posebnoga. Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lazio (Lacij), do mesta se leko z busom tö pripelamo v 12 vöraj, pa če se gér stavimo, v 15-i vöraj, ka pa tö leko strpi človek. Moje senje, ka gnauk v Rim pridem, so se prejšnji keden spunile. Možej sem že junija začnila gučati, ka bi mogla gnauk v Rim iti. Julija pa je naš župnik pri enoj meši naznano vernikom, ka se organizira paut v večno mesto pa ka de vodenje pa bus tö prejk Misszió Tours-a naročeno. Z njimi sem ge že ojdla na prauško, pa se mi je tak vidlo, ka so dobro pripravleni. Moža je njegva nesreča fejs zmantrala, bojala sem se, ka nede lado tisti tempo, ka je na takši potaj značilen, moje noge me tö večkrat mantrajo, donk sva se glasila. V pondejlek, 22. avgustuša v štrtoj vöri zrankoma rano smo v varaškoj cerkvi s svetov mešov začnili našo prauško v Rim. Z nami sta se napautila gospaud Imre Bodorkós, naš župnik v Varaši kak duhovni vodja pa stalni posvetni diakon István Kuzmányi iz Bu- dimpešte, kak vodnik. Med pautniki nas je bilau več Slovenk pa Slovencev iz Varaša, iz Slovenske vesi pa iz Sakalauvec tö. Bus je štarto v petoj vöri iz- V baziliki sv. Petra pred šaule Széchenyi prauti Avstriji, štere mejo z Italijo smo predpodnevom že prejkstaupili pa smo se vozili že po italijanskij deželaj, vmes pa večkrat zmolili kakšne molitve. Zvün toga smo se nut- Katedrala v Orvieti pokazali (nej na telko eden drügomi, ka se mi poznamo med seboj) liki vodniki. Vozili smo se po italijanskij regijaj, Trentino-Alto Adige, Veneto, Emila-Romagna, Toscana, Umbria in končno Lazio. Po dugi pauti in par krajšij postajaj smo se prvič na dugši ogled stavili v varaši Orvieto. Z žičnico smo se pripelali do vhoda srednjeveškoga mesta, potem pa pejški do gotske katedrale. Katedrala v Orvietu je tesno povezana z enim čüdežom v Bolseni. Leta 1263 je en dühovnik iz Prage šeu v Rim dosta za gledati pa se čüditi nad mojstrskim delom. Paut do Rima več nej bila duga, komik kakšni 120 kilomejterov. Namestili smo se v madžarski prauškarski hiši svetega Štefana, štero je dala zidati Vogrska škofovska konferenca s finančnov pomaučjov vogrske vlade (kormány). Ideja, ka aj ena vogrska iža stogi v večnom varaši je že od sv. Štefana obstajala, staro ižo so 17. stoletji podrli, v 20. stoletji so nauvo zozidali, zdaj so go pa lepau obnovili. V njej leko romarge spijo pa v njeni kapejli leko mešo majo. Nauč je bila kratka, ka smo zrankoma že v 5. vöri štarRim s kupole bazilike sv. Petra tali v Vatikan, v baziliko sv. na prauško. Gnauk je začno Petra. Ka smo rano prišli, smo premišlavati, če je rejsan spre- kar brž prejkšli na kontroli pa obrnitev, da se krü pa vino smo šli k sveti meši v madžarsspreobrneta v rešnje tejlo in ko kapelo Marije, Kraljice Makri Jezuša. Kak je o tom raz- džarov v spaudnjom tali bazimišlo v Bolseni, je hostija zač- like, gé so na stenaj vogrski nila krvaveti. Tau so čednjaki svetci. Po meši smo se napautili na ogled veličastnoga trga sv. Petra in smo občüdovali baziliko sv. Petra. Znautra v baziliki je telko lejpoga, ka človek tau ne more dojnapisati. Bazilika je trno velka, stejne viske, stebri iz marmorja, vse pozlačeno, čudovite freske, oltarske slike, skrinje nekdanji papežov, med njimi sv. Janeza Pavla II., ki je za mene najbole prilübleni papež, zatau sem se pred njegvo krsto dugo midiBazilika sv. Pavla la z molitvijo. Vidli smo Pieto, umetnino, ki go je nikak nej mogli raztomačiti, stvauro 24-letni Michelangelo zato je gvüšno, ka se je zgau- Buonarroti in s tem kipom si dila čüda. Tak pa je té nastala zaslüžo izredno ime mojstra ta katedrala na dostojanstve- kiparstva. nem mestu v Orvieti, od šte- Posebna mauč me je gnala na re pravijo, ka je ena najlepši vrh, v kupolo bazilike. Tudi gotski katedral v Italiji. Kak mauž se je napauto po več sto sem go jaz vidla, tau mora preozki stopnicaj tagor in če biti istina. Ogromna katedra- se sto napauti, ne more več la je bogato okinčena, kipi iz nazaj po isti liniji, se pravi, sva marmorja pa freske z motivi mogla zdržati do vrha. Čudoiz Knjig Razodetja ponüjajo vit razgled se je pokazo, cejli Porabje, 15. septembra 2022 7 VODI V RIM … « Rim se je razprostiro »pred pa pod našimi nogami«. Zadvečerek smo si ogledali vse zidine Vatikana, (Via Giulia, Campo de’ Fiori), prečkali reko varaša, si poglednili Rimski madžarski inštitut, gé se včijo dühovniki z Vogrskoga tö. Zdaj ga vodi dühovnik Sombotelske škofije dr. Norbert Németh, steri nas je že zrankoma prišo pozdravit. Paut nas je potem pelala na Piazzo Navona v središči Rima, na najlepši, najbole atraktiven baročni trg. Na Piazzi Navona dominirajo trgé vodnjaki (szökőkút), Fontana dei Quatro Fiumi (vodnjak štirih rek) in Fontana del Moro, obadva je naredo Gian Lorenzo Bernini; pa Fontana del Nettuno Giaccoma dela Porta. Tü smo se malo stavili pa gorpoiskali kavarne pa restavracije, ka smo že zatok lačni bili. Vsi smo geli »pasto«, testau, kak se tau prej pri Taljanaj šika. Vodo smo cejli den meli, ka so povsedik stüdenci, gé smo si leko napunili glaže s friško pa mrzlo