2 2 04 GLASILO OBČINE MENGEŠ ŠTEVILKA 26 / LETNIK IV / SVEČAN / 1996 DOM2ALE NOVI ZAKONI IN fKEH&ff PRAZNIKI IN OBlfi\U DRU§TVAOSEBJ kGčna trgovsko podjetje d.d. KAMNIK, Ekslerjeva 8 AKCIJSKA PRODAJA V FEBRUARJU V VSEH ŽIVILSKIH PRODAJALNAH IN DISKONTU OLJE RAST. SONČNI CVET 186,70 VINO UUTOMERČAN 11 375,00 VINO DAR JESENI 11 191,00 SOK BRESKVA 0,251 51,00 MOKA STARI MLIN 1 kg 72,00 SLADKOR MLETI 0,5kg 110,00 MARMELADA MARELICA 870g 419,00 KOMPOT ANANAS KOŠČKI 836g 145,00 BONBONIERA CONFINA 200g 308,00 VVHISKAS GOVEDINA 400g 162,00 ŠUNKA KOSI brez kosti 1kg 1.083,60 KRAČE 1kg 465,70 SIR MAXI SPECIAL 1kg 819,00 HREN 150g 122,20 MARGARINA BAUEREN KRONE 165,70 li H Trgoavto TRGOVINA BURNIK Prešernova 3, Mengeš Akcijska prodaja - plačilo na 3 čeki brez obresti kolesa Rog (15% znižanje) kolesa Atala avtoradio Pioner motorne žage Husqvarna plačilo z 1+2 čeki brez obresti vrtne 4-taktne kosilnice avtogume, dodatna oprema vozil betonski mešalci, samokolnice avtokumulatorji za vse vrste motorjev, osebnih in tovornih vozil električno ročno orodje, stabilne elektro žage avtokozmetika, motorna olja in maziva Castrol, Valvoline, Elf, Ina Delta, RSL motorji Tomos in Piaggo vespe rezervni deli za osebna vozila Zastava, Lađa Škoda, Golf tovorna vozila Tam, Zastava, Iveco, Man rezervni deli za kolesa in mopede plačilo kupljenega blaga je možno z gotovino, čeki ali kreditom brez pologa za pogodbene kupce ugodni pogoji Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19., sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na tel. 061/737-785. Se priporočamo! 'AVTOMOBILSKr PROGRAM LAĐA V industrijski proda jal ni HELKO DOBRI PLAČILNI POGOJI IN UGODNE CENE Informacije po telefonu: (061) 715 233 UVODNIK KAZALO SpAifavAue inatfo, dfiACfi inaki! Svečan je najkrajši mesec, letos pa nam je prinesel en dan več. Morda bo to priložnost, da borno izgorevali za druge, kot izgoreva sveca. Bodimo luč v temi vsem, ki ne vidijo smisla dobrih dejanj v najboljšem pomenu besedu. Februar je tuđi mesec kulture. Otroci se tega praznika vesele, ker so pouka prosti, odraslim ni treba v službo, morda smo ta dan malo več skupaj. Če je vsaj to, je namen dela prostega dne uresničen. Prav pa je, da svojo državljansko dolžnost podkrepimo z obiskom kulturne prireditve. Marsikomu pa je najpomembnejši praznik ob koncu zime pust. Koliko besed preteče na račun mask, kostumov in podobnih rekvizitov. Včasih so bile maske prepovedane. Hudo tistemu, ki je nosil masko, pa se mu je zgodila nesreća. Žal dandanašnji ne verjamemo ničemur in žal tuđi nikomur. Verjamemo vsaj roki pravice? Včasih premalo, drugič nič. So naši medsebojni odnosi res tako skrhani, da gledamo le in zgolj na svojo osebno materialno korist, sočloveka in prijatelja, kaj žeto pomeni!, pa sploh ne poznamo. Danes sem prijazen s teboj, ker te potrebujem, jutri pa te ne poznam! Ćelo stran pogledam, sicer se srečam s tvojimi vprašujočimi očmi. Zakaj, zakaj... Mengeš ni velik, poznamo se, včasih ćelo toliko, da smo sposobni povedati veliko preveč o človeku, za katerega smo še malo prej trdili, da sploh ni Mengšan. Dragi bralci, veliko telefonskih pogovorov smo imeli v zadnjem času na račun tega, kdoje in kdo ni Mengšan. Nekateri ste izrazili ogorčenost, češ že dvajset, trideset in več let živim in delam v Mengšu, ustvaril sem si družino, otroci sledijo poslanstvu človeštva in sem vesela babica, vesel dedek. Čemu je potrebno toliko besed okrog "državljanstva"? Sem naredil kaj slabega za ta kraj, ker moji starši nišo prvobitni Mengšani, čeprav je moj življenjski sopotnik "kriv" za to, da je najina barka pristala prav tu. Bodimo sosed sosedu človek innezverina. Različna razmišljanja so nas vodila k temu, da borno za prihodnjo številko Mengšana pripravili telefonsko anketo na to temo. Pričakujemo vašo pripravljenost, da se boste želeli pogovoriti s člani uredniškega odbora. Veseli borno vaših pobud in idej, kako naš mesečnik narediti še bolj domač, prijazen. Naj bodo vaše misli iskrive. Posebej pa vabim k besedi dobre poznavalce razmer v Mengšu. Bodite pošteni, naravni