t Albini Sarkovi v spomin V četrtek, dne 29. februarja, smo spremili na tihi božji vrt pri Sv. Križu vzorno učiteljico in dobro tovarišico, Albino Sarkovo. Rojena Ljubljančanka, je pokojnica obiskovala učiteljišče v Ljubljani in napravila zrelostni izpit v 1. 1891. Njeno prvo službeno mesto je bila Šmarjeta na Dolenjskem. Ni še dolgo tega, kar mi je Bina pripovedovala, kako se je vozila na svoje prvo službeno mesto s pošto prav iz Ljubljane; saj takrat še ni bila stekla dolenjska železnica. Iz Šmarjete je bila premeščena v Št. Rupert, kjer je preživela lepa leta iskrenega tovarištva. Nato pa je službovala precej dolgo v Novem mestu, od koder je bila 1. 1903. imenovana na 8-razredno slovensko dekliško šolo pri Sv. Jakobu, kjer je ostala vse do svoje upokojitve. Pokojna tovarišica je bila temeljita, vestna učiteljica, polna toplega razumevanja in ljubezni do svojih učenk. Mnoga priznanja šolskih oblasti so bila dokaz, da je bilo njeno delovanje upoštevano. Navdušena za izobraz- bo in lepoto, je rada obiskovala predavanja. tečaje, gledališče, in bila dolga leta med uglednimi pevkami Glasbene Matice. Tudi pri delu v učiteljski organizaciji se je z vnemo udejstvovala. Zivljenjsko delo Bine Sarkove pa s šolo ni bilo izčrpano. S požrtvovalnostjo, ki ji tako lahko ne najdemo enake, se je oklenila svojcev. Življenje ji z udarci ni prizanašalo, a vedno znova se je zravnala, pozabila nase in vzela še težji križ na svoje rame. Odrekla se je vsemu, kar dela življenje lepo in prijetno, in v nesebičnem trudu živela saroo tistim, ki so ji bili dragi. Dolga vrsta bivših učenk in tovarišic je stopala za Tvojo krsto. Tovarišice iz Tvojih študijskih let, tovarišice iz prvih in zadnjih let Tvojega službovanja. Vse smo Ti ostale zveste, saj smo vedele. da si naše zvestobe vredna. Počivaj mirno, draga Bina, saj »utrudila Te je težka hoja«. V onostranstvu naj Ti sije sonce božjega usmiljenja in božjega plačila, saj si sonca v življenju užila tako malo. Ivanka Kalinova