vodau. Potem smo poglednili Pantheon, tempelj vseh templjev, eno najbole gorzdrženi rimski zidin na svejti. Rekonstrukcijo, ka gnes vidimo, so napravili okauli leta 120 pred Kristušm. Od 7. stoletja je Panteon slüžo kak cerkev, posvečena Mariji in svetnikom mučencem. Tü smo v nogaj meli že kakši 10 km. Od tec smo šli pogledat Španske stube s 138 stubami. Stopnice, ki trg Piazza di Spagna (Španski trg) povezujejo s cerkvijo Trinita dei Monti, pa se je tö šika splezditi. Seveda smo šli do baročnoga vodnjaka Trevi. Staro izročilo pravi, ka obiskovalec Rima mora prejk ramena lüčti en kovanec v fontano, te bo še nazaj prišo v večno mesto. Pravijo, ka se letno nabere na sto gezero evrov, štere varaš ponüca za dobrodelne cilje. Od tec smo eške več cerkva pogledali pa smo pred oltaraj molili za tiste tö, šteri so nej mogli zdaj z nami v Rim. Nauč je pa bila kratka, ka smo sta« (izven obzidja), gé je po legendi pokopan apostol sv. Pavel. Tau je ena od štiri glavni bazilik v Rimu. Zozidana je bila v 4. stoletji, po ognji 1823 Varaška skupina prauškarov v Padovi se sredo zrankoma paškili k Svetomi oči, papeži Frančiški, steri je držo avdienco. V velki avli Vatikana, avli sv. Pavla se nas je zbralo po tisoče. Sveti Vodnjak Trevi pa obnovlena. Lepota in moč katoliške cerkve sta se tü tö pokazali. Vstavili smo se še pri baziliki sv. Klementa, v cerkvi sv. Bertalana smo imeli sveto Kolosej v Rimu oče je nagovoriu vse prauškare, gučo je o tom, kak je pomemben mir na svejti, pa ka šteri so prauti mira, kak velki grej naredijo. Molo je za mir, za lübezen med nami. Povzdigajoči dogodek naše prauške je biu obisk pri papeži. Z metronom smo se potem pelali v stari, antični tau Rima. Najprej smo šli v Kolosej, potem na Forum Romanum, gé smo stare ostanke občüdovali. Spet smo se z metronom odpelali do najvekše, ogromne in tö fejst lejpe bazilike, do bazilike sv. Pavla »zvün me- mešo, pa smo šli do bazilike sv. Cecilije zavetnice cerkvenih korov, gé nam je na orgle zaigrala apatica. Zadnji den v Rimu smo začnili v kapejli Krsta, smo poglednili vse zanimivosti kauli lateranske bazilike sv. Janeza. Več od nas je na kolenaj šlo gor po stopnicaj Svetih stopnic, ka je bilau malo naporno, smo pa mogli zdržati, ka što se na kolena spisti na začetki, tisti mora 36 stopnic na kolenaj pa z molitvijo do svetega Križa priti. Nadbazilika Presvetega Odrešenika in svetega Janeza Krstnika ter Evangelista v Lateranu, rimska stolnica je bila za nas naslednja čüdovita cerkev, štero smo gorpoiskali. Tau je bazilika, najbole pomembna za vse papeže, steri po svoji posvetitvi za Svetoga Očo v njoj slüžijo prvo svojo mešo kak papeži. V Sikstinski kapeli, smo meli mešo, gé smo slovensko tö molili pa spejvali »Našega živlenja…«. Tau nej sikstinska kapejla v Vatikani, samo ime nosi enako. Lepote vseposedik. Poglednoli smo té den eške Santa Marija Maggiore, molili smo pred milostnim kejpom Svete Device Salus Populi Romani. Dvej vöri smo se sprehajali na Piazza del Popolo pa po hribi Pincio, smo pogledali Carvaggiojeve umetnine v cerkvaj sv. Avgusta in sv. Alojza. Petek zrankoma smo že v petoj vöri mešo meli v kapeli Madžarskega doma, nato štartali prauti daumi. Stavili smo se v Padovi, po Prato della Valle, s kipi polnem trgu smo prišli k papeški baziliki svetega Antona Padovanskega, Bazilika Antona Padovanskega je velikanska zgradba brez natančnega arhitekturnega sloga. Skozi stoletja je zrasla pod različnimi vplivi, kar kažejo že zunanje podrobnosti. Pred baziliko smo si ogledali kip s konjem, svetovno znan kip Donatela. Po tem so začeli po sveti delati konjske kipe. Po ogledu mesta nas je čakala sedem urna pot do doma. Pot, potniki, vodiča, župnika Imre in István in tudi oba šoferja so bili odlični, Mark Lang in Zoltán Németh sta veliko pomagala pri organizaciji. Nisem vrgla kovanca v vodjak Trevi, v Rim bi se pa rada še vrnila, čeprav sem veliko lepega in večino zanimivosti vidla. Erika Köleš Kiss Porabje, 15. septembra 2022 ... DO MADŽARSKE Zaradi energetske draginje marsikdo v težavah Energetska draginja vpliva tudi na življenje javnih ustanov, med njimi tudi univerz. Najbolj znana univerza na Madžarskem, Univerza Eötvös Loránd (ELTE) v Budimpešti, je obvestila svoje študente, da bodo jesenske počitnice pozimi. Termin jesenskih počitnic, ki bi bile v navadnem šolskem letu od 24. do 29. oktobra, so spremenili in ga določili za december. Študentje bodo torej doma od 12. do 17. decembra. V tem času pouka ne bo več, saj se izpitno obdobje začne 10. decembra. Stanovska organizacija gostincev meni, da bo zaradi podražitve energentov zaprlo svoja vrata veliko gostiln, bifejev in manjših restavracij. Ne toliko gostilne, ki ponujajo le pijačo, temveč predvsem restavracije s kuhinjsko ponudbo. Leta 2019 je delovalo na Madžarskem 51 tisoč gostinskih enot, v dveh letih kovida je vrata zaprlo 3.400 gostiln. Predsednik stanovske organizacije pravi, da bo v naslednjem obdobju število zaprtih gostiln nekajkrat večje. Največkrat gre za t. i. mala ali mikro podjetja, ki zaposlujejo manj kot deset