Za Trst je treba SloTencem več zanimati se. Z velikim veseliem opazujemo, kako nenavadno požrtvovalno Čehi darove zbirajo, da bi si zopet narodno gledišče postavili, katero jim je bilo ljubo in drago, kakor oko vsakemu človeku. Tako se obiača skrb in pozornost vsakega duševuo gibčnega naroda zdaj na to zdaj na drugo stvar, kakor ravno časovne razmere nauaiajo. Srčno veselje bo prešinilo vsakega Slovenca, kedar se bode moglo reči: V mestnem zboru bele Ljubljaue sedi narodna večina, v deželnem zboru in odboru odločuje narodna stranka, to je, Slovenec je vendar enkrat gospod postal v svojej domovini. Žilava vstrajnost Ijubljauskih Slovencev nam je porok, da se te lepe nade v kratkem času izpolnijo. Potem pa bo potrebno druga važna mesta na slovenskej zemlji priboriti si nazaj, ali vsaj ojačiti se ondi v tolikej meri, kakor to zahteva število slovenskega prebivalstva. Takšno mesto je Trst. Kakor je Ljubljana imeuitna za Slovence kot središče uarodnega gibanja in duševnega delovanja, tako je Trst v svojem pomenu kot uajvečje trgovsko mesto ne samo ua Slovenskem nego sploh na Jugoslovanskem preimeniten. Nemška brošura, ki se je nedavno izdala v Lipsiji, pripoveduje, kako važen je Trst za — Nemce. Tein bolj se mora vsak Slovenec zanimati za to mesto, ker leži na slovenski zenalji. In kaj bo tam SIovence bolje zaainialo, kakor položaj, v katerem se nabaja slovenski živelj? Po zadnjem številjenji steje tržaško ozemlje 141.000 prebivalcev; med temije 48000 Slovencev, 26000 v mestu, 22000 v okolici. Da se je stevilo po narodaosti in nepristransko, ne pa po obče- valnem jeziku vršilo, bi se jib gotovo še več naštelo ; tedaj )e dohra tretjina vkljub neugodaiua razmeram slovenska. Teh 48.000 Slovencev ima 1) ,,Slovansko čitalnico" v mestu; v okolici se snuje nova namesto umrle rojanske. 2) nPolitično druitvo nEdinost", ki tudi izdaja tednik po imenu ^Edinost''. 3) nPod/)oruo delalsko društvo" in v zadnjem času osnovano nTižaško podporno diuštvo". Snuje se tudi nBankau. Zraven ,,Podpornega delalskega društva", ki šteje nad 500 udov, je gotovo list nEdinosta velike važnosti, kajti ta list smemo smatrati kot glasilo ogromne večine ne saino tržaških nego tudi v obče primor8kib Slovencev. Kdor razmere na lastne oči pozna, mora priznati, da je čudovito, kako more pri tolikem pomanjkanji delalnib inteligentnih ljudij še sploh list izhajati; in dobro uredovanega lista je vsakej stranki treba kakor ribi vode; zraven duševnib m(/čij pa je listu tudi treba gmotne podpore. V Maiiboru se je izcimila mi8el, osnovati Slovensko Matico, v Mariboru se je ustanovil ,,Slovenski Narod" z las^no tiskarno, v Mariboru se je ustanovil ,,Slov. Gospodar" in kat. tiskovno drustvo; od tod si tudi dovoljujem kot poznalec tržaških razmer Slovence opozorjati na važnost slovanskega lista v Trstu. V tem lahko Slovenci svoje rojake na Primorskera podpirajo, da se v obilnem številu naroča jejo na njibovo glasilo. nEdinost" velja za vse leto 4 fl. 40 kr., za polu leta 2 fl. 30 kr., za četrt leta 1 fl. 20 kr. Memogrede omenim, da so štajerski Slovenci, severni slovenski bojevniki radi požrtvovalnosti, odločnosti iu previdaosti, na dobrem glasu pri Primorcih. Italija sedaj osamljena mej evropskimi velevlastmi ue bo inogla odslej tako odločno prežati po slovenskih pokrajinab, in to bo tudi nekoliko olajšalo delo južniin rojakom našim. V Trstu živi mnogo brvaškib in srbskib trgovcev; naj bi se nekoliko vzdramili in seizožje domovine opomnili, da bi se v javnosti kazali kot Slovani, se s Slovenci združili iu vsi zajedno slovanski živelj tako častno zastopali, kot nekdaj, ko je Slovauska čitalnica bila najodličuiše društvo. Karol Glaser.