-----    504    -----
Politični pregled.
Tuji nemški poslanci na Koroškem. — Koroški Nemci so začeli vabiti drage aeinške politike, da bi poživili mej prebivalstvom nemškonarodao nestrpnost. Grovorila sta na Koroškem v več krajih že Schonerer in Prade. Povedala nista nič novega. Zato pa tudi koroškega nemštva dosti poživela ne bodeta. Prade naj bi bil paČ rajši doma, če je na češkem zares nemštvo v taki nevarnosti, nego hodi reševat koroške Nemce. Morda misli mož na Koroškem iskati kacega mandata, ako propa ie na češkem.
Goriški Italijani niso več jedini. Volitev Maranija za državni zbor je razbila to jednoto Furlani ne mislijo več poslušati goriških vodij in mislijo vedno le tako voliti, kakor se bode jim ugodno zdelo. To je pa goriške italijanske voditelje malo potrlo. Ko je bil shod furlanskih županov v Gradišču, se je tja p^^ljal tudi goriški župan, da si ga ni nikdo vabil in prosil Furlane, naj ne rušijo sloge, a ni ničesa opravil, da si je jim slikal vso nevarnost, ki preti italijanskemu življu od Slovencev.
Državni zbor sedaj nadaljuje proračunsko razpravo. Z dvetretjinsko večino je dovolil dispozicijski zaklad, da si so skoro vse stranke zagotovljale, da do sedanje vlade nimajo zaupanja. Seveda grof Badeni se malo briga za to, če imajo stranke vanj zaupanje ali ne, dokler mu bodo tako rade dovoljevale, kar od njih zahteva. Pri razpravi o dispozicijskem zakladu je govoril tudi grof Badeni. Laskal se je vsem strankam, govoril tako nejasno, da koncem govora ni nikdo vedel, kaj je hotel povedati. Ministerski predsednik zna j ako spretno skrivati svoje misli.
Časniški kolek. — Proračunski odsek je sklenil, da se odpravi časniški kolek, a še le 1898. leta Ta sklep pač kaže, da nekateri poslanci pred volitvami iščejo popularnosti in zato zahtevajo odpravo ČasniŠkega koleka, ob jednem pa vladi gredo na roko. Ta sklep je povse nepotreben. Ž njim se vprašanje le odloži za jedno leto. Vlada gotovo ne bode hitela predložiti zakona o odpravi časniškega koleka v potrjenje, če bi ga tudi gospodska zbornica vsprejela, kar pa še ni gotovo. Vse bode odvisno od novega državnega zbora, če bode ta odločno za odpravo, se bode odpravil, naj se sedanji zbor za to izreče ali ne. Pač bi pa sedanji državni zbor lahko vlado prisilil, da odpravi kolek, če bi sklenil dotični zakon in ob jednem sklenil, da se dotično postavko izbriše že iz proračuna za bodoče leto. Vlada bi odjenjala, ker bi ne bilo več časa proračuna vraJati iz gospodske zbornice zbornici poslancev.
Češka kmetska stranka je sklenila, da postavi povsod svoje kandidate v kmetskih občinah, kjer ne postavijo Mladočehi za kandidata kacega kmeta. Sicer se je pa stranka
izrekla, da odobrava politiko Mladočehov. Nade, ki so jih gojili nekateri, da kmetska stranka izpodkoplje Mladočebe se ne izpolnijo. Kmetska stranka ve, da Mladočehi na Dunaju podpirajo vse, kar je kmetu v korist, doČim večkrat drugi poslanci tega ne store. Slovansko prebivalstvo je na češkem tudi tako naudušeno za češko državno pravo, da bi zastonj si prizadevala dobiti vpliv kaka stranka, ki ni za to pravo.
Nemška napredna stranka na Češkem je naposled razglasila svoj program, katerega je sestavil odbor desetih članov. Toda sestavi j alci niso imeli posebnega truda. Prepisali se stari levičarski program in ga olepšali z nekaterimi nemškonarodnimi frazami. Omeniti je le to, da nova stranka želi tesnejše zveze z Nemčijo Od Schonererjancev se loČi samo po tem, da se naudušuje za jednakopravnost Židov. Občne volilne pravice ni nova stranka vsprejela v svoj program, in bi sploh v nje programu zastonj kaj napreduega iskal.
Ban in Rauch. — V hrvaškem saboru je očital baron Eauch banu, da na Hrvaškem gospodari pod)bno, kakor je Tanlongo pri rimski banki. Vlada je tako nadzorovala zagrebško hranilnico, da je prišla na kraj propada. Pri tej hranilnici imajo prvo besedo vladni privrženci. Ta zavod posebno podpira vlado pri volitvah. Zato pa vlada pri njej nalaga deželne novce. Hranilnici je pretila velika zguba pri graščini Božjakovini. Hrvaška vlada je pa to graščino kupila, da ondu osnuje gospodarsko šolo. Plačala jo je za dobrega pol milijona predrago, samo da je zavodu, ki je v rokah vladnih pristašev pomagala na noge. Za gospodarsko šolo pa ta graščina ni, ker na nji zaradi prevlažae zemlje ni nobeno umno kmetijstvo mogoče. — Jednak polom je pretil deželni hipo-tečni banki, pri kateri so tudi vladni pristaši Neki ogerski zavod, ki ima 10.000 delnic te banke, je zahteval, da se upravo te banke vzame iz rok Hrvatom. Da se to ni zgodilo, je hrvaška vlada kupila od Ogrov omenjenih 10.000 delnic in jih mnogo predrago plačala Tako dežela plačuje za slabo gospodarstvo sedanje vladne klike na Hrvaškem. Ban je zaradi tega govora hotel poklicati barona Eaucha na dvoboj. Naposled se je pa zadovoljil s tem, da je baron Rauch izjavil, da v njegovo osebao poštenost ne dvomi. To se pa ni zahtevalo od njega, da bi tudi priznal, da je banovo vladanje čisto.