ljudi. Vlada predpisala varčevanje z energenti Vlada je prejšnji četrtek sprejela varčevalne ukrepe za energente. V institucijah javnega sektorja in državnih podjetjih naj bi privarčevali 25 odstotkov plina, čeprav premier Orbán trdi, da na Madžarskem – v nasprotju z Evropo – ne bo težav z oskrbo s plinom. Vlada je tudi odredila, da se lahko vse javne stavbe – z izjemo bolnic in socialnih ustanov (domovi za ostarele ali prizadete) – ogrevajo do največ 18 stopinj. Za ublažitev energetske krize je vlada izdelala program za fosilna goriva. Prepovedala je izvoz drv in rjavega premoga, maksimalizirala ceno drv, na premog pa uvedla predkupno pravico države. Državna gozdna gospodarstva naj bi za vsako gospodinjstvo, ki to potrebuje, zagotovila 10 m3 drv, in to po uvedeni uradni ceni. 8 Naši podje so delali v DDR-i Karči Dončec, po iži Bejbarski vsikši, steri je že osemnajset iz Števanovec, je med tistimi lejt star pa nej več kak dvasrečnimi biu, steri je v mladi dvajsti. Starejši samo te leko lejtaj (leta 1974) v DDR üšo üšo, če je že bejo sodak. Pejdelat. Te program, ka so mla- to sem ga, kama dé on delat, di z Vogrskoga v DDR odli delat, se je leta 1965 začno pa cejlak do leta 1983 je držo. Te čas je tak 50 gezero mladi delalo v DDR-i (Vzhodna Nemčija), s tauga je 15 gezero lidi nej prišlo domau, tej so se tam oženili. Bejbarski Karči je nej med njimi bejo, on je domau prišo, zato ka doma je bila Marta, stera je njega te že fejst čakala. - Karči, tau mena povej, kak je leko eden Bejbarski Karči iz Števanovec mladi tistoga reda v DDR üšo delat? pravo je, ka v Schkeuditz. Dja »Tau je tak bilau, ka mladi so sem si tau ime ovak nej mogo od tec ta šli delat, od tistac so zamerkati, dola sem si napejpa sé na Vogrsko prišli delat. so na edno cigaretino škatülo. Dja sem od tauga najrpvin te Tak sem mislo, če vleta, gda čöjo, gda sem v srejdnjo šau- tretji razred napravim, nemo lo odo, gda sem se za tišlara mogo izpit (vizsga) naredti, te včijo. Gnauk, gda sem üšo na mo üšo tavö delat. Depa leko V DDR-i njim je nej lagvo šlau bus, sausad Čubin Laci je tö na bus čako. Pejto sem ga, kama se pela, zato ka on je edno leto starejši od mena pa on je te že delo. Delavci so se pa vsigdar z ranim busom vozili, nej s sedmim kak mi, steri smo v šaulo odli. Te je pravo, ka se k fotografa pela, zato ka v DDR de delat. Name je tau tö brigalo pa sem ga pejto, sto leko dé ta delat. On mi je tau pravo, ka sem ga naredo, če bi se izpit nej posrečo, te bi brez sakme (poklica) austo, zato ka nauva vižga je na srejdi oktobra bila, mi smo pa že v prvom tali oktobra odišli v DDR.« - Vedo si nemški? »Najprvin je v Sombotel trbelo tejti na tresti dni se nemški djezik včiti. Tam smo se samo tašo včili, ka je najbola potrejbno bilau, prositi v bauti, če kaj tjöpiti štješ, pokloniti se pa tašo. Potejm so že prajli, kama trbej tejti, ka de tam trbelo delati. Dja bi leko üšo za tišlara tü, ka sem se včejo, samo te bi s tistimi bejo, steri so iz Zalaegerszega bili. Dja sem tau nej sto, dja sem bola s Čubin Lacinom vtjüpar sto delati, tak sem te strugar (esztergályos) grato.« - Kak baude z ednoga vönavčenoga tišlara strugar? »Tak ka vcujstaneš k mašini pa ti pokažejo, ka trbej delati. Brž smo se navčili zato, ka vsevküp vejn samo traujo fele delo smo meli.« - Kelko vas je šlau odtec, iz porabski vesnic? »Če dobro vejm, skur iz vsakše vesi so bilej, iz Števanovec vejn največ, Mateva Feri, Čubin Laci, Šebrstji Otto, Nana pa Barber Pitju. Tam so nas že čakali, mi, steri smo v tau fabriko šli, nas je petdeset bilau. Ta fabrika je od Lipče (Leipzig) dvanajset kilomejtrov daleč kraj bejla. Gda se piše, ka letališče Lipče, tau je nej tam, litji tam je bilau, gde smo mi delali. Mi smo mejaške bili z letališčom, depa mi smo ta prejk nej mogli titi. Dja, če sem z repülőnom (letalom) sto domau pridti, te sem se dvanajset kilomejtrov mogo kaulak pelati pa tak sem te do vrat prejšo.« - Kak je bilau prvi den? »Najprvin so nam šest tjednauv dali, ka smo se leko nemški djezik včili, dočas je nam delati nej trbelo. Tisti, steri je nas tam včijo, je Vogrin bejo, tak se je zvau ka Katzenberger, on je dvanajset djezikov znau. Töj smo se vse tašo včili, ka je nam pri deli trbelo, bola samo strokovne rejči.« - Ka ste meli za delo, ka ste strugali? »Glavne narate smo strugali, depa nej male, taše velke, steri so za kompresore bili. Tau so taši velki mašini bili, ka najmenši so štiri, pet ton vagali. Té mašine so s kamioni zvekšoga vse v Rusičko pelali.