SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 21
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 9 de junio - 9. junija 2005
OB SESTDESETLETNICI
Govor na spominski proslavi v Slovenski hipi, dne 5. junija 2005-
SPOMIN V BUENOS AIRESU
V maju in juniju leta 1945 se je odigravalo eno najbolj pretresljivih poglavij slovenske zgodovine. Zaznamovalo je s svojo strahotno težo vse rojake, v posebni meri pa tisoče, ki so takrat izgubili zaradi zvestobe svoji veri in narodu, bodisi življenje, bodisi domovino.
Begunci iz Dolenjske, Notranjske, Ljubljane in Gorenjske ter oddelki domobrancev, slovenske narodne vojske, so se zlivali v dolgo reko, ki si je utirala pot čez Ljubelj na Koropko. Repevali so pred komunisti življenje in svobodo, v upanju, da jih na drugi strani Karavank čaka varnost. Pa ni bilo tako. Vetrinjsko polje je bilo le začasna postaja. Od tam se je begunska reka ločila v dva rokava. Enega je čakala na domačih tleh, po tednih trpljenja, nasilna smrt, drugega pa tujina.
Razoroženi borci proti komunizmu so prevarani in brezmočni prelili svojo kri po vsej slovenski zemlji. Končali so svojo življenjsko pot po krapkih jamah in v neptetih skritih grobipčih, kjer pričajo o zlu, ki se je tiste dni zgrnilo nad napim narodom.
Ostale begunce so vladarji tega sveta nekaj časa hranili po raznih begunskih taboripčih, potem pa pognali po svetu. Nekatere je zaneslo na sever, druge na jug in tako se je znaplo nekaj tisoč slovenskih beguncev pred komunističnim nasiljem v Argentini, na obali Reke srebra. To smo bili mi, to so bili napi očetje in matere, nape babice in dedi. Nihče od nas, ki smo zbrani ob spominu na pomorjene domobrance in ostale žrtve marksistične revolucije in partijskega totalitarizma, ne bi bil danes tukaj, če ne bi tista leta na Slovenskem zavladal komunistični teror in takoj nato z množičnimi poboji utrdil svojo totalitarno oblast.
Šele od leta 2001, ko se je teroristično nasilje dotaknilo tudi severnoameripkega kontinenta, je svetovna javnost pričela terorizem obsojati. V Sloveniji pa, kjer je med leti 1941 in 1945 divjal krvavi revolucionarni teror, smo bili pred njim Slovenci sami. Nihče nas ni branil pred nasiljem, nihče skupal razumeti nape stiske, nobena mednarodna oblast se ni zmenila za zločine, ki jih je takrat izvajala komunistična partija nad civilnim prebivalstvom v Sloveniji. Nihče na Zahodu se ni zmenil za kriminalni nesmisel zahteve komunistov, da morajo oni imeti monopol nad bojem proti okupatorju in da je izdajalec vsak, ki se pri tem ne vključi v njihovo Fronto. S tem izgovorom so namreč komunisti pričeli moriti civiliste, svoje idejne nasprotnike. Ob vsakem umoru so partijski teroristi zavpili, da so ubili izdajalca in tako opravičevali svoje zločine.
Tisti, ki je poznal njihove žrtve, je vedel, da so bili to zavedni Slovenci, ki so ljubili svoj narod. Nihče, ki je poznal na primr inž. Fanupa Emerja, enega prvih organizatorjev odpora proti okupatorju med mladimi liberalci, ni mogel verjeti, da bi bil ta mladi idealni fant, ki je bil med prvimi žrtvami komunističnega terorja, izdajalec. Potem so pričeli pod kroglami atentatorjev padati tudi rojaki iz katolipkih vrst. Visokopolca Župec, član akademskega kluba Straža in Kikelj, predsednik visokopolske Katolipke akcije, sta bila med njimi. Sledil je umor duhovnika dr. Lamberta Erhrlicha in visokopolca Rojca, pa enega od voditeljev ilegalne Slovenske legije Perpuha, kmalu nato pa pe njegovega naslednika Majdiča. Vsi so vedeli, da sta bila to vidna člana odpornipkega gibanja proti okupatorju, a pe do danapnjih dni moramo neprestano poslupati, da je Osvobodilna Fronta takrat likvidirala izdajalce. Atentator, oblečen kot duhovnik, je umoril na domu dr. Marka Natlačena, takrat najvidnejpega, na demokratičnih volitvah izvoljenega politika, medtem ko se je atentat na generala Leona Rupnika komunistom ponesrečil.
Po deželi so pričeli piriti komunistično nasilje partizani — vojaki partije. Po vaseh niso le morili svojih idejnih nasprotnikov, ampak so žrtve tudi mučili. Tako na primer so Janeza Južno iz Dobravic v Beli krajini partizani živega pekli, Marijo Zagorc in njeno hčerko iz Št. Jerneja so žgali na grmadi med tem, ko so oni plesali, Janeza Brulca in njegovega sina Jožeta so pred usmrtitvijo mučili z nožem, Franca Jakopa iz Bizovika s sinom in nečakom in mladega
Nad. na 3. strani
Šest desetletij po grozi — ne moremo pozabiti! Šestdeset let— pe moramo pričevati. Slovenska skupnost v Argentini, s krvjo in mozgom povezana s tisočimi padlih med revolucijo in pobitih po njej, ohranja svetost teh letnih srečanj z napimi mučenci. Z njimi se čutimo povezane; čutimo nujnost, da živimo iz njihovih žrtev.
To	povezanost
izražamo leto za letom na napih spominskih-domo-branskih	proslavah.
Svečanost pa se je v teku let spremenila. Ni več solza na licih večine prisotnih: le malo, vedno manj je pe preživelih soborcev. Med ptevilnimi udeleženci sicer prednjačijo starejpi a drugi rod je močno zastopan in ne manjka družin z otroci ne nape mladine.
Letopnja spominska proslava v Buenos Airesu v nedeljo, 5. junija je imela poseben porizvok 60. obletnice. Kot vsako leto jo
je priredilo nape krovno druptvo Zedinjena Slovenija. Zbrali smo se v Slovenski hipi, ki je nap osrednji dom v Argentini. Tam so rojaki trumoma prihajali že precej pred napovedano uro. Vsak je pri vratih dobil tudi lično tiskan program svečanosti (izvirno oblikovanje Irene Žužek).
Spomin se je pričel v cerkvi Marije Pomagaj z mapo, ki jo je daroval delegat prelat dr. Jure Rode, ob spremljavi Pavleta Novaka cM. Cerkev je bila polna, tako da je veliko vernikov prisostvovalo mapi na dvoripču. Med mapo je pel zbor iz San Justa pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Pri lepem mapnem nagovoru je msgr. Rode navezal duhov-
no misel na pričevanje za Boga, vero in narod napih mučencev. Ob darovanju je na oltar mati prinesla tudi slovenski popek rdečih nageljnov, za vse tiste, ki leže po znanih in pe neznanih grobipčih, raztresenih po vsej slovenski zemlji; mlad fant pa svečo — luč vere, za katero so se borili in umirali napi junaki. To je tudi luč pričevanja o nji-
hovi usodi, ki se predaja iz roda v rod, dokler ne bo zablestela vsa resnica njihove in nape borbe.
Po končani mapi smo se zbrali pred spomenikom na dvoripču. V sprevodu so pripli predstavniki skupnosti in položili pred spomenik venec rdečih nageljnov, povezan s slovenskim trakom. Bili so to predsednik krovnega druptva Alojzij
Nad. na 3. strani
NA KRAJU MORITEV
Slovesnost v Kočevskem Rogu
Ustaljeno poteka vsakoletna slovesnost v Kočevskem rogu v spomin na pobite domobrance in druge bojevnike in civiliste pred pestdesetimi leti. Letos je posebnost predstavljala predstavitev in blagoslov impozantne-ga mozaika p. Marka Ivana Rupnika ter križa ob vstopu na kraj moripča.
Če je bilo vreme za pkofijski pastoralni dan kot narisano, je bilo za nedeljo napovedano deževje. In na žalost so vremenarji prav napovedali. Ponoči je močno deževalo. V jutranjih urah je sicer dež prenehal, tako da smo do začetka mape kar ,,dihali" in upali, da bo nebo prizaneslo udeležencem. Žal ni bilo tako: kmalu po začetku mape je začelo liti; dežniki so prekrili množico prisotnih in ni nehalo deževati niti po koncu mape.
Ponesrečena lokacija lesene stavbe že tako ne dovoli pogleda na oltar s prostorov, ki jih zasedajo udeleženci, — dežniki so zakrivali pe tisto, kar bi se moglo videti. Zato smo spet lahko le ugibali, kdo somapuje z nadpkofom Uranom, ali da bi spoznali obraze govornikov in pevcev. Tudi zbor Anton Foerster z dirigentko Damjano Božič Močnik smo lahko spoznali le po dobro ozvočenem posnetku.
Vsa slovesnost je bila uglapena na mozaik: za mučence ni potrebno več moliti, saj so oni že dosegli polnost; lahko pa molimo za vse ostale prizadete, žive in mrtve: svojce mučencev, ki so ali pe trpijo zaradi izgube svojih dragih, pa tudi za tiste, ki so povzročili to gorje, da bi se očistili krivde. ,,Samo kesanje in sprejetje neizmerne dobrote Jezusa Kristusa ter resno upoptevanje človekovega življenja onstran teh nekaj bornih zemeljskih let je pot v osvoboditev", beremo v teolopko-
duhovni osnovi mozaika.
V imenu mladih je govoril Matjaž Traven; potem je ga. Vanja Kržan nanizala nekaj pričevanj, iz katerih je izlupčila vse gorje, ki so ga preživeli svojci mora i prestati; predsednik Nove slovenske zaveze dr. Anton Drobnič je pa v klenem govoru izpodbijal vse laži, ki jih leto za letom izgovarjajo (in se z njimi izgovarjajo) komunistični borci in njih dediči, ne glede na to, da se opirajo na že zdavnaj razkrite laži.