in se ne sprenevedajte. Zakaj je bilo potrebnih toliko besed in zgubljenih ur med člani Občinskega sveta občine Mengeš, toliko hude krvi, ćelo podtikanj. Uredniški odbor ve, kaj je njegova naloga. Zavedamo se odgovornosti, ki smo jo prevzeli, ne moremo pa prevzeti odgovornosti za napake, ki nišo v naši pristojnosti. Ne mešajmo vsega skupaj v istem košu! Se sreća, da Ijudje dobre volje, katerih glavni cilj je preživeti prosti čas skupaj, praviloma ne gledajo niti na vero niti na strankarsko pripadnost. Kolikor društev - toliko zdravih jeder. Lahko se pohvalimo še z enim novim, to je likovno društvo pod vodstvom Vinka Železnikarja. L/erje mesec februar tuđi mesec Ijubezni, r\vabim k razmišljanju: prijateljstvo gladi svet. Največja skrivnost vsakega dela je začetek. Naj bo prav današnji dan začetek prijateljstva, pravega prijateljstva med nami. Tatjana Sivec Strmšek mmu UVODNIK..............................................3 OBČINSKA UPRAVA POROČA...........4 RAZPISI.................................................7 ŽIVLJENJE V OBČINI..........................7 POLITIČNE STRANKE...........................11 PRI SOSEDIH........................................14 ŽUPAN NA OBISKU............................15 PRAZNIKI IN OBIČAJI.........................16 NAŠI PESNIKI IN PISATELJI..............19 NAŠ VRTEC........................................20 NAŠA ŠOLA........................................23 VAŠA POŠTA......................................25 DRUŠTVA............................................26 ŠPORT................................................31 OTROCI IN STARŠI............................34 DOBROTA NE POZNA MEJA.............35 KULTURA............................................36 IN MEMORIAM.....................................46 NASVETI..............................................48 RAČUNALNIŠTVO.................................52 OBVESTILA..........................................53 PREDSTAVLJA SE VAM....................57 MENGŠAN glasilo OBČINE MENGEŠ Naslov uredništva: Uredništvo Mengšana Slovenska cesta 30, 61234 MENGEŠ telefon: (061) 737 081 telefaks: (061) 738 981 žiro račun: 50120-630-810251 Glasilo ureja uredniški odbor: Tatjana Sivec Strmšek (odgovorna urednica, tel.: 737 317), Ljubica Rožman, Milica Tomšič, Jože Vahtar, Blaž Janežić, Franc Veider (člani) Lektor: Ivo Pimat Računalniški prelom: Sebastjan Linke Slika na naslovnici: zgoraj arhiv Marka Korenčana spodaj Janez Škrlep, pustne maske Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva v občini Mengeš brezplačno na dom. Prispevke in oglase lahko oddajate na sedežu redništva v času uradnih ur (ponedeljek, sreda, petek) ali članom uredniškega odbora ali pošljete po pošti na naslov: Glasilo Mengšan, Slovenska cesta 30,61234 MENGEŠ. Tiskano na okolju prijazne/n papirju. Tisk: Premiere, Pirniče Distribucija: Primož Kržan, tel.: 737-296 MMSS^JKI 3 OBČINSKA UPRAVA POROČA Izvajanje zimske službe na območju Obcine M^ngeŠ^^^^ V izogib nevšečnostim v primeru ponovnih večjih snežnih in ostalih padavin, vas v nadaljevanju seznanjamo z vsebino ODLOKA 0 UREDITVI ZIMSKE SLUŽBE, ki je določal obveznosti pri izvajanju zimske službe na območju celotne bivše občine Domžale in tedanjih krajevnih skupnostih in je veljaven tuđi še sedaj na območju nove Občine Mengeš, pri čemer posebej opozarjamo na sklop II. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV ZA PEŠCE IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN (členi 5 do 11), obenem pa vas prosimo, da na občinsko upravo, referat za komunalno infrastrukturo, sporočite morebitne pomanjkljivosti pri izvajanju zimske službe izvajalcev. 1. člen S tem odlokom se ureja organizacija in izvajanje zimske službe na območju Občine Domžale in obveznosti, ki jih imajo pri izvajanju zimske službe izvajalci zimske službe, OZD ter druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki upravljajo premoženje v družbeni lasti ter delovni Ijudje in občani. 