« - Tam nej bilau telko delavcov, ka ste vi mogli tam delati? Spomin iz DDR-a »Tejstoga reda je gospodarstvo fejst šlau v DDR-i, drügo pa tau bilau, ka od tistec so delavci sé k nam prišli, mi smo pa k njim šli. Dostakrat smo se smejali, ka etak se je malo krv mejšala, sploj pa te, gda so se Vaugri tam oženili. Ne vejm gde so želejzge prešali, tam je tak slaba plača bejla, ka nejso mogli telko prislöjžiti, ka bi s tejstoga tam leko žejvo. Tej, ka so tam bilej, eden za drügim so vsi domau odišli. Pri nas, nika ne morem prajti, dobro je bilau. Najbola tam, gde so na glavni narataj gledali, če se je lüknja, gde je olaj teko, nej zalautila, tam sem skur dvakrat telko plače daubo. Drügo pa tau bilau, ka njigvi pejnaz, marka je štirikrat, petkrat več vrejdnosti emo kak forint. Tau nikdar ne pozabim, pri nas je májkrém (jetrna pašteta) 4,8 forintov košto, tam vanej ranč te vogrski májkrém je 0,80 pfennig bijo, falejši je bejo kak pri nas doma. Depa zvün toga je še dosta vse tašo bilau, ka so od Karči z ženo pa dvöma vnukicama zakoj, depa tiste dekle so fejst rade mele, rade so se padašivale z vogrskimi pojbi.« - Zaka? »Ne vejm, vsigdar so tau prajle, ka tisti moški so bola »manjasti bili«, zato so tiste dekle bola Vaugre gledale.« - Kak so plače bile? »Bilau je tašo mesto, gde je dobra plača bejla, depa bilau tašo mesto tü, gde nej. Tam, Porabje, 15. septembra 2022 nas pelali ta pa je falejšo bilau tam kak pri nas doma.« - Nej je bejla künja, ka ste v bauti mogli kipüvati? »Obed je bejo, depa zajtrik pa večerdja nej, tau smo si sami mogli tjöjpiti pa ranč tak v soboto pa v nedelo smo tejsto djeli, ka smo si naredli.« (Tadale v naslednji novinaj.) Karči Holec 9 Od inda v gnešnji čas Pripovejsti o slovenski krajinaj Vse vode, reke so za nami ostanole. Nut v vcejlak ovakšo krajino staupimo. Zaprav, v krajino, stera se po enom varaši zove. Drejva hoja je varaši pa krajini ménje dala. Pa si najprva tau drejvo poglednimo. Kočevje Prva ves na mesti gnešnjoga Kočevja se je Mahovnik zvala. Tau ménje nam vse povej, varaš je neka stau lejt po tejm živeti začno. Na, zdaj prve farne cerkve guči. S tejm se že vidi, ka mala ves je vse vekša, pomalek varaš grata. Moramo vedeti, ka v toj krajini je malo lidi živelo. Ranč v lejtaj, od steri pripovejdamo, so je velikaši na velke začnili es seliti. Najprva Slovence, že kakši stau lejt po tejm pa že Kočevji lidi küga vmardjala. Dugo, dugo je ta kaštiga po varaši ojdla. Kelko je poznano, eške leta 1855 se je takše zgodilo. Zavolo vsej tej nevol pa velki porcij so se pavri v krajini prauti grofi Turni gorzdignoli. Že pred časom smo o leti 1515 pisali, gda se je tau zgodilo. Ranč na Kočevskom se je vse vküper začnilo. Grofa Jurija Turna so pavri bujli, 80 000 pavrov se je v vsej slovenski krajinaj gor Kočevarji Kak povejdano za volo nji je 177 takši pa ovakši vesnic gratalo. Iz nemškoga severa so se kaulak leta 1350 v krajino naselili. Ne vej se, kelko aj bi nji bilau. Poznano pa je, ka nin kaulak leta 1850 nji je na Kočevskom 28 gezero živelo. Prva velka baja je više Kočevarov po prvi velki bojni prišla. Nacionalizem Kraljevine Jugoslavije nji je nej rad gledo. Več kak polonje se nji Malo, trno malo nji je ostanolo. Po zadnjoj štenji lidi se nji je kaulak 20 za Kočevare zglasilo, steri eške svojo staro rejč gučijo. Od nji pa njini tragediji so knjige bile napisane. Iz vsej gnako vöpride; kak nalejci »-izmi« takše ali ovakše farbe eno velko etnično držino na nikoj denejo. Nac-izem, faš -izem, social-izem … Vsi tej »-izmi« so nej samo sta- Od staroga Kočevja je samo cerkev sv. Jerneja ostanola pa reka Rinža skauzi varaš eške itak teče. Njena strüga neje vsigdar puna vode. Zmejs med ramami se leko eške kakši kamen stari stejn najde, stere so varaš v dugi lejtaj zvekšoga nej obranile Hoja, pravimo njoj bejla jelka tö. Takšo drejvo leko gnes skur vseposedi vidimo. Iz nji za velki svetek krispane lidge delajo. Depa, tau staro ménje »hoja« je botrina varaši, zavolo nje se skur tak zove, kak je oprvin svoje ménje daubo smo k drejvi hoji prišli. Prvo poznano ménje za Kočevje je Hojevlje bilau. V njem rejč hoja najdemo. Kak se je kolonizacija z Nemci začnila, brž se je ménje v njino rejč obrnaulo. Na Gottschee so ga prekrstili. Ja, »Gott« ali baug se v njem najde. Kak pa smo že prajli, prvo slovensko menje je z bogaum nika nej v žlati bilau. Skauzi stau pa stau lejt je tak iz prvoga imena Kočevje gratalo. Zdaj pa smo že pri krajini, stera se po varaši zove Kočevsko. Zvekšoga sta krajina pa varaš skauzi gnako zgodovino šla, malo nut v njau poglednimo. Prvi dokument iz leta 1339 nam od vesi Mahovnik pripovejda. Dokumenti iz leta 1363 pa nam že od Nemce tö. Smo pri fenomeni, steroga v drugi slovenski krajinaj trno ne najdemo. S tejm sta se dvej kulturi na enom mesti najšle. Depa, tau so nej varaški lidge bili, nemške pavre so na zemlau selili. Iz toga je 177 vekši pa vcejlak mali vesnic gratalo. Vejmo, na zemlej se delati mora, prazna zemla cesari pa gospaudom porcij (davkov) ne dava. Tej Nemci so svoje menje daubili, Kočevarji se eške gnesden zovejo, mi bi njim Kočevarge prajli. O nji bole sledi eške kaj povejmo. Varaš je vse vekši biu, vse bole je cveu, če tomi tak povejmo. Depa, znauva se s Törkami srečamo. Na pauti skuazi krajino so doj do Jadranskoga maurdja škeli priti. Kočevje je oprvin leta 1461 bilau na nikoj djano, cejlo je dojzgorelo. Po tejm so Törki eške 9-krat po njem besneli pa eške trikrat varaš gorvužgali. Ja, varaš s cejlo krajino je nebesko trpo. Skur vküper s Törki je po prauti gospaudom zdignolo. Skur pet mejsecov je krv tekla, dokejč se je vse vküper nej končalo. Porcije so malo menjše gratale, grofovge pa cesar so vekšo brigo za lidi začnili meti, aj Törki dun ne delajo vse, ka škejo. Gvüšno, je odselilo, po svejti so odišli. 