Pevsko je program izpopolnil kvartet mladih mož in fantov, ki so lepo zapeli Oj, Doberdob in Slovenec sem!; med njimi je bil (nap) Ivan A. Arnpek.
Program je končal, ni pa končalo deževati. Kljub temu, da je vsak pe hotel poiskati znance; kljub temu, da je vsak hotel videti na lastne oči mogočni mozaik — se je marsikdo odločil za hiter odhod, saj je med blatom in lužami bilo včasih kar težko obdržati ravnotežje. Vreme je tudi prispevalo, da je bilo letos opaziti manj mladih družin, manj otrok. Okoli brezna se je pa razpredalo morje lučk, ki so tudi obsevale vence rož. V imenu vlade ga je v spremstvu voda častne čete Slovenske vojske položil dr. Andrej Bajuk. Vence so poslali tudi stranki Nova Slo-
venija in Slovenska ljudska stranka, eden je bil tudi v spomin na Milana Zajca, ki se je repil iz enega izmed kočevskih brezen. Venec je poslal tudi drugi repenec iz brezna, France Kozina, ki je pripel v Slovenijo, a ga je zadela kap in je svečanost spremljal iz bolnipnice.
Ob odhodu smo si ogledali tudi odlitek v bronu križa, ki je ob vhodu na kraj moripča. Čas in vreme sta leseni križ načela; da bi ga ohranili, so se odločili za odlitek iz brona, ki v ničemer ne zaostaja za originalom: tako kipar kot livar sta ustvarila vsak svojo umetnino.
Ne morem podati svojega osebnega občutja mozaika, ker si ga zaradi množice nisem podrobno ogledal; lahko le rečem, da je vreden drugih Rupnikovih del. Če in kadar boste obiskali Slovenijo — morda pe letos, ko bo 2. julija Po poteh mučencev romanje izseljencev v Kočevski rog — je vredno, da si ga ogledate in se zamislite ob njegovi sporočilnosti.
GB
Ribičič se zagovarja — in laže
Mitja Ribičič, proti kateremu so kriminalisti prejmji teden v zvezi s povojnimi poboji vložili ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja genocida, je v pogovoru za tednik Mladina dejal, da je za vsako napako, ki jo je storil, pripravljen nositi odgovornost, ni pa odgovoren za množične poboje.
Med drugim je Ribičič dejal, da je iz komentarja na televiziji dobil občutek, da ptejejo Erna Svetino za verodostojno pričo, da je njegova knjiga dokument, ki ga je treba vzeti resno. Po Ribičičevih besedah gre za laži in polresnice. ,,Tudi ti poboji so resnica, ampak če to uporabljap za kompromi-tacijo narodnoosvobodilnega boja, je pa vprapanje, kaknna je ta resnica. To je potem že manipulacija z resnico." S kriminalistom Jamnikom sta se pogovarjala pri Ribičiču kake pol ure, je povedal Ribičič in dodal, da ni vedel, da gre za ovadbo.
„Sprapeval me je o tej knjigi in sem mu rekel, da je to pamflet in laž in da tako ne mislim samo jaz, ampak celotna zveza borcev(...)".
Ribičič v odgovoru na vprapanje tudi pravi, da sam ni bil človek, ki je imel moč reči, tega je treba ubiti. ,,Ze
od vsega začetka sem bil v spopadu s trdo roko. Zaradi tega me general Matija ni maral." Kot pomočnik pefa organizacije OZNA je dobil nalogo pripravljati procese proti nempkim zločincem; na zaslipanjih ni prihajalo do mučenj, je dejal Ribičič, ki pa ne more izključiti, da je tedaj, ko ga ni bilo zraven, v posameznih primerih prihajalo do samovolje in mapčevanja. Božični proces ni bil montiran, za Nagodetov proces pa lahko rečemo, da je bil sicer politični proces proti sredini, vendar pa nikakor ne montiran, pravi Ribičič.
V zvezi s poboji pravi, da je plo za vojapke obračune, in sicer v smislu, da so se posluževali stratepkih vojapkih interesov in direktiv proti armadi kviz-lingov in nempki vojski. V tem smislu so bile to vojapke zadeve, meni Ribičič. Pri tem pa ne misli, da OZNA pri tem ni imela nič.
O tem, kdo je ukazal množične poboje domobrancev, pravi, da pe ni jasno. Po njegovih besedah je bil to splet stratepkih interesov Jugoslavije takoj po oblikovanju celotne vlade. Kot pravi, so bile tu ,,nerepene mejne situacije". Okolipčine so bile strahotne, v Sloveniji je bilo pol jugoslovanske ar-
made, čez to ozemlje je plo tudi polovica nempke armade, vsa kvizlinpka armada, ne samo belogardisti in domobranci, ampak tudi ustapi, četniki in balisti. V tistih razmerah pa po Ri-bičičevem mnenju ni bilo mogoče zagotavljati pravne države, čeprav so težili k temu. Ob tem je Ribičič dejal, da če bi se domobranci iz Avstrije vrnili sami, namesto da so jih vrnili Angleži, ,,bi bilo drugače. Ce bi se sami vračali, bi bili repatriiranci".
Ob vprapanju, kdaj je prvič slipal za poboje, je Ribičič pojasnil, da so ljudje o pogrepanih začeli sprapevati ob prvih volitvah jeseni 1945, pele leta 1951 ali 1952 pa je priplo do predlogov, da bi objavili vsa imena ustreljenih. Tega, koliko naj bi jih bilo v evidencah, ne ve, pravi Ribičič, ter dodaja, da ,,zdaj ptejejo vse, tudi tiste, ki so bili ubiti med vojno, kakor da so bili ubiti po vojni". Koliko jih je bilo ubitih, je po Ribičičevih besedah težko oceniti. Kot pravi, jih je bilo 8000 vrnjenih. ,,Ce računamo, da je bila pretežna večina ustreljenih, bi rekel, da okoli 7000. Tu pa moramo upoptevati pe element mapčevanja in dejstvo, da so tukaj umrli tudi mnogi ustapi, četniki".
Za nas, ki poznamo zgodovino in za vse, ki želijo danes iz neovrženih dokazov spoznati resnico, je Ribičiče-vo zagovarjanje le — podla laž.
iz življenja v argentini
TONE MIZERIT
Cerkev na zatožni klopi
Pri založbi Družina je izplo delo ,,Cerkev na zatožni klopi" zgodovinarke Tamare Griesser-Pečar, ki predstavlja duhovnipke sodne procese, administrativne kazni in posege ljudske oblasti na cerkvenem področju od leta 1943 do 1960. Katolipka Cerkev je bila pod posebnim udarom t. i. ljudske oblasti, saj je bila Cerkev zanjo prvi sovražnik, je v predstavitvi dela povedala zgodovinarka. Knjiga govori o 881 duhovnikih, redovnikih, redovnicah in bogoslovcih iz sodnih procesov, avtorica pa je gradivo napla v ptevilnih arhivih in dosjejih, zlasti pa v sodnih spisih na različnih sodipčih.
Kot je povedala Tamara Griesser-Pečar, zmaga nad fapizmom in nacizmom maja 1945 v Sloveniji ni prinesla konec nasilja, sledil ji je pe druge vrste totalitarni režim. Komunistični sistem je namreč prevzel nacionalsocialistič-no dedipčino in pod njegovim posebnim udarom je bila prav katolipka Cerkev kot edina organizirana moč izven komunistične partije. ,,Partija ji ni mogla do živega, ker je imela velik vpliv na pretežno katolipko prebivalstvo," je pojasnila Griesser-Pečarjeva in dodala, da je oblast poskupala Cerkev najprej zatreti, ko pa je spoznala, da ima prevelik vpliv na prebivalstvo, je „spremenila taktiko". Na različne načine je skupala onemogočiti delovanje Cerkve, namreč da je kazensko preganjala duhovnike in redovnike, jih administrativno kaznovala, Cerkvi in njenim predstavnikov odvzela imetje, jih vrgla iz pol in bolnipnic ter omejevala verouk, jih obdavčevala preko njihove zmogljivosti, vernike zapostavljanj in jih preganjala, itd.
Procesi, ki so predstavljeni v knjigi, po besedah avtorice niso bili vodeni po načelih pravne države, tako da o ugotovljeni krivdi v njih ni mogoče govoriti. V nasprotju s pravnimi državami je bilo v Jugoslaviji sodstvo orodje v rokah vladajoče partije in je uresničevalo samo njene cilje. Večina duhovpčine je bila tako ali drugače preganjena,
do leta 1952 je bila devetkrat izrečena smrtna kazen, ptir-ikrat tudi izvrpena.
Griesser-Pečarjeva pa je pe dejala, da je želela govoriti tudi z nekaterimi predstavniki takratnih oblasti, pa ni bilo želje po sodelovanju. Sociolog in eden od glavnih zaslipevalcev duhovnikov po vojni Zdenko Roter ni videl nobene koristi za tako sodelovanje, je pojasnila Griesser-Pečarjeva. ,,Roter je vsaj odgovoril. Na pismo, ki sem ga poslala Mitji Ribičiču na naslov sina Cirila Ribičiča, ni bilo niti odgovora. Seveda pa je tudi to neke vrste odgovor," je dejala zgodovinarka.