2. člen Zimska služba obsega naslednje ukrepe: 1. Pluženje snega na magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah in drugih javnih poteh ter ulicah, trgih in drugih prometnih površinah; 2. Posipavanje magistralne, regionalnih in lokalnih čest in drugih javnih poti, ulic, trgov, javnih parkirnih površin in pločnikov za pešce z ustreznim materialom za preprečevanje poledice; 3. Odstranjevanje in odvoz snega v strnjenih naseljih s planom določenih javnih poteh, ulic, trgov, javnih parkirnih površin in pločnikov za pešce; 4. Čišćenje mrež in odtočnih uličnih požiralnikov v času odjuge; 5. Odstranjevanje ledenih sveč s streh in stresnih žlebov; 6. Namestitev in vzdrževanje snegolovov na strehah, s katerih se lahko vsuje snežni plaz in je zaradi tega ogrožena varnost občanov in premoženja; 7. Ureditev in vzdrževanje stresnih žlebov in odtočnih cevi; \WM 8. Čišćenje zasneženih prometnih znakov; 9. Mobilizacijo delovnih ljudi in občanov ter delovnih sredstev za odstranjevanje snega iz javnih prometnih površin, kadar tega dela zaradi višje sile (premoćno deževje, premoćna odjuga) ali drugih objektivnih razlogov ne zmore opraviti za to pooblaščena delovna organizacija in krajevna skupnost na svojem območju. 3. člen Izvajalec nalog iz 2. člena tega odloka je delovna organizacija, s katero sklene Skupnost za ceste Občine Domžale sporazum o izvajanju zimske službe in krajevne skupnosti za javne poti, ki so v njihovem vzdrževanju. Delovna organizacija iz prvega odstavka tega člena in krajevne skupnosti so dolžne vsako leto do 15. oktobra napraviti operativni plan zimske službe, iz katerega so razvidni ukrepi in vrstni red teh ukrepov in ga predložiti Skupnosti za ceste Občine Domžale v potrditev. 4. člen Skupnost za ceste Občine Domžale na področju zimske službe: - spremlja izvajanje sprejetega operativnega plana zimske službe, ■ ocenjuje racionalnost uporabe delovnih sredstev in naporov in daje pobude za morebitne spremembe organizacije zimske službe, - zagotavlja finančna sredstva po sprejetem operativnem planu za tekoče leto. II. ODSTRANJEVANJE SNEGA S PLOČNIKOV ZA PEŠCE IN FUNKCIONALNIH POVRŠIN 5. ćlen Hišni svet, upravljale) in uporabniki družbenih objektov ter lastniki zgradb oziroma uporabniki so dolžni pred svojim objektom: - odstraniti sneg s pločnikov za pešce, - odstraniti s strehe in žlebov ledene svece, - posipavati pločnike za pešce ob poledici, - očistiti ulične požiralnike in ob vozišču zagotoviti odvodnjavanje. Za izvršitev obveznosti iz prvega odstavka tega člena morajo ob nezazidanih parcelah KflSW§il<&IKI skrbeti lastniki zemljišč ali imetniki pravice uporabe. Material za posipanje da na razpolago proti plačilu izvajalec. 6. člen Sneg, ki zapade ponoći, mora biti odstranjen s pločnikov za pešce zjutraj najkasneje do 7. ure. Izvajalci zimske službe so dolžni pričeti s pluženjem, ko zapade 10 cm snega, visino snega ugotavlja vsak izvajalec sam, po potrebi pa ga na to opozori komunalno- cestna inspekcija ali postaja milice. Pluženje se izvaja po zaporedju kot ga predvideva operativni plan za posamezna območja krajevne skupnosti. 7. člen Z javnih prometnih površin se odvaža sneg, če izplužen sneg ovira in ogroža varnost prometa ali onemogoča nadaljnje pluženje. 0 potrebi odvoza snega odloči cestno-komunalni inspektor Občine Domžale. 8. člen Sneg iz 7. člena tega odloka se srne odvažati le na mesto, ki je za to določeno v dogovoru s krajevno skupnostjo. 9. člen Ob poledici se mora pločnik za pešce in peš poti posipavati s soljo ali peskom. Prepovedano je posipavanje s pepelom, žagovino, smetmi ali drugim materialom. 10. člen Zgradbe, s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost občanov in premoženja, morajo imeti ustrezno in redno vzdrževane snegolove. Žlebovi in odtočne cevi na zgradbah ne smejo biti poškodovane. Sproti je treba odstranjevati ledene svece. Pred odstranjevanjem snega s streh in ledenih sveč se mora pločnik za pešce ustrezno zavaravati. 