1941. leta je druga bonja tö v Slovenijo prišla. Hitler je z njimi svoje plane emo. Samo par stau nji je ostanolo, stari so se kama skrili, vse druge je tretji rajh dau vöodpelati. Pa se je tragedija eške nej zgotovila. Nemški Kočevarji v svojom tradicionalnom gvanti leta 1690, kak ji je Janez Vajkard Valvasor vido. V svojoj staroj nemškoj rejči so prejk 600 lejt gučali, dokejč so je nej bojne pa nacionalizmi skur do kraja iz krajine vöstirali ka v tom bitji za baukše živlenje so se vküper slovenski pa nemški pavri bojnali. Že smo prajli, kak se eške gnesden zovejo Kočevarji. Po konci bojne je socialistična Jugoslavija z njimi svoje plane mejla. Steri so nej prejk granice odskočili, so v lageri ali pa kakšnom grobi zgotauvili. Porabje, 15. septembra 2022 ro nemško lüstvo vöminili. Po cejloj krajini se leko najde pa vidi, ka se je v toj krajini godilo. Zmejs med drugo bojno so slovenski partizani v Kočevskom rogi (velka prašuma) svojo Bazo 20 meli. V njoj se je bodauča socialistična Slovenija kovala. Po roglej (rog-rogeu) so tak talanjski fašisti kak nemški nacisti lejtali. Po drugoj velkoj bojni je Titova Jugoslavija velki tau krajine dala dojzaprejti. Kilomejtre pa kilomejtre bunkerov so v zemlau dali skopati. Tam aj bi v kakšnoj nauvoj bojni socialistični glavaške se nut skrili. Gnes je en tau znauva dojzaprejti. Nauvi politični red je naprej prišo. Z demokracijo je na velke dveri kapital-izem odpro. Zdaj tam specialci svoj center majo. Včijo se, kak aj kapital pa demokracijo obranijo, če de trbelo. Sto vej, ka mrzle rame indašnji Kočevarov eške čaka, kakši nauvi »-izem« leko naprej pride. Miki Roš 10 Pauleg šurke poštije prauti Budimpešti – 2. Klaušter, gde je tüuča doma Gda smo se po paudrügoj vöri špancéranja po müzgaj pri varaši Tata napautili prauti županijskoma središči Tatabányi, smo eške nej znali, ali najdemo, ka iškemo. Moj oča je na začetki 1970-i lejt v tom mesti v rudarski (bányász) tehni- Radi smo bili, ka smo se nej zaman telko vozili: tam je stala Srejdnja šaula Antala Pécha – nutzaraščena z grmauvdjom. Vidli smo, ka je bila zidina nej davnik obnovlena, zatok smo se čüdivali, zakoj pistijo, ka za en malo cejlak na nikoj »Iža s tulipani« je edna najstarejša zidina v Tatabányi – obnovleno so go prejkdali na začetki letošnjoga leta kum odo in od tistoga mau je nej vüdo svojo staro šaulo pa kolegium. Oprvim smo se stavili v starom tali varaša, pred Gledališčom Mari Jászai. Kak je oča pripovejdo, je bila ta zidina v cajti njegvoga včenjá ranč tak kulturni dom, ka se eške itak pozna na imeni tiste ulice (Népház utca). Naprauti té graubo veuke kuče stogi edna menjša, depa trnok lepau obnovlena iža, štera je dobila ime po tulipanaj na svoji stenaj. Pred drügov svetovnov bojnov so tam meli oficérge kasino, šteroga je dala zozidati firma, ki je v krajini kuln vökopala. Oča se je tak spomino, ka je bila njegva šaula v vrnjom tali varaša. Zatok smo vöopitali domanje, kak se tápela in začnili iskati. Večkrat smo se vozili pod pa nad glavnov poštijov št. 1, tačas ka smo prišli v edno ulico, v šteroj so rami že skor vrazmo leteli. Gda smo se pomalek po njej dročkali, smo na ednoj železnoj grajki na pamet vzeli dva rudarskiva klapača. pride. Gda smo eške fotografije rédili, se je začnilo v ulici zbérati špajsno lüstvo, zatok smo brž nutseli v svoj auto in se napautili nazaj v varaš. edno veuko zidino in oča je z veseldjom spozno, ka je ta – na pau porüšena – kuča vrnau tista, v šteroj je un med včenjaum živo. Tau je bilau pravo potovanje v časi, pau stoletja nazaj. Vsakši je rad, če ga sreča pripela na mejsta, gde je lejpa lejta preživo, donk pa je malo žalosten, gda vidi, kak zidine njegve mladosti na nikoj déjo. Ranč tak kak cejla tista krajina, štera je eške pred štirideset lejtami od vökopanja kulna živejla. Oča je pogutno slatke skuzé spominanja in smo se po krivi poštijaj napautili prauti svojoma nauvoma cili, varaši Oroszlány. Bole djenau prauti marofi Majkpuszta, šteri je najbole eričen po svojom kamaldulskom klauštri (Kamalduli Remeteség). Tam znautra je inda svejta skor vsikdar tüuča bila, vej so se pa té püščavniki nej smeli pogučavati med sebov, kaj pa eške z vinešnjim svejtom. Kamaldulci so v svoji celicaj molili, šteli in spali – med sebov so se skor nikdar nej smeli pogučavati Zmejs je oča fejst prauti bregam nastrgavo in po njegvi spominaj smo končno prišli do edne starejše zidine. Dvej ženski pri dveraj sta nam povödali, ka je tau nekda biu kolegium, samo ka gnes že v njem lidgé brezi doma živéjo. Donk je ta kuča nej bila poznana oči, zatok smo se vozili malo dale. Na gnauk smo pa na konci poštije zaglednili eške Od maloga parkplaca vodi desetminutna, prašna paut nimo zelenoga jezera prauti klauštri. Toga so začnili obnavlati leta 2012, do gnes je daubo nazaj svojo lépoto spred 250 lejt. Vrnau te, med 1736 in 1770 so klaušter