Ravnanje ljudske oblasti sicer po besedah Griesser-Pečarjeve doslej pe ni bilo zgodovinsko obdelano. Ker je tematika obsežna, je po besedah avtorice knjiga le prvi poskus. V slovenski javnosti, zlasti v publicistiki, pe vedno prevladuje nestrpnost do Cerkve, meni avtorica knjige. Za večino zgodovinarjev sicer ni razhajanj mnenj o dejanjih fapizma in nacionalsocializma, vendar pa so zanje zločini komunizma manj obsodbe vredni. ,,Za zgodovinarja pa morajo biti kriteriji, po katerih ocenjujemo teroristične sisteme in pojave enaki, ne glede na to, od kod prihajajo," opozarja Griesser-Pečarjeva.
Na predstavitvi je Marijan Smolik s Teolopke fakultete, ki ga je oblast leta 1949 tudi zaprla, dejal, da je delo Gries-ser-Pečarjeve „največja kriminalka, ki je pri nas izpla". Dejal je, da govori o kriminalu, a ne tistih, ki so bili obsojeni, pač pa tistih, ki so sodili. Spremno besedo knjige je napisal France M. Dolinar, zgodovinar in vodja Nadpkofijskega arhiva v Ljubljani. Predstavitve knjige so se med drugim udeležili tudi pravosodni minister Lovro Šturm, nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič, Spomen-ka Hribar, ter mnogi ugledni predstavniki katolipke Cerkve na Slovenskem, med drugim ljubljanski pomožni pkof Andrej Glavan.
NATO v Ljubljani
Nad 300 parlamentarcev iz 40 držav se je zbralo na parlamentarni skuppčini Na-ta v Ljubljani. Med drugim so podali deklaracijo o Uzbekistanu, v kateri je Parlamentarna skuppčina pozvala tamkajpnje oblasti, naj dovolijo mednarodno preiskavo nedavnega nasilja. Kot je v nagovoru poudaril generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer, zveza Nato ni več evro-pocentrična organizacija, temveč se funkcionalno odziva na krize, kjer se te pojavijo. To zahteva preoblikovanje vojapkih zmoglji-
vosti, naj-novejpa operacija Nata pa bo zagotovitev logistične podpore operaciji Afripke unije v Darfurju. Scheffer je poudaril pe pomen poglabljanja partnerstva med Natom in ptevilnimi državami ter mednarodnimi organizacijami. Predsednik vlade Janez Janpa je dejal, da je transatlantska povezava med ZDA in Evropo temelj skupne varnosti. Zunanji minister Dimitrij Rupel pa je izrazil zaskrb jenost, da negativni izid referenduma o evropski ustavi vrača negativno nastrojenost v Evropo.
Jaap de Hoop Scheffer, generalni sekretar Nata, med govorom udeležencem parlamentarne skup včine
Tekma se je pričela; sodnik je že zapiskal. To sredo, 8. junija, je zapadel prvi rok z obrazom obrnjenim na oktobrske volitve. Ta je zadnji dan za vpis strank, ki hočejo nastopiti na teh volitvah. Je pa prvi datum volilnega koledarja. Za tem pride na vrsto vpis volilnih povezav in končno predstavitev seznamov kandidatov.
Še vse nejasno. Ta prvi datum je manjpega pomena. Važnejpi je drugi, ko bo jasno, kako so se povezale manjpe stranke, kam so se naslonili (ali prislinili) večni oportunisti in celo, kam so uskočile nezadovoljne skupine večjih strank. ŠeIe tedaj, ko bo volilna alkimija opravila svoje delo, bo možno narediti prve stvarne zaključke na račun volilnih izidov. Danes pe ne vemo niti, če bo mogočni peronizem province Buenos Aires nastopil enoten ali razbit; če bo trdna levica province Santa Fe, zlasti okolice Rosaria, katero je snubil (in jo pe) predsednik Kirchner, obdržala opozicijsko držo; in kaj bodo lahko izbirali prebivalci prestolnega mesta, ki se radi požvižgajo na potrebe vlade in volijo po svoji glavi. Položaj je nekoliko bolj ustaljen v manjpih provincah, vendar celotna slika je popolnoma meglena.
Plebiscit, za vsako ceno. To snov smo že večkrat omenili. Vendar moramo idejo ponavljati, ker je edini način da razumemo v kakpnih mejah poteka politična ofenziva vlade. Predsednik ima obrnjene oči v leto 1907, kjer se bo predstavil za ponovni mandat. Zato življenjsko potrebuje prepričljivo zmago. Ne zadostuje mu Ie prvo mesto. V procentih naj bi njegova formacija (peroni-zem, kolikor mu je zvest, sorodne stranke, ki jih navezuje na svoj bojni voz) krepko presegla polovico glasov. To pa se kaže vedno težje. V prestolnici ankete njegovega kandidata (zunanjega ministra Bielso) postavljajo na drugo mesto z revnimi 20 odstotki; v provinci Santa Fe je daleč od polovice; v Cor-dobi bi lahko znova zmagali radikali; provinca Buenos Aires je neznanka, dokler se ne ve, če bo nastopil povezan ali sprt z Duhaldejem ... Težave pa se kažejo celo v njegovi rodni provinci. Ko se je gospa Cristina odločila, da se politično preseli v Buenos Aires je pustila prazno mesto, ki ga ne more vredno zasesti druga oseba. Poleg tega ima guverner Acevedo rastoče težave z javnimi uslužbenci in brezposelnimi, in te dni severni del province dejansko gori. Preveč oblakov na obzorju, da bi v vladi spali na lovorikah. V takem položaju so volilni nastopi prednost, ki porine v ozadje vsako drugo dejavnost. To je bil tudi vzrok, da je vlada zakrivila pravi diplomatski
zločin in odpovedala Kirch-nerjev sestanek z južnoafriškim predsednikom komaj deset dni pred napovedanim datumom.
Kaotična Buenos Aires. Cankar bi zmigal z rameni: koliko let je stara ta burka? Tisoč ne, a dvesto vsekakor. Odkar obstoja kot avtonomno politično telo je ta provinca problematična. Ze leta 1820, na dan ko je umiral general Manuel Belgrano (časnikar, pisatelj in mislec, po sili vojak), je provinca imela istočasno tri guvErnerjE. Danes ima Enega samega, ki pa ne ve kjE stoji ne kam bo sedel. Kot prva med enakimi, provinca vsebuje sama kar tretjino volilnega telesa. Od nastopa Perona leta 1945 je bila trdno ves čas v peronis-tičnih rokah. Ob povratku demokracije leta 1983 je doživela kratkotrajno vodstvo radikalov, nato pa po starem tiru pela peronistično himno. Zadnjih 15 let je vodja tega peronizma Eduardo Duhalde. Bil jE guverner, vodil borbo proti Menemu in s političnim manevrom strmoglavljenja predsednika De la Rue zdrobil dvestoletno tradicijo, da noben guverner province Buenos Aires ni postal predsednik države. V sedanji drami nastopa več igralcev. Duhalde se ne odloči ali bi zapustil politiko in vsi vemo, da jE dvom najslabpa politika. Zato so mu vajeti padle iz rok. Ankete kažejo, da bi na volitvah predsednikova kan-didatinja (žena Cristina) premagala Duhaldejevo (žena Chiche). Potem pa je pe guverner Sola, ki se naslanja na Kirchnerja, a ki lahko odpade, če bi med obema velikanoma priplo do sporazuma. Duhaldeju spopad ne prija, ker bi razgalil njegov zaton; Kirchnerju tudi ne, ker bi za-temnil uspeh tako sanjanega „plebiscita". Vendar nihče ne stori prvega koraka k spravi.
Ubogo delavstvo. Vlada in sindikati so prikazali kot velik uspel sklep, da minimalna plača skoči na 630 pesov. To je kaj malo, če upoptevamo, da za bazično preživEtjE normalna pti-ričlanska družina potrebuje pe dodatnih 100 pesov. Poleg tega, sporazum zaseže komaj 990.000 delavcev; odpadejo vsi javni uslužbenci, vsi ki delajo po pogodbah, vsi ki delajo na črno ... Pesek v oči! A da je mera delavskih težav polna, je priplo do nove eksplozije sindikalnega boja. Po letu ,,triunvirata" bi moral postati Hugo Moyano edini glavni tajnik CGT. Temu pa se strogo upirajo voditelji velikih gremijev javnih storitev in trgovskih uslužbencev. Izid pe ni viden, a jasno je, da ko bo do njega priplo, pa naj bo edinost ali razkol, bomo že sredi volilne kampanje, ko se bodo sindikati aktivno vključili v strankarske ofenzive. delavski interesi bodo lahko pe počakali.
SPOMIN V BUENOS AIRESU
Nad. s 1. strani
Rezelj, najvipi po činu živeči domobranski oficir podpolkovnik Emil Cof, ter zastopnika borčevskih združenj Slavko Urbančič in France Oblak. Za tem je trobenta pozvala k molku. Franci Žnidar je iz trobente privabil žalne zvoke, padlim v spomin in počastitev. Prelat dr. Jure Rode je z nato duhovniki opravil molitve za pokojne, katerim so
ke arh Jure Vombergar. Bogate misli ob pestdesetletni-ci objavljamo na uvodnem mestu.
Sledil je odrski prikaz ,,V znamenju križa". Program je isti, ki ga bo gledalipka skupina predstavila na osrednji proslavi ob 60. obletnici zdomstva v Cankarjevem domu v Ljubljani, 3. julija 2005. Zamisel, besedilo in izbor pesmi je delo Toneta Rodeta. Režija je na skrbi Blaža


lai^M
prisotni pobožno sledili in goreče odgovarjali. Ob koncu je mogočno zadone-la pesem ,,Oče, mati", ki najbolje ponazarja cilje borbe domobrancev med komunistično revolucijo.
Drugi del spominske proslave je potekal v veliki dvorani nkofa dr. Gregorija Rožmana. Najprej je naslovil spominski govor na roja-
Mikliča in mirni smo, da bo predstava tudi v Sloveniji dosegla odmevno uprizoritev.