11. člen Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin je prepovedano zametavati cestišča. Sneg se mora odlagati ob robu vozišča pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mestu, kjer odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili. OBČINSKA UPRAVA POROČA Zimska služba Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev III. UKREPI V PRIMERU IZREDNIH SNEŽNIH PADAVIN 12. člen Nadzor nad izvajanjem ukrepov zimske službe v primeru izrednih snežnih padavin ali velikih odjug prevzema občinski štab za civilno zaščito. Občinski štab za civilno zaščito in štabi za civilno zaščito v KS in OZD lahko aktivirajo enote civilne zaščite in predlagajo izvršnemu svetu, da odredi mobilizacijo delovnih ljudi in občanov, delavcev in materialnih sredstev. 13. člen Finančna sredstva za izvajanje ukrepov ob izrednih snežnih razmerah zagotovi izvajalcu del izvršni svet iz sklada obvezne proračunske rezerve. OBVEST1LO Obveščamo vse občane Občine Mengeš, da bo Občina Mengeš v sodelovanju z Ministrstvom za finance - izpostava Domžale organizirala sprejem napovedi s podatki, ki so potrebni za odmero dohodnine. Izpolnjene obrazce boste lahko oddali v sredo, dne 20. marca 1996 od 9. do 13. ure in od 14. do 17. ure v sejni sobi Občine Mengeš, Slovenska cesta 30 -1. nadstropje. Oddaja omenjene dokumentacije pa je možna v okviru uradnih ur tuđi na izpostavi Domžale do 31.3.1996. Obtinska uprava Občine Mengeš INSTRUIRAM matematiko, fiziko in kemijo za osnovno in srednj solo Tel.: 739-412 Le dan pred pretekom veljavnosti določil Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so urejale dedovanje (torej 8. decembra 1995), je bil v Uradnem listu RS objavljen Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Državni zbor je zakon sprejel po hitrem postopku in po mnenju večine ljudi ni dober, je pa seveda boljši, kot bi bila pravna praznina, če zakon ne bi bil sprejet. Za izvajanje triletnega programa Strategije razvoja slovenskega kmetijstva je potrebno sprejeti 21 zakonov, vendar je Državni zbor do sedaj sprejel le tri. V manj kot letu dni, kolikor je še časa, ne bo mogoče sprejeti vseh potrebnih zakonov, saj so na ministrstvu strokovno, ne pa tuđi pravno, zaključili pisanje še treh zakonov, ostali pa so v različnih fazah priprave. Zaradi vprašanj nekaterih kmetov, kako je z dedovanjem kmetij, želim v tem sestavku nakazati glavne točke zakona, podrobnejšo razlago pa zainteresiranim lahko poda pravnik. Zakon ureja dedovanje zaščitenih kmetij, preprečuje njihovo drobitev, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Takšen je vsaj namen zakonodajnega telesa. Po novem se šteje za zaščiteno kmetijo kmetijsko gospodarstvo, ki obsega vsaj 5 hektarjev in ne več kot 100 hektarjev primerljivih kmetijskih zemljišč. To določilo ne velja za kmetije, ki imajo le gozdove. Merilo ni več katastrski dohodek, temveč površina primerljivih kmetijskih zemljišč, kjer za 1 hektar primerljive kmetijske površine šteje: 1 ha njiv ali vrtov, 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov, 4 ha pašnikov, 0,25 ha plantažnih sadovnjakov ali vinogradov ali hmeljišč, 8 ha gozdov, 5 ha gozdnih plantaž in 6 ha barjanskih travnikov in drugih površin. Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko in gozdarsko dejavnost (zemljišča, gospodarska in 6tanovanjska poslopja, kmetijske priprave, orodja, živina, s kmetijo prevzete služnosti in druge pravice, pravice na zemljiščih agrarnih skupnosti, pravice in dolžnosti s članstvom v zadrugi ter stvari, ki bi otežile ali onemogočile opravljanje kmetijske dejavnosti). Lastnik zaščitene kmetije je praviloma ena fizična oseba, izjemoma je mogoča tudo solast ali skupna last zakoncev, starša in otroka ali posvojenca ali njegovega potomca. Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, ostali pa iz geodetskih podatkov. Po uradni dolžnosti določi zaščiteno kmetijo v upravnem postopku upravna enota, v primeru Mengša je to Upravna enota Domžale (nekoč Občina), to delo pa opravijo na referatu za kmetijstvo - ga. Kramžar in g. Gorše. To delo bodo upravne enote predvidoma opravile v petih (5) letih, če pa imate posebne razloge, pa lahko zahtevate takojšnje ugotavljanje. Prednost je v teh postopkih imajo tuđi kmetije, za katere teče zapuščinski postopek. Sodišče bo prekinilo vse postopke, katerih predmet je zapuščina kmetije, dokler o njenem statusu ne odloči upravna enota z ustrezno odločbo. V zakonu je dedič ali prevzemnik kmetije zaščiten tako, da sodišče določi ostalim dedičem nujne deleže v skaldu s plačilno zmožnostjo kmetije. Najdaljši odplačilni rok nujnih deležev je 5 let, izjemoma tuđi več. Prednost pri dedovanju v naravi (dedovanja zaščitenih kmetij) ima dedič, ki namerava obdelovati kmetijsko zemljišče, se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ali je izšolan oziroma se šola za ta namen. Če dedič, ki je podedoval kmetijo, to prej kot v 10 letih odtuji (proda, odda v zakup,) in ne pridobi druge zaščitene kmetije, mora ostalim dedičem, če to zahtevajo, izplačati razliko v dednem deležu, tako da nišo prikrajšani. Zakon podrobno ureja še vrsto drugih zadev, vendar upam, da smo v tem sestavku obdelali najpomembnejša splošna določila. Boris Grabrijan Anonimni alkoholiki, vas zanimajo naše izkušnje? Pokličite nas: 061/451022 061/301883 061/714238 061/13 21096 Ali nam pišite AA-61116-p.p. 12 KiMSSaKI % \m OBČINSKA UPRAVA POROČA Oskrbovan)e in upravljanje pluga- javni poziv kmetom Občina Mengeš je z zagotovitvijo sredstev v obSnskem proračunu za leto 1995 omogočila nakup kakovostnega dvobrazdnega obračalnega pluga Kverneland, ki bo na voljo vsem kmetom naše občine. Pluga si kmetje ne bodo mogli izposojati sami, ampak bo z njim upravljal eden, izjemoma več kmetov, ki jih bo komisija spoznala za primerne. Za opravljanje storitev se bo uporabljal cenik za strojne krožke, ki ga pripravlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsi, ki menite, da ste usposobljeni za delo s strojem in za njegovo strokovno vzdrževanje, oddajte svoje vtoge v času uradnih ur na Občini Mengeš. V vlogi naj vsak vlagatelj na kratko predstavi sebe, kmetijo in strojni park, s katerim razpolaga, obvezna je tuđi navedba strokovne izobrazbe. Občina Mengeš Obvestilo kmetom Zaradi obilnega sneženja, dežja in hudega mraza je predvsem v zadnjih dneh preteklega leta prišlo do nastanka večjih škod v kmetijstvu, posebno v gozdovih. Lastniki gozdov in drugih poškodovanih parcel (sadovnjaki in podobno) so dolžni les pospraviti, da ne bi prišlo do še večje škode zaradi razvoja škodljivcev (podlubnikov), ko nastopi toplejše obdobje in z njim pogoji za namnožitev. ZMinistrstva za Obrambo - Uprava za zaščito in reševanje so nas obvestili, da za namen sanacije država ne bo namenila dodatnega denarja. Obstaja sicer možnost sofinanciranja ' stroškov spravila lesa, pokritje stroška sadik in delnega sofinanciranja sajenja sadik po Zakonu o gozdovih, vendar o teh možnostih še nismo obveščeni. Po Zakonu o dohodnini lahko lastniki gozdnih parcel uveljavljajo posebne olajšave pri odmeri davka. Če škoda presega 20%, je možno pri Republiški upravi za javne finance vložiti zahtevek, da se davek odmeri od zmanjšanega katastrskega dohodka. Zmanjšan donos na kmetijskih zemljiščih ugotovi komisija, ki jo imenuje Občina, na gozdnih površinah pa komisija, ki jo imenuje Zavod za gozdove. Vsi, ki menite, da ste utrpeli škodo, ki presega 20% in bi lahko uveljavili olajšavo, lahko dvignete ustrezen obrazec za prijavo v času uradnih ur na Občini Mengeš. Občina Mengeš Obnova mostu čez razbremenilnik Pšate na Prešernovi cesti v Mengšu Vmesecu marcu bo izvajalec del "GRADIŠ TEO" d.o.o. iz Ljubljane pričel z obnovitvenimi deli na mostu čez razbremenilnik Pšato na Prešernovi cesti R 322, odsek 1138 km 3+450 v Mengšu. Izvajali bodo naslednja dela: odstranjena bo voziščna plošča in izdelana nova, opravi se sanacija opornikov in sanacija kril z zamenjavo mostne ograje. Investitor omenjenih del je Ministrstvo za promet in zveze Direkcija RS za ceste. Zdeli bo izvajalec pričel 1. marca 1996 in dokončal dela do 31. maja 1996. V tem času bo popolna zapora Prešernove ceste. Obvoz pa bo urejen tako, da bo osebni in avtobusni promet potekal po Veselovem nabrežju, tovorni promet pa bo potekal preko Du pliće in Križa. Prosimo vse občane in udeležence v prometu, da omenjeno obvestilo