zozidali po planaj avstrijskoga arhitekta Franza Antona Pilgrama (šteroga pri nas tö dobro poznamo zavolo monoštrske baročne cerkve). Cesar s klabükom Jožef II. je kamaldulske barate razpüsto, zidino pa je en cajt nücala tekstilna fabrika. Kisnej je držina Esterházy od tistec ojdla v gauščo na djajanje. Turiste samo vsakše pau vöre skaus veuke dveri nut- tranki, ribniki in mlini jim je leta 1733 v dar dau grof József Esterházy. Gda so zozidali njini klaušter, je vsakši püščavnik daubo svojo celico (cella), v šteroj je što, djo in spau. V svojom slobaudnom cajti so pisali ali se spravlali s svojimi Püščavniške celice v klauštri Majkpuszta – vsakši barat je emo ižico z gračenkom spistijo. Najgir pautnik si oprvim v spaudnjom štauki leko pogledne iže za goste in vküpne sobe baratov: med drügimi künjo, knjižnico ali štale. Trnok lejpi je tzv. refektorij, gde so baratke vküper geli na najvekši svetkaj – za vüzenek in božič. Če splezdimo gor po stubaj, najdemo edno sploj zanimivo in bogato razstavo o tej püščavnikaj. Što so kamaldulski baratke? Kauli leta 1010 se je princ (sveti) Romuald s taljanske Ravene odlaučo, ka napravi eden bole siguren benediktinski red. Svoj klaušter je dau zozidati na grünti nikšoga verta Maldulina, tak je gratalo ime reda »Ca(mpo) Malduli«. Zavolo svojoga gvanta so je zvali »bejle barate« tö, pogučavali so se leko samo med 28. decembrom in 2. januarom. Svojo glavau so na vreji brili, ozajek so si njali en štráf kosminj, nosili pa so dugo keco. Kamaldulski püščavnicke so na Vogrsko prišli v 17. stoletji, marof Majkpuszto z njivami, gauškami, Porabje, 15. septembra 2022 malimi gračenki. Kaupali so se v škafaj, vsakši je v celici emo svoj mali oltar tö. Turisti smo leko gorpoiskali kvatejr ednoga prausnoga barata in ižo klaušterskoga prejdnjoga. Na srejdi tzv. »klavzure« (dvoriška, v šterom so s stenauv kaulizagrajene püščavniške celice) je inda svejta stala edna cerkev tö, od štere je gnes gorausto samo törem. Če se turist potrüdi in splezdi gor po leseni stubaj do zvona, se ma tam opré čüdoviten pogled na bregé Vértes. Nej gvüšno, ka ma spuni želenja, donk pa skor vsakši na zvon malo pokloncka. Za tisti den nam je eške samo telko ostalo, ka na stolici pri jezeri Majki zmožimo svoje sendviče, te se pa napautimo nazaj v Budimpešto. Za drügo leto smo si njali muzej rudarstva – ranč tak v Majkpuszti –, vej smo se pa preveč čüdivali »klauštri, gde je tüuča doma«. (se nadaljuje) -dm- 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 16.09.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Ugriznimo znanost: Varno s kemikalijami, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: z Mašo: Brodet s polento, 11:05 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Tarča, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Skrivnostni Gotthard – prelaz pionirjev, 14:15 TV-izložba, 14:30 Prisluhnimo tišini, 14:45 TV-izložba, 15:00 Mostovi – Hidak, 15:40 Otroški program, 16:15 Infodrom, poletje 2022, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ah, ta leta! 17:50 Družina Jazbečjak, risanka, 18:00 Šef doma: z Mašo in Petro: Sacherjeva torta in ježki iz ostankov biskvita, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 2022 »Slovenska pesem - tvoja pesem«, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Sidney Poitier, 23:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 0:50 Napovedujemo PETEK, 16.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:15 Dobro jutro, 14:10 Od kamna do kristala, portret Roka Petroviča, 15:20 O živalih in ljudeh, 16:05 Na vrtu, 16:35 Poletna noč - Besedam moč! 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:15 Gospodarstvo, 20:35 Magnet, 20:50 Ritmična gimnastika: Skupinske vaje, mnogoboj, svetovno prvenstvo, 23:00 Božja milost, 1:25 Videonoč SOBOTA, 17.09.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Otroški program, 11:20 TV-izložba, 11:45 Ah, ta leta! 12:15 Duhovni utrip, 12:30 Ozare, 12:35 Kaj govoriš? = So vakeres? 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 O živalih in ljudeh, 13:50 TV-izložba, 14:10 Podjetno naprej: KLS, družinsko proizvodno podjetje, 14:40 Prisluhnimo tišini, 15:00 Vrtičkarji, 15:30 Rojaki, 16:00 Ambienti, 16:30 Na vrtu, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Luka in Lučka, risanka, 17:30 Sobotno popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 20:00 Joker, 21:00 Kaj dogaja? 21:30 Trom: Na robu, 22:30 Poročila, Šport, Vreme, 23:00 Sedmi pečat: Mladi Ahmed, 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Utrip, Šport, Vreme, 1:50 Napovedujemo SOBOTA, 17.