Tekst je zasnovan tako, da se v njem vrstijo tri različne vrste besedil, za tri različne načine podajanja. Tako nastopa Pripovedovalec (Blaž Miklič), ki je Slovenec druge ali tretje gene-
racije, rojen v izseljenstvu, zroč nazaj s pomočjo misli in občutkov, katerih priča bo na odru. Sledita dva Recitatorja (Metka Marko-vič Marinčič, Janez Kraj-nik): podajata pesmi ki, kot misel-glas, iz notranjosti nagovarjajo vsakega gledalca. Sprožiti hočejo razmislek, razviti morajo čustveno razpoloženje za poglobljeno podoživljanje pričevanj. Oder pa zavzamejo Ptirje Igralci (Elizabeta Rupnik, Marija Zurc Čeč, Marko Štrubelj in Tone Podržaj). Ti podajajo besedila, ki so kot zgodovinske slike s prehojene poti: Vetrinj, nasilna vrnitev domobrancev, prihod v Argentino, vzajemno delo za graditev skupnih domov ... Tu gre za prizore, v katerih je ključen dialog med nastopajočimi. Podajanje reci-tatorjev ni bilo toliko pesnipko zaneseno temveč realistično. Tako je med pesmimi, ki so jih podajali recitatorji, ter prizori priPo do zanimivega zvočnega in vizualnega kontrasta, ki je gledalce pritegoval, k nadaljnjem posluPänju.
Besedilo ima Ptiri dele, v znamenju različnih zgodovinskih trenutkov: 1. Pot zdoma; 2. Tuja tla; 3. Nap dom na tujem; 4. Pogled naprej. V tekst so vključena dela različnih izseljenskih pisateljev in pesnikov.
Predstava je pa vsekakor zasnovana, kot celota.
Tako so se pred nami razvrstila poetična besedila Toneta Rodeta. Karla Mau-serja Dr. Tineta Debeljaka, Vladimirja Kosa, Slavka Srebrniča, Vladimirja Truhlarja, Franceta Papeža, Zorka Simčiča, Tineta Debeljaka ml., Franipke Reje in Gregorja Malija. Uvod v vsak posamezni zgodovinski trenutek je podal mepani pevski zbor iz San Justa, pod vodstvom prof Andrejke Selan Vomber-gar.
Polni pretresljivih občutkov smo sledili razvoju zgodovine nape usode od De-beljakovega Vetrinja iz Črne mape, do zaključne Rodeto-ve ,,Svojim (III)", ko razmipja:
Zakaj naprej?
Iz korenin sva ti in jaz pozvana v smiselno življenje.
Ta izziv, to dedipčino sem z zgaranih rok prejel.
Zato v prihodnost vedro zrem.
In pe to vem:
kar ljubim in kar sam častim,
bo tudi sin za svoje vzel.
Vsi prisotni smo bili pe globoko ganjeni, ko je
li
a

zbor intoniral in vsa dvorana s tresočimi glasovi stoje zapela izseljensko himno, Marka Kremžarja ,,Sloveni-ja v svetu".
Poročilo ne bi bilo zaključeno, če se ne bi ustavili pe ob drugih sodelavcih. Gotovo v prvi vrsti pri scenografu. Mojster Tone Oblak je znova dosegel pravo umetnino: Njegov Križani je v sredini odra mogočno predsedoval celotni zgodbi; na levi je ves
čas vabilo blejsko jezero, na desni pa je začetno begunsko taboripče potem zamenjala slika devetoju-lijske avenide z obeliskom, simbol Buenosn Airesa. Za kostume in maske je bila odgovorna Veronika Malovrh, za luči in zvok pa Damijan Ahlin, Marko ©trubelj ter Aleks in Andrej Šuc.
Šest desetletij po grozi — nismo pozabili! Šestdeset let— pe pričamo.
Ob pestdesetletnici
Nad. s 1. strani
Janeza Pavčiča so partizani mučili ves dan, preden so jih pobili. Nepteto je takih primerov v kroniki tistih dni in potem do konca revolucije. Partizani so sejali teror z namenom ustrahovati ljudstvo, hkrati pa izzvati odpor in na ta način omogočiti revolucionarni boj.
Oboje se jim je posrečilo. Ljudje so se partizanov bali, nekateri so se skupali zavarovati pred njihovim terorjem na ta način, da so se organizirali v Vapke straže.
Dolžnost vsakega okupatorja je, da nudi civilnemu prebivalstvu varnost. Ne Italijani, ne Nemci niso izpolnjevali te dolžnosti, katero jim je nalagalo mednarodno pravo. Demokratični in verni Slovenci so se pred komunističnimi teroristi morali braniti sami. Prvi so to storili Vapki stražarji z orožjem, ki so ga imeli skritega, kmalu pa so morali zaradi partizanskih napadov prositi italijansko vojsko, naj jim da vsaj orožje, če že prebivalstvu ne zagotavlja življenja. Tako se je pričel v Sloveniji boj med komunističnimi revolucionarji, ki so se skrivali za imenom Osvobodilne Fronte in demokratičnim taborom, v katerem so bili v veliki večini katolipki verniki. Po italijanskem razpadu so vlogo Vapkih straž prevzeli domobranci pod vodstvom generala Rupnika, v ilegali pa Narodni odbor za Slovenijo.
Domobranci so bili slovenska vojska, ki je na vojapkem polju svojo nalogo dobro in zvesto izpolnila. Velik del Slovenije je postal varen pred partizani. A ko so zavezniki sklenili, da se anglepka armada ne bo izkrcala v Dalmaciji ali
t

Arh. Jure Vombergar bere spominski govor
Istri, je postalo jasno, da bodo Jugoslavijo s pomočjo sovjetske rdeče armade zasedli domači komunisti s Titom na čelu.
Treba je bilo misliti na umik. Kdor je poznal teroristične metode, ki so jih partizani povzeli po svojih boljpevipkih prednikih, je vedel, da s koncem vojne ne bo konec njihovega terorja. Česar ni bilo mogoče predvideti pa je bilo to, da bo anglepko poveljstvo v Celovcu, po koncu vojne, izročilo domobransko vojsko komunistom. Jaltska pogodba, ki se je nanapala le na sovjetske državljane, pač tega ni zahtevala. Ni bilo mogoče slutiti, da bodo zavezniki poslali zavestno v smrt desettisoče jugoslovanskih protikomunistov, da so v zameno dosegli partizanski umik s Koropke. Ta podla kupčija je danes z odprtjem anglepkih medvojnih arhivov postala razvidna.
Med nami je pe živ spomin na leta vojne in revolucije ter na čas begunstva, ki je zaznamoval nas in nape družine. Prav pa je, da se ozremo na tedanje dogodke tudi iz nove, pestdesetletne in svetovne perspektive.
Komunistična revolucija na Slovenskem in krvoločnost njenih agentov nista osamljena pojava v obdobju, ki se je pričelo z boljpevipko revolucijo v Rusiji leta 1917. Isto krutost, isto sovraptvo do svobode in do krpčanstva, so pokazali komunisti med državljansko vojno v Španiji, kasneje v zasedeni vzhodni Evropi, v Vietnamu in Kambodži in do zadnjega tudi na Kitajskem. Terorizem, ustrahovanje prebivalstva, je bil povsod bistveni del komunistične taktike. Množični poboji političnih in idejnih nasprotnikov niso bili posebnost slovenskega ali jugoslovanskega komunizma. V znamenju te ideologije, ki jo je imenoval nap veliki pkof dr. Gregorij Rožman 'največja nesreča za slovenski narod', je bilo pomorjenih po vsem svetu nad sto milijonov oseb, kar predstavlja največje krvoprelitje v zgodovini, ki presega po ptevilč-nosti in krutosti vse dosedanje vojne strahote.
Slovenijo je za tri generacije, za petinptirideset let, prekrila železna zavesa totalitarne države. Ves državni aparat, pola in mediji so vsilili rojakom zlagan pogled na medvojne dogodke in to s tako močjo, da mnogi rojaki pe danes ne prepoznajo v tem konstrukta komunistične propagande. Laž, ki je bila že med revolucijo pomembno orožje partije, je dobila v komunistični totalitarni državi uradno domovinsko pravico. Mnogi rojaki so se tega zavedali, a so iz bojazni molčali, drugi so lažem nasedli, ker jih resnica ni toliko zanimala, da bi jo iskali, pe manj pa, da bi zaradi nje kaj tvegali.
Ostale pa so priče. Nekatere v domovini, preganjane in zapostavljane, so spregovorile po padcu komunizma.
Druge, ki so se ob koncu revolucije repile v svet, niso nikdar prenehale pričati, a njih glas je v ptiridesetih letih redko prodrl v domovino, dokler ni s padcem berlinskega zidu padla tudi železna zavesa okrog Slovenije.
Zadnje čase se oglapajo kot pričevalci tudi nekateri nekdanji sodelavci partijskega terorizma. Ni jih veliko, a prav zato so njihova pričevanja dragocena in prepričljiva. Resnica prodira na dan, pa četudi po kapljicah, ki počasi razkrajajo zadnje ostanke razpadlega sistema.
Najmočnejpe in brezprizivno pa je pričevanje, ki ga molče kričijo v svet pred pestdesetimi leti pomorjeni domobranci in z njimi desettisoči drugih žrtev komunističnega divjanja. Iz Roga in Hrastnika, iz neptetih jam in fojb, iz skritih grobipč, s katerimi je posejana slovenska zemlja, pričajo pomorjene in oklevetane žrtve in bodo pričale tudi naslednjim rodovom o strapni zmoti, ki je povzročila zločin in strahovala nato cele generacije rojakov. Kosti pomor-jenih slovenskih narodnjakov, ki jih je najti po vsej slovenski zemlji, pričajo o njihovi zvestobi in o laži, ki je ležala na njih desetletja z večjo težo kot kupi prsti, s katerimi so skupali rablji zakriti njihova trupla. Pričajo o krutosti ideologije, ki je mnogo rojakov spremenila v podivjance, kateri so svoje žrtve mučili preden so jih slačili, streljali in pehali v brezna, Pričajo pa tudi o svojem odpupčanju in o božjem usmiljenju, katerega oni — prepričani smo — že uživajo.