Strah pred časnikarji. — Hrvaška deželnozborska večina ima velik strah pred časnikarji. Poročevalcu „Obzora" je prepovedala hoditi v zbornico poročat o razpravah. Dopisnik ni vsega tako poročal, kakor so vladni pristaši želeli, temveč se je preveč držal resnice. S to prepovedjo se je pač predsedništvo hrvaškega deželnega zbora samo osmešilo.
Bolgarija. — Knez je otvoril narodno sobranje. V svojem nagovoru je poudarjal, da vežejo Rusijo in Bolgarijo ne-razrušne in dragocene vezi ter je naglašal gojitev prijateljskih odnošajev s Srbijo. V novem sobranju ima opozicija od 150 poslancev le 15 pristašev. V prejšnjem sobranju jih je štela 50. Ne misli naj pa kedo, da je narod poslal vladne pristaše v tako obilnem številu v sobranje, temveč pritisk vladni. Demonstracije, ki so se godile ob volitvah so priča, da volitve niso bile svobodne. Nesrečna dežela, kjer se tako voli!
Turčija. — Kako uravnati zmedene razmere v Turčiji je vedna skrb evropskih velevlastij. Te se po svojih zastopnikih v Carigradu vedno trudijo od turške vlade mirnim potom dosečij potrebnih preosnov. Le žal, da se turški sultan premalo ozira na lepe opomine veleposlanikov. Kakor se poroča, zaupa sultan še najbolj avstro-ogerskemu poslaniku Calice-ju. Minole dni je bil ta pri sultanu v avdijenci. Sultan je pojasnjeval, koliko je Turčija že storila za prebivalstvo v Armeniji, katero pa tega neče uvideti. Potrebno je, da se od strani velevlastij pojasnijo Armencem dobri nameni Turčije. Calice je na to sultana opozoril na žrtve ob zadnjem klanju in ga je prosil naj pomilosti one Armence, ki so bili obsojeni. Sultan je obljubil na to željo se ozirati.    Kakor   vedo  povedati  n^jnoveja
-----   505   
poročila, je sultan že pomilostil vse obsojene Arnoence. — Z druge strani se pa čuje, da se Francija, Eusija in Avstrija dogovarjajo o rešitvi turškega vprašanja. Anglijo boli močno, da so napominane velevjasti pri r^^Sevanju tega važnega vprašanja njo prezrle.
Cerkvene razmere v Turčiji. — Kakor politiška uprava v Turčiji ni vzgledna, tako tudi pii cerkveni upravi ni vse v redu Znano je, da ondi prevladuje za katoličane grška cerkev. Vsled preoblastnega postopanja Grkov, so mnogi narodi nezadovoljni Bolgari so se pred 25 leti otresli grškega gospodstva. Isto hočejo sedaj storiti Srbi. Poroča se, da so Grki zastrupili skcpeljskega metropolita Metoda. Sedaj je imenovan metropolitom Grk Ambrozij. To je spravilo Srbe kvišku. Ooločno zahtevajo za metropolita Srba. Dogajajo se nemiri in vse kaže, da zmagajo Srbi in da se odpove Ambrozij Tudi Eumuni hočejo ustanoviti svojo cerkev in se ločiti od Grkov. Grkom to ni povšeči tudi iz političnih ozirov, ker mnogi Eumuni veljajo za Grke, ker so pod gršk > cerkvijo, česar bi potem več ne bilo.
Španija in Kuba. Na kongresu Severoameriški Zje-dinjenih držav ie predsednik Cleveland omenjaje kubanskega vprašanja rekel, da Zjedinjene države sicer zdaj še ne morejo kubanskih ustašev priznati za vojujočo se vlast, da pa se utegne kmalu zgoditi, da bodo Zjedinjene države stale odločno na strani ustaše^. Cleveland je v svojem govoru poudarjal, da Zjedinjene države ne mislijo kupiti Kube, drugače Če jo Španija sama ponudi, sicer je pa predsednik svetoval Španiji, naj dovoli kubancem samoupravo. Da je ta govor Clevelandov močno razburil Španijo, je umevno. Ministerski svet je sklenil izročiti vsem velesilam spomenico, s katero bo Španijo pro-testovala zoper to, da se Zjedinjene države vtikajo v kubansko vprašanje. Verjetno pač ni, da bi evropske velevlati kaj odgovorile na to spomenico. Premalo so pač interesovane v Ameriki. Po kaj naj bi se Avstrija, Rusija in tudi Nemčija vtika-vali v španjsko-amerikanske zadeve, ko nimajo povoda za to. — Zadnji Čas so došla iz Kube nekam ugodna poročila za Spance. Pala sta namreč v boju vstaški vodji Maceo in Maksim Gomez. To poročilo je seveda Špance močno priuzdignilo. So pa li s tem res dosegli tak uspeh, pokazala bo bodočnost. Vstaši imajo pač več vodij. Previdno in pametno bi pač bilo, da bi Španija dala Kubi zahtevano samoupravo. Le žal, da se izvestni elementi temu odločno upirajo, ker bi Kuba ne bi bila potem še nadalje molzna krava za Španijo in bi ta zanaprej ne uživala več lepih dohodkov bogate Kube