z razumevanjem upoštevajo. Referat za infrastrukturo Mengšan, naše, vaše, njihovo glasilo... m Vzadnjih mesecih je bila problematika o glasilu Mengšan kar velikokrat tema glasnih in manj glasnih debat, še v slovenske dnevnike je zašla. No, ker še vedno velja, da zaleže le odkrita beseda in strpno skupno reševanje problemov, smo ta debatni krožek, upam, razrešili. Na skupnem sestanku uredniškega odbora Mengšana in Občinske uprave smo namreč dorekli prenekatere dejasnoti. Oblikovane predloge in sklepe pa je na svoji seji sprejel tuđi Občinski svet Občine Mengeš. Tako Mengšan še naprej ostaja mesečnik Občine Mengeš, katere izdajatelj je Občinski svet Občine Mengeš, ureja pa ga Uredniški odbor z odgovorno urednico Tatjano Sivec Strmšek in člani Ljubico Rožman, Milico Tomšič, Jožetom Vahtarjem, Blažem Janežičem in Francetom Veiderjem. Za zbiranje prispevkov in oglasov smo se odločili, da jih lahko osebno oddajate tako v sprejemni pisarni Občine Mengeš (seveda v času uradnih ur v ponedeljek, sredo ali petek) kot vsem članom uredniškega odbora. Če boste prispevek ali oglas oddali po pošti, napišite naslov: Glasilo MENGŠAN, Slovenska cesta 30, 61234 Mengeš. Če želite, da je vaš prispevek objavljen v istem mesecu, kot ste ga napisali, ga morate oddati seveda najkasneje do 12. v mesecu. Vse prispevke in oglase, ki jih boste naslovili na Slovensko cesto 30, bo prejel Uredniški odbor v takšni obliki, kot jih boste oddali (v zaprti kuverti, na disketi ali na listu ....), in jih po svoji presoji uvrščal v glasilo. Tuđi o vaših pripombah in napotkih, ki ste jih posredovali Uredniškemu odboru o celostni podobi, bo v naslednjih mesecih tekla razprava, saj bo g. Vinko Mav ponovno povabljen k dooblikovanju celostne podobe (programske in oblikovne zasnove). Prav tako smo sklenili, da se pripravi in objavi razpis za tehnična in organizacijska dela, ki naj bi tekla na ali vsaj v blizini mengeškega področja. Ponovno borno pregledali naslove prejem- nikov glasila Mengšan tako, da ga bo vsem gospodinjstvom v občini še naprej prinašal Primož Kržan, nekateri pa ga boste tako kot doslej prejemali po pošti. Ce torej z naslovi še kaj ne bo v redu, pokličite Primoža, ali pa pošljite pismeno sporočilo. Toliko zaenkrat! Upam, da bo Mengšan še naprej naš in vaš. Rika Binter Hi hi&ssSan RAZPISI ŽIVLJENJE V OBČINI A/a podlagi sklepa Občinskega sveta Občine Mengeš objavljamo JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA DEJAVNOSTI POSTAVLJANJA IN UPRAVLJANJA Z REKLAMNIMI OBJEKTI NA DROGOVIH JAVNE RAZSVETLJAVE Predmet razpisa: 1. Postavljanja in upravljanja z reklamnimi objekti na drogovih javne razsvetljave na območju Občine Mengeš. POGOJI RAZPISA: 1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. 2. Izvajanje dejavnosti mora biti v skladu z Odlokom o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje reklam in ... (Uradni vestnik Občine Mengeš št. 8/95 z dne 25.11.1995). PRIJAVA MORA VSEBOVATI: - način, obliko in čas trajanja izvajanja dejavnosti - soglasje lastnika in upravljalca drogov JR - rok izvedbe - ponudbeno ceno MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: - način in oblika izvajanja dejavnosti - ponudbena cena - reference za strokovnost - rok izvedbe Pisne prijave je potrebno oddati v 14 dneh od dneva objave v glasilu MENGŠAN na naslov: Občina Mengeš, Slovenska 30, Mengeš, v zaprti ovojnici, z napisom "javni razpis - reklamiranje - ne odpiraj". Potrebne informacije dobite na tel. (061) 737-081 - Referat za infrastrukturo. Odpiranje ponudb bo v prostorih Občine Mengeš v sejni sobi 20.03.1996 ob 13.uri. OBČINA MENGEŠ župan Janez Per Mengeš 27. 02. 