Tega pričevanja ne bo nikoli konec. Postajalo bo vedno močnejpe, dokler ne po preglasilo starih laži, ki skupajo preživeti, če ne že kot zgodovina, pa vsaj kot splopno sprejeti mit. Laži o osvobodilnem boju, za katerim naj bi se ne skrivala komunistična revolucija, se krčevito oklepajo nekdanji oblastniki in njihovi dediči — zapadle pa so ji tudi nekatere nekdanje žrtve. Trdoživost laži kaže na pibko moralno tkivo sodobne slovenske družbe. Hude posledice, ki jih je zapustil komunistični totalitarizem so predvsem upad moralnih vrednot in brezbrižnost do resnice in do življenja. Prav tak moralni razkroj in z njim upadanje slovenske zavesti so želeli preprečiti napi daljnovidni predniki, ki so se uprli marksistični zmoti in nasilju partije.
Nekoč jim bo slovenski narod s hvaležnostjo priznal, da so prav presojali in se pravilno odločali. Priznal jim bo junaptvo, saj so s svojim življenjem pokazali, da njihovo geslo 'Bog, narod, domovina', niso bile prazne besede.
Do takrat pa naj se napi glasovi iz Slovenije, raztresene po vsej zemeljski obli, pridružijo tistim rojakom v domovini, ki napim mučencem že danes z globoko hvaležnostjo in občudovanjem kličejo: slava jim in čast!
Večer pesmi in tradicije
Prvi stiki s priznano kulturno organizacijo Ars Hunga-rica so nastali ob praznovanju včlanitve novih evropskih držav v Evropsko zvezo, ko smo ta dogodek slovesno praznovali lansko leto v Teatru Colonu. Letos pa je ta kulturna ustanova pripravila posebe ciklus raznih koncertov in kulturnih predvajanj v Buenos Airesu s sodelovanjen madžarske in drugih ambasad.
Pričetek tega ciklusa se je vrpl s pokroviteljstvom in sodelovanjem Veleposlaništva Republike Slovenije in Veleposlaništva Republike Madžarske v Argentini. Večera se je udeležil slovenski veleposlanik mag. Bojan Grobovpek s soprogo Vesno Smole Grobovpek, madžarski veleposlanik z ženo ter mnogo drugih diplomatov in predstavnikov.
Večer je bil posvečen sakralni in tradicionalni narodni glasbi obeh držav. Slovence je tokrat predstavljal Pevski zbor San Justo pod taktirko profesorice Andrejke Se-lan Vombegar; Madžari pa so se predstavili s Coral Hungaria pod vodstvom Syl-vije Leidemann.
V petek 27. maja ob 20. uri v lepi argentinsko tradicionalni in akustični cerkvi Sv. Janeza Krstnika je v prvem delu programa nastopil slovenski pevski zbor. Cerkev, ki je zelo nabito polna.
Program slovenskih pesmi zahteven, predvsem kar se tiče dinamičnim vodstvom dirigentke prof. Andrejke Selan Vombergar so nam podarili sakralne skladbe Jakoba Gallusa ,,Heroes pugnate viri" in ,,Ascendit Deus" ter Josefa Gruberja ,,Sonce že zahaja" . Na programu ljudskih pesmi, ki so bile zapete ubrano, barvito in melodiozno uspepno pa smo uživali ob sledečih kompozicijah: serenada Dekle, to mi povej (Vasilij Mirk), Stoji gartelc zagrajen (Oskar Dev), Planinska (Anton Foerster), Na tujih tleh (Anton Funtek), Dajte, dajte (Aldo Kumar) in Marko skače (Samo Vrempak). Za vsako pesmijo so sledili dolgi in navdupeni aplavzi ptevilne publike.
Slovenski pevski zbor San Justo se je poslovil izpred oltarja z melodiozno pesnitvijo Arcadelta ,,Zdrava Marija", ki so jo peli medtem, ko so odhajali, tako da so zvoki počasi, mirno in nežno ugapali, bil je enkraten zakjuček in pravo doživetje.
je
prostorna je bila
bil skrbno izbran in cerkvene glasbe. Pod
Med prvim in drugim delom je bil interludij z nastopom organista Enriqueta Rimoldija. Večkrat nagrajen v Ameriki in Evropi za svoja izvajanja je Rimoldi izvabil iz harmonija eno kompozicijo madžarskega avtorja Zoltana Kodalija (Štirje epigrami) in eno slovenskega skladatelja Stanka Premrla (Passacaglia). Zvoki harmonija so mojstrsko plavalili po cerkvenem prostoru in se dotikali publike z nekim nadzemskim občutkom.
V drugem zborovskem delu je izvajala svoj repertoar Coral Hungaria. Skladbe v večini primerov pentatonične, so slovenskemu pevskemu čutu originalne in nove, saj so madžarske folklorne pesmi pod močnim aziatskim vplivom. Zbiranje popularnih pesmi in njih modernizacija in doseg klasičnega prizvoka glasbe so sad znanih madžarskih komponistov Zoltana Kodalyja in Bela Bartoka pozneje pa Lajosa Bardosa. Pod spretno taktirko Sylvije Leidemann je zbor zapel sledeče narodne skladbe: Pesem Bratu Soncu, Lepa propnja, Pozdrav, Ne oddalji se, Pesem ribičev, Na polju, Oh, roža, Večerna pesem. Predstavili so zelo uspepno liturgično kompozicijo Gloria de la Missa Quarta. Občinstvo je z generoznimi aplavzi nagradilo ta izvajanja.
Venec programa pa je bil nastop obeh zborov pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar s petjem verza latinskega poeta Ho-racija ,,Horatii Carmen II. 10."
Vsi obiskovalci tega večera smo se vračali na svoje domove obogateni s tem prelepim večerom glasbe in hvaležni vsem, ki so pripomogli, da je vse tako harmonično poteklo.
Po koncertu je bila v samostanskih prostorih zakuska, katere smo se večinoma udeležili Slovenci. Tam se je nadaljeval živahen razgovor in spontano petje zbora in obiskovalcev s prisotnostjo veleposlanika Republike Slovenije mag. Bojana Grobovnka in njegove soproge.
Obiskovalcem je bil razdeljen program, na katerem je bil poleg repertoarja v slovenskem in madržarskem jeziku s prevodi, prikazan v kastiljpčini kratek popis odnosa Slovencev in Madžarov do glasbe ter sintetičen opis življenske poti Slovenskega pevskega zbora San Justo, Corala Hungaria in biografija Enrica Rimoldija.
Ta glasbeno-umetnipki večer je imel odmeve tudi v argentinskem tisku. V dnevniku La Nacion je bila objavljena obprna ocena tega izvajanja pod naslovom „Srečanje s tradicijo in ganjenostjo"
K.C.
Slovensko gledalipče Buenos Aires v Sloveniji
VTISI IZ SLOVENIJE
Povezovalna pot treh sveti pč
(2)
BOM GRMOVJE POSEKAL, TRAVICO POŽEL
Evropska zveza in Program Phare čezmejnega sodelovanja Slovenija-ltalija 1999 sta videla, da je dobro, pa sta za sofinanciranje namenila skoraj petdeset tisoč evrov, da je projekt zaživel.
Po občinah so očistili stoletne steze, posuli kolovoze s peskom, zarisali nekaj markacij in opremili poti s tablami.
In tako je možno spet romati k trem svetipčem, ne da bi človek moral znati brati zemljevide, uporabljati kompas ali slediti zvezdam. (Kljub temu pa je dobro imeti s seboj zemljevid z zarisanimi potmi in stezami, ki so ga tudi v okviru tega projekta izdali.)
Ker pa so drugi časi, so tudi poti drugačne. Lahko potujemo z avtom, kar seveda prehojeno (prevoženo) razdaljo poveča, lahko s kolesom ali motorjem, lahko pa seveda tudi pep: In tu je spet nekaj različic: za tiste, ki niso vajeni pohodniptva malo bolj položno (in zato spet daljpa),
za druge pa za spoznanje bolj strmo, težjo, a krajpa. Vsak si izbere tako, ki mu bolj leži.
Čezmejno druptvo M.O.S.T. želi biti prav to: most, ki povezuje tri narode, ki že stoletja živijo v isti sosepčini. V druptvu sodelujejo tako Slovenci kot Furlani kot Italijani. Njihova dejavnost ima zelo pro-ko paleto, saj gre za oživljanje in ohranjanje narodnih izročil in posredovanje tradicije vsem trem naro-
dom. Lotijo se tako gledalipkih predstav kot romanj. In to romanje je bilo prvič lansko leto.
Ljubo je eden izmed organizatorjev in je doma na Škofljici. Doma? Težko bi rekel, saj je rojen v Ži-reh, po krvi ga pa srce vleče v Brda. Že lansko leto je nabiral romarje, pa takrat nismo mogli iti. Za letos sem se pa skoraj zaklel, da moramo biti zraven. Ko sem prebral obvestilo v časopisu, sem hitro agitiral med družinskimi člani. Kl-
jub vnemi nisem uspel, saj so polske obveznosti (beri: kontrolke in ustno sprapevanje proti koncu polskega leta) prevladale, vendar sem dobil privoljenje, da lahko grem tudi sam.