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 7:00 Najboljše jutro, 9:00 Pričevalci: Ana Kosič, 11:00 Naš vsakdanji kruhek, 12:10 Avtomobilnost, 13:00 Kaj smo počeli na počitnicah, 14:40 Betonske sanje, 16:00 Ritmična gimnastika: Posameznice, mnogoboj, svetovno prvenstvo, 19:00 Specialna enota Dunaj: Videti Dunaj in umreti, 20:05 00:30 – Tajna operacija, 22:45 Poletna noč 2021 - poklon Tadeju Hrušovarju, 0:55 Videonoč, 3:30 Kolesarstvo (Ž): Svetovno prvenstvo, 4:30 Videonoč NEDELJA, 18.09.2022, I. spored TVS 7:00 Otroški program, 10:55 TV-izložba, 11:20 Ozare, 11:25 Obzorja duha, 12:00 Ljudje in zemlja, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 2022 »Slovenska pesem - tvoja pesem«, 15:25 Kitajska roba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Bacek Jon, risanka, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20:00 Genialna prijateljica, 20:50 Intervju, 21:50 Poročila, Šport, Vreme, 22:20 Drug pogled na svet, 0:00 Vsi so venci vejli: Janez Dovč in Boštjan Gombač, 0:05 S plesalci SNG Opera in balet Ljubljana, 0:35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2:00 Napovedujemo NEDELJA, 18.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 6:30 Kolesarstvo (M): Kronometer, svetovno prvenstvo, 9:30 Rast: 67. gala koncert AFS France Marolt, 10:05 Mladi virtuozi: SOS Junior – Slovenski mladinski orkester saksofonov in dirigent Lev Pupis, 10:35 Naš vsakdanji kruhek, 11:20 Odpotovanja: Čile: konci sveta, 12:30 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Santa Maria di Leuca, 13:00 Ambienti, 13:55 Ritmična gimnastika: Skupinske vaje, finali, svetovno prvenstvo, 16:20 Kolesarstvo (Ž): Kronometer, svetovno prvenstvo, Kolesarstvo (M): Kronometer, svetovno prvenstvo, 19:00 Specialna enota Dunaj: Stare rane, 20:00 Arena, 21:00 Žrebanje Lota, 21:15 Zgodovina doma, 22:15 Kdo laže? 23:10 Nedeljsko popoldne, 0:40 Kaj dogaja? 1:20 Videonoč PONEDELJEK, 19.09.2022, I. spored TVS 6:20 Utrip, Zrcalo tedna, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Obzorja duha: Mladi iz Vipave, 10:40 TV-izložba, 10:55 Šef doma: z Mašo in Petro: Sacherjeva torta in ježki iz ostankov biskvita, 11:15 Vem! 11:55 Intervju, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Himalaja kliče, 14:20 TV-izložba, 14:40 S-prehodi: Anja Mugerli, pisateljica, 15:10 Dober dan, Koroška, 15:45 Otroški program, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 17:50 Kuhar Štef, risanka, 18:05 Šef doma: s Petro: Jesenska ajda z jurčki, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tednik, 21:00 Arena, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Podoba podobe: Vloga arhitekture v turizmu Istre, 23:15 Mladi talenti, predstavitev sodelovanja Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in akademije HAMU iz Prage, 23:20 Mladi talenti, slovensko-češki koncert (Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani in akademija HAMU iz Prage), 0:30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:50 Napovedujemo PONEDELJEK, 19.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:10 Videotrak, 11:20 Dobro jutro, 14:20 Prisluhnimo tišini, 14:40 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Santa Maria di Leuca, 15:20 Je res kaj možnosti, da postanemo kapitalisti?, 30 let ljubljanske borze in slovenskega kapitalskega trga, 16:10 Ljudje in zemlja, 17:20 Sobotno popoldne, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:15 Črna kronika, 20:35 Magnet, 20:50 Odpotovanja: Čile: konci sveta, 21:45 Podjetno naprej: Misija mlada kohezija, 22:15 Jašek, 22:40 Iva, 24, 23:05 Videonoč TOREK, 20.09.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, Dobro jutro, 8:00 Poročila, Dobro jutro, 10:05 Podoba podobe: Vloga arhitekture v turizmu Istre, 10:30 TV-izložba, 10:50 Šef doma: s Petro: Jesenska ajda z jurčki, 11:10 Vem! 11:40 TV-izložba, 12:00 Tednik, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Sidney Poitier, 14:20 TV-izložba, 14:35 Duhovni utrip: Štiri plemenite resnice, 14:55 TV-izložba, 15:10 Potepanja – Barangolások, 15:45 Nezmotljivi detektivi: Primer solatnih sendvičev, 16:00 Smrtonosni plenilci: Moč plenilcev, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Alpe-Donava-Jadran: Pohod čez Watzmann, 17:50 Niki Vrum, risanka, 18:00 Šef doma: z Mašo: Svinjska ribica s figami, domači rezanci, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Obsodba: primer Stephena Lawrencea, 20:55 München 1972, 22:00 Odmevi, Šport, 22:45 Pričevalci: Franc Prelc, 0:55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1:20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 2:15 Napovedujemo Porabje, 15. septembra 2022 OD 16. septembra DO 22. septembra TOREK, 20.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 11:15 Videotrak, 12:30 Dobro jutro, 15:10 Alfred & Sofie, 16:20 Avtomobilnost, 17:15 Joker, kviz, 18:20 Kaj dogaja? 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:15 Koda, 20:35 Magnet, 20:50 Nočne ladje, 22:40 Kaj govoriš? = So vakeres? 23:10 Videonoč SREDA, 21.09.