NA SVOJA MESTA
In tako smo se iz Škofljice odpeljali v soboto, 20. maja zjutraj proti Gorinki. Napovedovalci vremena so nam obljubljali sončno in toplo vreme. Hvala Bogu, zadeli so! Lanski romarji so namreč več kot pol poti prehodili pod dežjem, med hudourniki in niso mogli uživati v vsej polnosti. Zato so zdaj imeli velikokrat na ustih: „Tu smo pa bredli ... tu je voda kar drla ... tu je kar odnapalo ..."
Odpi smo zgodaj, ker nismo pi direktno na zbirni prostor na Solkan, ampak se peljali v Brda k Ljubu. Zakaj? Da smo z enim avtom odpeljali na Lig, kjer bi prenočevali, vso odvečno prtljago, predvsem spalno vrečo, rezervno preobleko. Ja, danapnji romarji imajo nekatere privilegije ...
Razume se, da nam je gospodinja Julijana postregla kot se spodobi, mopki pa
Slovensko gledalipoe Buenos Aires (SGBA) bo letos prvič potovalo v Slovenijo. Priložnost je 60-let-nica begunstva. Skupina se bo predstavila z gledalipko igro in recitacijskim programom. Igralci pripadajo dvem generacijam že v Argentini rojenih potomcev nekdanjih slovenskih beguncev. Radi bi pokazali Sloveniji, da ohranjajo zavest pripadnosti slovenskemu narodu, da gojijo jezik in tradicije svojih prednikov. Program, ki so ga pripravili za turnejo po Sloveniji, predstavlja običajno gledalipko dejavnost med Slovenci v Argentini.
Igro, s katero se predstavlja je Antona Pavloviča Čehova ,,Striček Vanja", v prevodu Josipa Vidmarja. Nastopili pa bodo tudi z vrsto spominskih recitacij, s katerimi bodo obiskali grobipča žrtev komunističnega nasilja.
Gostovanje je v organizaciji Izseljenskega druptva Slovenija v svetu in s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije
Objavljamo program predstav, da se tisti rojaki, ki se bodo ta čas mudili v Sloveniji, da se jih lahko udeleže. Igra Striček Vanja bo:
17.	JUNIJ 2005 — petek
Nastop v Štandrežu, Gorica, 20,30
Prosvetno druptvo Štandrež, pri Gorici
18.	JUNIJ 2005 — sobota
Nastop v Predosljah
KUD Predoslje, Predoslje
34
19.	JUNIJ 2005 — nedelja Nastop v Šentjoptu Šentjop; nad Horjulom 16
20.	JUNIJ 2005 — ponedeljek
Nastop v Velikih Lapčah, 20,30
Levstikov dom, Velike Lapče
21.	JUNIJ 2005 — torek
Nastop v Podbrezjah, 20. KD Podbrezje
22.	JUNIJ 2005 — sreda
Nastop v Domžalah, 20.
Kulturni dom Franceta Ber-nika — Ljubljanska cesta 61, Domžale
23.	JUNIJ 2005 — četrtek
Nastop ^v MG L MGL, Čopova 14 - Ljubljana
24.	JUNIJ 2005 — petek
Nastop v Kovorju Praprose, 2 Kovor 26. JUNIJ 2005 — nedelja
Nastop v Globasnici (Koropka)
Program recitacij, ki bodo v okviru Romanja po poteh beguncev, pa je sledeč:
29.	JUNIJ 2005 — sreda RECITACIJE: Brezarjevo brezno (Ljubljana). RECITACIJE: Vetrinjsko polje (cerkev) na Koropkem
V Lescah ob 17. odkritje plopče Mirku Kunčiču. Mapuje nadpkof Uran.
30.	JUNIJ 2005 — četrtek Obisk brezna v Lajpah pri Cerknem in v Crngrobu.
01.	JULIJ 2005 - petek RECITACIJE: spominski parku v Teharjah. Obisk Starega Hrastnika in Hude jame pri Lapkem (Barbarin rov).
02.	JULIJ 2005 — sobota RECITACIJE (popoldne): Kočevski rog. Romanje v Kočevski rog. Obisk Kočevske Reke, Gotenice, Grčaric (brezno pri Konfinu), Jelen-dola in Hrovače.
03.	JULIJ 2005 — nedelja
RECITACIJE: Cankarjev dom (Linhartova dvorana), akademija.
Ta, zadnja predstava pa bo zaključna prireditev spomina na 60. obletnico begunstva.
Skupino sestavljajo Ciril Jan, Elizabeta Rupnik, Metka Markovič Marinčič, Marija Zurc Čeč, Blaž Miklič, Tone Podržaj, Janez Kraj-nik, Mirjanka Vorrač Truden, Marko Štrubelj, Janez Marinčič, Veronika Malovrh in Matjaž Čeč.
Sceno je izdelal Tone Oblak v Buenos Airesu. Režiser pa je Blaž Miklič. Skupini želimo res obilo uspehov in željo, da napa gledalipka kultura doseže čim večji odvem v Sloveniji.
smo stopili pe v klet, kar se tudi spodobi ...
Na parkiripču v Solkanu, kjer se cesta obrne ali v Brda a i pa na Sveto goro, smo se zbirali, da ob dvanajstih odi-demo z avtobusom do Stare gore pri Čedadu. Malo smo se gledali, posebno novinci, lanskoletni pa so hitro napi znane obraze. Iz vseh vetrov zbrani otroci, mladi, stari, navajeni na pohode po hribih, nekateri z izjemnimi dosežki, drugo smo bili pa bolj skromni, saj se pep romanje v ravninski Lujan ne more meriti s hojo po valovitem svetu. Bili smo pisana drupčina in na ograjo je že bil prislonjen križ, ki nas je spremljal vso pot. Ni bil tak, kot je Jezusov, vendar je kazalo, da bo vsako uro težji ... KRIŽ S KRIŽEM
Vkrcali smo se. Vodnika Ljubo in Kazimir sta po
zvočnikih v slovenpčini in italijanpčini obvepčala, kako bo potekalo romanje, avtobus pa je peljal proti mejnemu prehodu. Saj meja je čisto blizu, kaže pa, da avtobusi nimajo prehoda ne pri Solkanu ne pri Rožni dolini, ampak pele pri Vrtojbi. In tja se peljemo, ko nekomu pride na misel križ: kdo ga je naložil v avtobus? Nihče se ne oglasi. Križa ni ... Ostal je prislonjen na ograjo parkiripča.
Hitro se poipče reptev: avtobus prečka mejo in se približa točki, kjer smo ga pustili onstran meje, z mobilnimi telefončki pa so aktivirani „repevalci", ki skočijo čez mejo in nam ga prinesejo.
Zdaj pa že. Zdaj pa lahko začnemo pot proti Stari gori.
GB
novice iz slovenije pisali smo pred 50 leti
MANJKA ENERGIJE
V	Sloveniji primanjkuje okrog 700 MW električne energije, četrtino potrebne energije pa uvažamo, je na časnikarski konferenci pred pričetkom ptiridnevne konference slovenskih elektroenergetikov poudaril član programskega odbora Ferdo Gubina. Kot je dejal, mora Slovenija izkoristiti vse potencialne lokacije za nove vire električne energije. Makroekonomist Bogomir Kovač pa je na popoldanski okrogli mizi ocenil, da je bil v preteklosti odnos do energetskega sistema v Sloveniji mačehovski, medtem ko imata ZDA in EZ zagotovljen dolgoročni energetski razvoj.
manjSa prodaja
Prodajalci računalnikov so v letopnjem prvem četrtletju na slovenskem trgu prodali za 3,1 odstotka manj računalnikov kot v enakem obdobju lani. Prodaja namiznih osebnih računalnikov, ki po ptevilu prodanih enot zasedajo največji, 67,4-odstotni delež na računalnipkem trgu, se je zmanjpala za 13,2 odstotka.
O,3% INFLACIJE
V	Sloveniji so se cene življenjskih potrebpčin maja znova zvipale. V primerjavi z aprilom so bile vipje za 0,3 odstotka. V prvih petih mesecih letos so se cene življenjskih potrebpčin zvipale za 1,4 odstotka, medtem ko je bila inflacija v medletni primerjavi 2,2-odstotna. Maja so se najbolj zvipale cene obleke in obutev, počitnic v paketu ter hrane.
DVE LJUBLJANI NA LJUBLJANICI
Na Ambroževem trgu v Ljubljani je bila prireditev ob splovitvi ladjice Ljubljana II, ki se je na Ljubljanici pridružila ladjici Ljubljana I. Obe sta namenjeni turističnemu ogledu mesta z gladine reke.
PO SVETU
HAMASU NI ZA MIR
Skrajno palestinsko gibanje Hamas je zavrnilo pozive palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, naj se gibanje odpove nasilju in naj začne dialog z vladajočo stranko Fatah. Po besedah tiskovnega predstavnika HamAsa Samija Abuja Zuhrija v Gazi so minule izkupnje z Izraelom pokazale, da je upor glavni jezik, ki ga okupacija razume.
SPREMEMBE V PARIZU
Že takoj zatem ko so Francozi v nedeljo na referendumu zavrnili evropsko ustavo, je postalo jasno, da je francoska vlada izgubila zaupanje ljudstva. Premier Jean-Pierre Raffarin je zato v torek ponudil odstop, predsednik države Jacques Chirac pa je odstop sprejel in za novega predsednika vlade imenoval notranjega ministra Dominiquea de Villepina. Nasprotniki ustave kljub temu niso zadovoljni, 48 odstotkov anketiranih Francozov pa se je celo izreklo za predčasne parlamentarne volitve.
ENI PROTI, DRUGI ZA
Nizozemci so na referendumu s skoraj dvetretjinsko večino zavrnili sprejem ustavne pogodbe EZ. Proti ustavi je glasovalo okoli 62 odstotkov volivcev, volilna udeležba pa je bila 63-odstotna..
Nasprotno pa je latvijski parlament z veliko večino glasov ratificiral evropsko ustavno pogodbo. Za ratifikacijo je glasovalo 71 od sto poslancev, pet jih je bilo proti, pest pa se jih je vzdržalo.