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Alpe-Donava-Jadran: Pohod čez Watzmann, 10:30 TV-izložba, 10:50 Šef doma: z Mašo: Svinjska ribica s figami, domači rezanci, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Slovenec po izbiri, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Greta Garbo, 14:15 Osmi dan, 14:50 Rojaki, 15:15 Mostovi – Hidak, 15:50 Male sive celice: OŠ Tabor Logatec in OŠ Miška Kranjca Ljubljana, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Inter-Rives: Plastika v morju, 17:35 Inter-Rives: Čebelar, 17:50 Kumijine živalske zgodbice, risanka, 17:55 Knjižni molj: Bavbav, 18:00 Šef doma: s Petro: Tople žemljice z domačim maslom, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:05 Film tedna: Junij moje jeseni, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Sveto in svet, 23:35 Inter-Rives: Plastika v morju, 23:50 Inter-Rives: Čebelar, 0:15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0:40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 1:35 Napovedujemo SREDA, 21.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:50 Videotrak, 11:45 Dobro jutro, 14:45 Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem, 15:30 Čarli Novak in Čarlijevi angeli, 16:30 Ambienti, 17:30 Nedeljsko popoldne, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:15 Zdravje, 20:35 Magnet, 20:50 Žrebanje Lota, 21:00 Na utrip srca: V iskanju nemogočega, 21:55 Skrivnost gozda mrtvih: Dva v grobu, 23:00 Videonoč ČETRTEK, 22.09.2022, I. spored TVS 6:20 Odmevi, 7:00 Dobro jutro, Poročila, 10:05 Inter-Rives, 10:30 TV-izložba, 10:45 Šef doma: s Petro: Tople žemljice z domačim maslom, 11:10 Vem! 11:45 TV-izložba, 12:00 Arena, 13:00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13:25 Kinoteka: Zvezde velikega platna: Laurence Olivier, 14:15 TV-izložba, 14:30 Slovenski utrinki, 15:00 Težišče – Súlypont, 15:30 TV-izložba, 15:50 Holly Hobbie, 16:35 TV-izložba, 17:00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17:20 Ugriznimo znanost, 17:50 Reaktivčki, risanka, 18:00 Šef doma: z Mašo: Školjke po Mašino, 18:20 Vem! 18:57 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 20:00 Tarča, 20:55 Magellanovo neverjetno popotovanje, 22:00 Odmevi, Šport, 22:40 Osmi dan, 23:20 Dediščina Evrope: Ljubezen v Zürichu, 1:15 Ugriznimo znanost: Naša tla, zemlja, prst, 1:40 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2:05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Kultura, Vreme, 3:00 Napovedujemo ČETRTEK, 22.09.2022, II. spored TVS 6:00 Napovedujemo, 10:00 Videotrak, 11:10 Dobro jutro, 14:10 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali: Santa Maria di Leuca, 14:50 Sveto in svet, 16:00 Ljubljansko jutro, benečanski večer, 16:50 Koncert Prifarskih muzikantov s prijatelji 2022 »Slovenska pesem - tvoja pesem«, 18:55 V vrtincu ljubezni, 19:55 Panorama, 20:15 Znanost in tehnologija, 20:35 Magnet, 20:50 Avtomobilnost, 21:20 Ambienti, 22:00 Otvoritveni koncert Imago Sloveniae in Poletja v stari Ljubljani: Simfonični orkester RTV SLO, 23:45 Slovenska jazz scena: Kristijan Krajnčan contemporary jazz ensemble, 0:30 Videonoč Traktoristi in žagarji na Gornjem Seniku Na Slovenski vzorčni kmetiji so prvo soboto v septembru že drugič priredili srečanje traktoristov in prikaz dela z motornimi žagami. Zanimanje je bilo tudi letos veliko. Žagarji so morali iz topolovega hloda s premerom 40-50 centimetrov odrezati najtanjše možne plošče, tako imenovane po- Traktorji so se postavili v vrsto na travniku nad kmetijo gače. To sicer ni bilo ravno tekmovanje, vendar so se žagarji pomerili v hitrosti. Najbolj se je izkazal Kristijan Slamar, ki je prišel iz Slovenije, zato je prejel posebno nagrado. Zanimivost »Glasba zmore vse in je brez meja« To je bila zaključna misel koncertnega dogodka z naslovom Jesenski pozdrav, ki ga je 11. septembra v zgodnjih popoldanskih urah priredila Zveza Slovencev na Madžarskem. Srečanje je bilo zares mednarodno, saj so nastopili zbori iz Slovenije, s Hrvaške in Madžarske – šlo pa je seveda za slovenske zasedbe (MePZ Andrej Maroša DU Beltinci, MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik, MePZ Slovenski dom Zagreb in MePZ Ivana Cankarja Vrhnika). Povabilu organizatorjev se je odzvalo lepo število ljubiteljev glasbe, ki so do zadnjega kotička napolnili konferenčno dvorano Slovenskega doma. Prisluhnili smo zborovskim TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Žagarji so morali s hloda odrezati tanke plošče Mešani pevski zbor Avgust Pavel ZSM se je predstavil s slovenskimi pesmimi, vezanimi na Porabje, Prekmurje in celó Koroško priredbam porabskih, prekmurskih in drugih slovenskih ljudskih pesmi, na spored pa so prišla tudi avtorska dela slovenskih skladateljev. (Podrobnejše poročilo o glasbenem dogodku boste lahko prebrali v naši naslednji številki.) -dm- Glavna in odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB letošnjega srečanja je bila, da so iz Slovenije pripeljali tekmovalno žago, vredno tri milijone forintov, ki velja za veliko redkost. Na Madžarskem so samo tri take žage. Traktorje so na prireditvi ocenjevali v štirih kategorijah. Najbolj umazan traktor je imel Alajos Hanzsek, najčistejšega Norbert Császár, najglasnejšega Szilárd Gyécsek, najtišjega pa László Nagy. Posebno nagrado je prejel traktorist Zsolt Skaper, ki je z dvoosno prikolico najbolj samozavestno vozil vzvratno. Organizatorji so bili posebej pozorni tudi na otroke in zanje poskrbeli z vožnjo s traktorjem. NVN SLOVENCI.HU