16 LET TRGA PEKLENSKEGA NEMIRA
Na Kitajskem je minilo 16 let od pokola na Trgu nebepkega miru v Pekingu, ko je vojska s tanki in orožjem krvavo zatrla proteste za demokracijo in človekove pravice. V kitajski prestolnici je bilo mirno: oblasti so za oporečnike odredile strog nadzor. V Hongkongu pa so tako kot vsako leto, pripravili tradicionalno nočno bedenje v soju sveč. Hongkong, kjer svobodo govora in izražanja zagotavlja posebna ustava, je sicer edino mesto na Kitajskem, kjer se javno spominjajo omenjenega pokola, saj so kitajske oblasti spominske slovesnosti povsod drugod prepovedale.
SVICA brez (VSEH) MEJA
Švicarski volivci so na referendumu s 54,6 odstotka glasov podprli vstop v schengensko območje EZ in dublinsko konvencijo o azilni politiki EZ. Po podatkih pvicarskega ministrstva za pravosodje in policijo se bo sicer Švica v schengensko območje vključila pele leta 2008. Odločitve Švicarjev - referenduma se je udeležilo skoraj 56 odstotkov volilnih upravičencev - so se razveselili tako voditelji EZ kot pvicarski politični vrh. Evropska komisarska za zunanje zadeve Benita Ferrero-Waldner in evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini pa sta v skupni izjavi poudarila, da bo "po eni strani to očitno olajpalo prost pretok, po drugi strani pa bo moč okrepiti sodelovanje na področju varnosti". - Sicer pa so Švicarji na referendumu z 58 odstotki
SLOVENCI V ARGENTINI BUENOS AIRES
SPOMINSKA BROpura
Za desetletnico tragedije slovenskega naroda je Druptvo Slovencev izdalo bropuro. Posvečena je „spominu vseh Slovencev, ki so padli v borbi za demokracijo in svobodo svojega naroda". V knjižici je objavljen zgopčen pregled zgodovine slovenskega naroda, ki ga je napisal kulturni zgodovinar g. Marjan Marolt ter govora gg. Ing. Albina Mozetiča in Milopa Stareta. Prvi v slovenpčini, ker je bil na proslavi prebran v kasteljanpčini, drugi pa v kasteljanpčini, ker je bil na spominski prireditvi govorjen v slovenpčini.
OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Franca Vidica in
njegove žene ge. Danice, roj. Jovanovič v Ramos Mejia se je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Marija Elizabeta. G. Stanku Kerkoču pa je povila njegova soproga ga. Grozdana zdravo hčerko Marino. Srečnima družinama nape čestitke.
Poroki. V župnijski cerkvi v San Justo sta se poročila v nedeljo 29. maja g. Janez Jako p in gdč. Zalka Oblak. Mladi par je poročil g. direktor Anton Orehar, za priči sta mu pa bila, ženinu g. Herman Zupan, ml. nevesti pa njen brat g. Feliks Oblak. V župni cerkvi Sv. Petra apostoja v Bs. Airesu sta pa stopila pred oltar g. Milko Čuk, doma iz Bilj pri Gorici in gdč. Betis Yolanda Bobbiesi iz Bs. Airesa. Za priči sta bila: ženinu njegov brat Ivan, nevesti pa njena sestra Gladis Bobbiese. Iskreno čestitamo in želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
MAR DEL PLATA
Zadnjo soboto meseca majnika se je zopet zbrala velika večina nape kolonije v gostoljubnem domu g. Štruklja in njegove soproge, ki sta ta dan praznova a 25 letnico srečnega zakona.
V lepih prostranih in zelo udobnih prostorih je ga. Štrukelj obilno pogostila prijatelje in znance, ki so pripi čestitat slavljencema.
MENDOZA
Stolni vikar mons. Jorge Jakob, ki je nam Slovencem v Mendozi, poleg prevzv. pkofa mendopkega, najbolj naklonjen in nam je že veliko dobrega storil, je prejel odlikovanje papeža Pija XII.; naslov častnega propta papepke hipe. Svojemu dobrotniku in slavljen-cu smo tudi Slovenci iz srca čestitali.
Svobodna Slovenija, 9. junija 1955 - pt. 23
SLOVENCI IN ©PORT
Poroka. V soboto 28. maja sta se v cerkvi Santiago Apostol poročila Mirjam Kristina Mehle in Diego Altini.
Botri so bili Jože Mehle in njegova soproga Marija Albreht, ter Cayetano Altini in soproga Nelida de la Rosa. Čestitamo in želimo obilo sreče!
Nov diplomat. Na Ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu je dokončal ptudije Gabi Urbančič in prejel naslov ,,Actuario en Administracion". Čestitamo in želimo mnogo uspehov!
Umrla sta: v San Justu g. Ludvik Hren (87); v Ramos Mejiji Marija Pilar Hribar (7 mesecev). Naj počivata v miru!
podprli tudi registrirano partnerstvo za homoseksualne pare, ki partnerjema priznava državljanske in administrativne pravice (nasledstvo, socialna zavarovanja) ter možnost, da se ju v primeru obiskov v bolnipnicah obravnava kot člana družine. Vendar pa jima prepoveduje posvojitev otroka ali zatekanje k umetni oploditvi.
PONOVLJEN REZULTAT
Druga tekma kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo med Belorusijo in Slovenijo se je končala z istim izidom kot prva v Celju. Moptvi sta se razpi z ^neodločenim izidom 1:1, Slovenci so z golom Nastje Čeha s prostega strela povedli v 1 7. minuti, že slabo minuto pozneje je izenačil Vitalij Bjelkovič.
Za Slovenijo so igrali: Handanovič, Cipot, Mavrič, Cesar, Ilič (od 68. Šukalo), Filekovič, Pokorn, Komac (od 90. Žlogar), Čeh, Lavrič, Rodič (od 58. Cimerotič).
Slovenska reprezentanca je izpolnila tisto, po kar je pripJa v Minsk; po zelo solidni igri je osvojila točko in s tem ostala v boju za drugo mesto, ki vodi v dodatne kvalifikacije. Občutek pa je, da bi v tekmah z Belorusijo lahko dosegla mnogo več, nedosegljiv ni bil niti maksimalen izkupiček pestih točk. V prvi tekmi v Celju je bila opkodovana za enajstmetrovko, tudi v Belorusiji s sojenjem ne more biti zadovoljna, saj je pvedski sodnik sumljivo razveljavil zadetek Klemena Lavriča, a vseeno si je za to, da ni odnesla treh točk, kriva sama. V prvem polčasu je obramba storila nerazumljivo napako in je domačim dovolila, da so po vodstvu Slovencev takoj izenačili, selektor Brane Oblak pa ne more biti zadovoljen tudi z realizacijo, v nič je odpo preveč priložnosti. Kot zatrjujejo slovenski akterji je za popoln uspeh zmanjkalo predvsem sreče. Vsekakor se ni izpolnilo pirokoustenje beloruskega trenerja, da bodo Slovencem dali 5 golov.
Naslednjo tekmo bodo Slovenci odigrali 3. septembra, ko bodo v Celju gostili Norvepko, 7. septembra pa bodo gostovali pri Moldavcih. Po teh dveh tekmah se bo bolj jasno videlo, ali je drugo mesto realno dosegljivo ali ne. Trenutno so na njem Norvežani, ki pa imajo isto ptevilo točk kot Slovenci.
NESREČNI ATLETI
V hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na Celovpki cesti v Ljubljani, so umrli trije mladi atleti, med njimi 25-letni olimpijec Matic Šupterpč. Poleg Šupterpča sta preminila pe dva atleta, 23-letni Patrik Cvetan iz Trebnjega in 17-letni Velenjčan Nejc Lipnik. V nesreči je bilo udeleženih pe pest drugih oseb; trije so pe vedno v kritičnem stanju in so bili operirani, eden pa je huje popkodovan, vendar je zunaj smrtne nevarnosti.
PLEZALCI NA VRHU
Tretja tekma letopnjega svetovnega pokala pportnih plezalcev je potekala v avstrijskem Imstu, znova pa so se slovenski reprezentanti dobro odrezali. Maja Vidmar je ponovila rezultat iz Belgije in na Tirolskem osvojila tretje mesto. V razvrstitvi ekip je prav tako tretje mesto osvojila tudi slovenska reprezentanca.
DRUGI V MOTOKROSU
Slovenski motokrosist Roman Jelen je osvojil skupno drugo mesto na dirki italijanskega prvenstva v Astiju. Že v kvalifikacijah je zasedel drugo mesto in nato v prvi vožnji zmagal. V drugi vožnji pa se je Jelen po slabem ptartu prebil na drugo mesto, v končnici napadal prvo, a padel in se moral zadovoljiti s tretjim. Skupno zmago je zato osvojil zmagovalec druge dirke Italijan Oddenino pred Jelenom.
uspeSni kegljači
Slovenska mopka kegljapka reprezentanca se je na svetovnem prvenstvu v Novem Sadu uspela uvrstiti v polfinale. Varovanci Albina Juvančiča so premagali Čehe kar z 8:0. — Vendar niso mogli napredovati: aktualnim svetovnim prvakom Madžarom niso bili kos in so izgubili z 1,5:6,5. Revanžirali so se potem nad Romuni s 5:3 in osvojili bronasto medaljo, dosegli pa so najboljp ekipni rezultat na SP - 3751 kegljev.
KOKOT BO IGRAL Z MAVRIČEM
Nempki nogometni drugoligap Greuter Fuerth je objavil, da je slovenski reprezentant Alep Kokot prestopil v njihove vrste. Petindvajsetletni branilec, ki je doslej igral za slovenskega državnega prvaka HIT Gorico, je podpisal dveletno pogodbo. Kokot, za reprezentanco je nastopil trikrat, se bo v nempkem drugoligapu, ki je v pretekli sezoni zasedel peto mesto, pridružil slovenskemu vratarju Borutu Mavriču.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Valent^n B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Dru ptvo ZS: Alojzij Rezelj /
Sodelovali so pe: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Ivana Tekavec, dr. Katica Cukjati, arh. Jure Vombergar, Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
(J ^ c/l	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
PISMO BRALCEV
MALI OGLASI
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-
vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM
Letalske karte, JT-illii^yif;:-?!-	rezerva
'-f.'-"	hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar
50. obletnica nekega podjetja
Argentinski jutranjik Clarin ima v prilogi VIVA veliko oglasnih strani, na katerih lahko preberete vse mogoče novice ali objave. Z velikimi in malimi črkami je na dveh straneh zapisano, da praznuje veliko podjetje VRATA IN OKNA OBLAK 50 let svojega obstoja.
Začeli so mogoče na prostem. Lahko, da so prinesli iz Avstrije nekaj kladiv, eno pkatlo žebljev. Važno je bilo sodelovanje in edinost v družini. Važno je sodelovanje med vodstvom, uradniki in delavci, ki danes upravljajo najmodernejpe
stroje in si služijo vsakdanji kruh zase in za družino.
Danes lahko kupite Oblakove izdelke na kateremkoli koncu prostrane Argentine. Oblakovi se niso zaprli za svoja vrata; odprli so tudi okna svojih hip da vidijo na socialno in kulturno polje, da vidijo, kje je potrebno sejati dobra dela.
Spomini segajo daleč nazaj, na mlada leta v avstrijskih barakah.
Iskrene čestitke ob 50-letnici vapega podjetja in želimo vam mnogo uspehov v nadaljnjem napredku.
Družina Jenko
Hvala
Felicitaciones
Taller SORA
Gracias
Slovenski znanstveniki in gospodarstveniki
Svetovni slovenski kongres 8. in 9. septembra 2005 v Hotelu Kokra na Brdu pri Kranju prireja 4. konferenco
Ob 100-letnici rojstva gospoda
Milopa Stareta
bo sveta mapa zadupnica v soboto, 11. junija ob 19. uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj.
Prisrčno vabljeni!
SLOVENSKI DOM V CARAPACHAYU
vabi v nedeljo 12. junija po mapi na krajevno spominsko proslavo
Opoldan pa bodo v domu domače koline.
Toplo vabljeni!
OBVESTILA
SOBOTA, 11. junija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
NEDELJA, 12 junija:
Spominska proslava po mapi v Slovenskem domu v Ca-rapachayu. Opoldan domače koline.
Spominska proslava v Slompkovem domu v Ramos Mejiji, po mapi
ČETRTEK, 16. junija:
Mesečni sestanek ZSMŽ-San Mart^n. V spomin na 60. obletnico odhoda od doma bo ga. Pavči Maček-Eiletzova pripovedovala o svoji izkupnji, ko sta bili s sestro ,,Zaprti v Teharjih".
SOBOTA, 18. junija:
Redni pouk na Srednjepolskem tečaju RMB ob 15.00 uri v Slovenski hip.
Poslovilni večer RASTi XXXIV v Slovenski hi pi. Ob 19,15 sv. mapa v slovenski cerkvi Marije Pomagaj; ob 20,30 kulturni program v dvorani pkofa G. Rožmana.
NEDELJA, 19. junija:
V Argentini očetovski dan.
Konferenca Odbora SDS-Slovenske demokratske stranke, Argentina. Ob 9,30 sv. mapa za Slovenijo. Ob 10,30 začetek volilne konference (občnega zbora).
PONEDELJEK, 20 junija:
Sestanek zveze žena in mater s Pristave ob 10. uri. Gospa Cirila Pernpek Žužek bo brala izpiske iz očetovega dnevnika. Vabljeni tudi možje.
Spominska mapa ob 40. letnici smrti mons. Janeza Hladnika, ob 19. uri v cerkvi sv. Jožefa v Lanusu.
SOBOTA, 25. junija:
Praznik državnosti v Slovenski hi pi.
NEDELJA, 26. junija:
Spominska proslava v Napem domu v San Justu.
SREDA, 29. junija:
Učiteljska seja voditeljic osnovnopolskih tečajev, ob 20. uri v Slovenski hip.
slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, na kateri pričakujemo tudi predsednika Vlade RS, gospoda Janez Janpo.
Svetovni slovenski kongres s to, že četrto tovrstno konferenco, ki jo organizira v sklopu svetovnih srečanj slovenskih strokovnjakov, izboljpuje povezavo med Slovenci, ki delujejo doma in po svetu. Glavni namen teh konferenc pa je izmenjava znanja, poznanstev in idej med Slovenci iz vsega sveta. Z njimi želi Kongres doseči pe večjo povezanost med znanstvenimi institucijami, posameznimi slovenskimi znanstveniki iz tujine, fakultetami in gospodarstvom. Konferenci bosta predsedovala prof. dr. Boris Pleskovič, direktor raziskov-alno-svetovalnega oddelka pri Svetovni banki, ZDA in prof. dr. Anton Mavretič, Boston University, Centre for Space Research, ZDA.
Na konferenci bodo udeleženci obravnavali raz ne tematske sklope, kot:
-	Stanje in perspektive znanosti v Sloveniji in tehnolopki razvoj v EZ
-	Znanost in etika
-	Kaj Slovenija in njeno gospodarstvo lahko pričakujeta od znanosti?
-	Vključitev slovenskih znanstvenikov iz diaspore v slovensko znanost
-	Slovenska Univerza v pogojih evropskega in svetovnega trga
Več informacij lahko dobite na naslovu: Svetovni slovenski kongres (e-popta: , tel: 00386 1 24-28-560, fax: 00386 1 24-28-558).
PRAZNIK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI
v soboto, 25 junija 2004 v Slovenski hipi v Buenos Airesu
ob 19. uri sv. mapa za vse pokojne in žive slovenske javne delavce ob 20. uri slavnostna akademija v dvorani in prijateljska večerja Vstopnice por $ 15.- v predprodaji v Slovenski hipi in pri predsednikih slovenskih Domov Pravočasno lahko tudi rezervirate nakaznico na tel: 4636-0841
Vsi rojaki prisrčno vabljeni!
Spoptovani prof. Alojzij Geržinič
S hvaležnostjo Vam želimo vse najbojpe ob Vapi devetdesetletnici bogatega življenja; zdravja, plodovitega kulturnega ustvarjanja in prijetno življenje v krogu Vapih dragih. Bog Vas živi pe na mnoga leta!
»lani in prijatelji Slovenske kulturne akcije
ASOCIACION DR. GREGORIO ROZMAN
Sociedad Civil de Beneficencia - Personerfa Jurfdica Nacional Reg. N° c-5344 (IGJ) - SEDE LEGAL: Ramon L. Falcon 4158 — Capital Federal - SEDE SOCIAL: Martin Fierro 4262 — San Justo
CONVOCATORIA
De acuredo con los arts. 30 y 31 del Estatuto vigente, la Comision Directiva de la Asociacion de Beneficencia Dr. Gregorio Rozman, convoca a la Asamblea General Ordinaria, para el dfa 26 de junio del ano 2005 a las 10 horas, que se realizara en la Sede Legal, calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar lo siguiente:
ODRDEN DEL DIA
1)	Lectura, consideracion y aprobacion de la memoria, Balance General, Cuenta de Gastos y Recursos, Inventario General e Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondiente al Ejercicio cerrado el 28 de febrero de 2005.
2)	Eleccion de dos socios presentes para formar la Junta Electoral (art. 32).
3)	Eleccion de 2 miembros titulares de la Comision Directiva por la expiracion del mandato (art. 19).
4)	Eleccion del Revisor de Cuentas, Vocal y Vocal Titular, como los cinco Vocales Suplentes por expiracion del mandato (art. 17)
La Asamblea se celebrara sea cual fuere el numero de socios concurrentes una hora despues de la fijada para la Convocatoria, si antes ne se hubiese reunido la mitad mas uno de los socios con derecho a voto (art. 33).
La lista de candidatos/as a ser votados, debera ser presentada a la Comision Directiva con diez dfas de anticipacion a la fecha de laAsamblea (art. 35).
LA COMISION DIRECTIVA
NAŠ DOM SAN JUSTO
26. junija 2005 Spominska proslava
"Slava vam, napi križarski vitezi — domobranci!" Simfoničana pesnitev — Vladimir Kos
08.00: sv. mapa za vse žive in rajne domobrance in žrtve komunistične revolucije 09.30: polaganje venca pred Balantičevim spomenikom 10.00: slavnostna akademija v dvorani Napega doma
,,za soncem v svobodo" RAST XXXIV POSLOVILNI VEČER
V SLOVENSKI HIŠI, V SOBOTO 18. JUNIJA 2005
19,15 sv. mapa v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 20,30 kulturni program v dvorani pkofa G. Rožmana Po kulturnem programu zakuska za vse navzoče.
Prosimo za prostovoljne prispevke, ki bodo namenjeni za kritje stro pkov potovanja!
Prisrčno vabljeni!
40. OBLETNICA SMRTI MONS. JANEZA HLADNIKA
20. junija ob 19. uri bo v cerkvi sv. Jožefa v Lanusu, spominska mapa za dobrotnika, ki nam je odprl vrata v Argentino. Po mapi poklon pred spomenikom.
Vsi rojaki toplo vabljeni!
ŠOLSKA PROSLAVA
ob dnevu državnosti ter slavje očetovskega dne bo na Pristavi v nedeljo, 19. junija po sveti mapi.
Po proslavi na razpolago kosilo. Prijave pri druž. Kenda (4627-4935) in druž. Dolin pek (4629-4879)