1996 OBCINA MENGEŠ Slovenska cesta 28 MENGEŠ RAZPIS ZA IZBIRO IZVAJALCA UREJANJA IN VZDRŽEVANJA ZELENIĆ V OBČINI MENGEŠ ZA LETO 1996 Predmet razpisa: - Urejanja in vzdrževanja zelenić v Občini Mengeš za leto 1996 POGOJI RAZPISA: - Ponudniki lahko dvignejo popis del vsak delavnik od 8. do 12. ure v prostorih Občine Mengeš, Slovenska 30, kjer lahko dobijo tuđi potrebne informacije v zvezi s ponudbo PRIJAVA MORA VSEBOVATI: - način, obliko in čas trajanja izvajanja dejavnosti - ponudbeno ceno MERILA ZA IZBIRO NAJUGODNEJŠEGA PONUDNIKA: ■ način in oblika izvajanja dejavnosti - ponudbena cena - reference za strokovnost Pisne prijave je potrebno oddati v 8 dneh od dneva objave v glasilu MENGŠAN na naslov: Občina Mengeš, Slovenska 30, Mengeš, v zaprti ovojnici, z napisom "javni razpis - urejanje zelenić - ne odpiraj". Potrebne informacije dobite na tel. (061) 737-081 ■ Referat za infrastrukturo. Odpiranje ponudb bo v prostorih Občine Mengeš v sejni sobi 06.03.1996 ob 13. uri. OBČINA MENGEŠ župan Janez Per Mengeš 27. 02. 1996 KL?. marecM 1. marec - svetovni dan civilne zaštite V Sloveniji tako kot v mnogih drugih državah 1. marca praznujemo Svetovni dan civilne zaščite. Vlada RS je ta dan določila leta 1992 na pobudo Mednarodne organizacije civilne zaščite, katera je bila ustanovljena 1. marca leta 1972. Zato v tem času na kratko predstavljam namen te organizacije ter njeno organiziranost v Občini. Vnaši državi je civilna zaščita namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Obsega organe vođenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč. Civilna zaščita posreduje ob tistih nesrečah, ki jih povzročajo naravne in druge nenadzorovane sile (potres, požar, poplava, nesreča z nevarno snovjo, vojna itd.). Zaradi izrednega obsega in intenzivnostj te sile ogrožajo zdravje in življenja ljudi ter varnost premoženja in drugih dobrin. Temeljne naloge civilne zaščite so huma- nitarne narave in se nanašajo predvsem na: - organizacijo in razvoj pripravljenosti za zaščito in reševanje, - obveščanje in opozarjanje na preteče nevarnosti, - mobilizacijo sil in sredstev za zaščito in reševanje, - zaščito in reševanje ljudi, živali, materialnih dobrin ter nuđenje pomoči, - odpravljanje posledic nesreč do zagotovitve osnovnih razmer za življenje in delo, - pomoč drugim prizadetim državam ter - upravljanje in vođenje zaščite, reševanje in pomoči. Sistem temelji na odgovornosti države, občin, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij za organiziranje in vođenje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sistem zaščite in reševanja je organiziran tuđi v naši občini. Določil ga je Občinski svet v X. poglavju Statuta Občine Mengeš. Za vođenje zaščite in reševanja v občini je župan imenoval Občinski štab civilne zaščite, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz posameznih področij pomembnih za to dejavnost. MMSta I f ŽIVLJENJE V OBČINI 1. marec Utrinkl iz Loke Za operativno izvajanje nalog so ustanovljene zaščitno-reševalne enote, ki so prostovoljne, poklicne in dolžnostne. Prostovoljne enote so organizirane v okviru prostovoljnih društev in drugih organizacij, ki delajo na območju Občine Mengeš. Najmošnejši del predstavijajo operativne enote treh gasilskih društev. Poleg njih se v sistem vključujejo še: Rdeči križ, taborniki, alpinisti, upamo pa, da kmalu tuđi radioamaterji. Poklicne enote predstavljajo podjetja, zavodi in druge organizacije, ki imajo ustrezne kadre in sredstva, oziroma je njihova dejavnost pomembna za zaščito in reševanje. To so: Lek Mengeš, Zdravstvena postaja Mengeš v okviru Zdravstvenega doma Domžale, Avtoprevozništvo Kosec ter Center požarne varnosti Količevo, ki opravlja naloge za območje Občine Mengeš, Domžale, Lukovica in Moravče. Dolžnostne enote predstavljajo enote civilne zaščite, te so organizirane za izvajanje prve medicinske pomoći, tehničnega reševanja in RBK zaščite. Ob naravnih in drugih nesrečah pri zaščiti in reševanju ljudi in imetja, posebno pri vzdrževanju javnega reda in miru in pri zagotavljanju varnosti, sodeluje tuđi policija. V akcije zaščite in reševanja se policija vključuje na podlagi pooblastil določenih v Zakonu o notranjih zadevah. Ob velikih nesrečah s svojimi enotami in sredstvi pa sodeluje tuđi slovenska vojska. Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je v Občini Mengeš organiziran na novo ter trenutno zadostuje osnovnim kriterijem za delovanje in se bo razvija! v prihodnjih letih, ko bodo vse enote in službe ustrezno popolnjene, opremljene in usposobljene. Predsednik odbora za zaščito in reševanje Peter Gubanc Kupim ali vzamem garažo v najem. Svetina Blanka Levčeva 16, Mengeš Tel.: 738 901 1. Kulturno društvo Antona Lobode je imelo 3. februarja prvi redni letni občni zbor. Zbralo se je lepo število članov (vseh nas je 72). V prijeten večer sta nas popeljali Tanja in Barbara s Prešernovo Turjaško Rozamundo, nakar je zbrane nagovoril predsednik društva Andrej Urbane. Po izvolitvi delovnih organov občnega zbora so se zvrstila kratka, zgoščena poročila o našem delu v preteklem letu in lahko rečemo, da je bilo uspešno. Treba je poudariti, da smo v prvem letu plodno sodelovali z loškimi gasilci in to si želimo tuđi v prihodnje. Vodje posameznih sekcij so si bili enotni, da so bile vse prireditve dobro obiskane. V mislih imamo predvsem počastitev materinskega dne v gasilskem domu, Primožev večer v loški cerkvi, igrico Janko in Metka v KD v Mengšu, otroško maškarado in novoletno prireditev sredi vaši. Izkazali so se tuđi naši mladi pritrkovalci, saj so skozi vse leto pridno nabirali izkušnje v loškem in mengeškem zvoniku in učinkovito pomagali starejšim. Tuđi za letos smo si zacrtali obilen delovni program, in če bodo naši mladi člani - seveda ob podpori starejših - pripravljeni sodelovati kot doslej, potem bo v Loki še naprej živahno in prijetno. Od gostov (žal edini od vabljenih) nas je z besedami spodbude pozdravil predsednik loških gasilcev g. Peter Petrič, sicer tuđi naš aktivni član. In čisto na koncu smo skromno proslavili uspešno zaključeno kulturno bero. K laj se ob tej priliki v imenu vodstva društva INIzahvalim vsem akterjem - članom, vaščanom in sponzorjem - za kakršnokoli opravljeno delo in pomoč pri naših dejavnostih v minulem letu. Iskreno si želimo in upamo, da boste z nami tuđi v prihodnje, saj boste s podporo in obiskom na naših prireditvah dokazali, da smo zadeli v polno, ko smo to društvo ustanovili. 2. Dočakati petinosemdeset let za moškega ni kar tako. In prav ta častitljiva leta je vedrega obraza 20. januarja dočakal Vinko Čebulj - Kovačev Vinko, rojen leta 1911 v Loki. Skromen in tih, kakrŠen je, ni želei prevelikega pompa okrog osebnega praznovanja. Pa je vendar prav, da mu čestitamo in voščimo kot drugemu najstarejšemu Ločanu: Vinko, bodi še naprej moder in pokončen mož. Želimo ti predvsem zdravja, da bi lahko še dolgo z veliko Ijubeznijo in veseljem gojil svoje rože in pridno obdeloval zelenjavni vrt, ki sta tvoj vsakdan. m ŽIVLJENJE V OBĆIN1 Utrinki iz Loke BBlgricaHUGO Gojenci INČE smo bili gostje TV igrice HUGO V začetku januarja sta nas obiskala priljubljena voditelja TV igrice HUGO Špela in Gregor in nas povabila k sodelovanju. Mi pa -smo povabili k sodelovanju gojence VDC Zagorje. Kot gost INČE Mengeš je v oddaji sodeloval mengeški župan gospod Janez Per, ki se je pomeril z županom iz Zagorja, gospodom Matjažem Švaganom. Po telefonu je v oddaji sodeloval Jure Volkar iz Mengša, ki je tekmoval z Zagorjanom Gorazdom Osolnikom. 3. Kamniti most, ki že dolga stoletja kijubuje času sredi Loke, tiho in vidno propada ter - izgublja svojo lepoto. Kovinska ograja, če se ji sploh lahko tako reče, ne služi več svojemu namenu (in tuđi sicer se ne sklada s kamnito arhitekturo mostu), saj je na nekaterih delih ni več in pravi čudež je, da ni bilo kakšne hujše nesreće. Prav bi bilo, da pristopimo k obnovi, o kateri se že nekaj časa govori, a se nikakor ne izpalje. Morda je most izziv za studente arhitekture, da ga z okolico obdelajo in izrišejo ter nacrte predložijo na Občino in pomagajo k rešitvi problema. K I a ureditev mostu in okolice dolgo caka IMtudi križ, ki je zdaj v loški cerkvi, nekoč pa je imel svoje mesto na mostu. Ločani upamo, da se bo k zadevi pristopilo že letos, saj je urejena okolica tuđi odsev neke narodne kulture, čeprav "skrite" v majhni vaši. Jože Brojan Kulturno društvo Antona Lobode iz Loke pripravlja na predvečer praznika sv. Gregorja, v ponedeljek 11. marca, ob 19. uri tradicionalno spuščanje lučk po Pšati. Vabljeni Mengeški župan med navijači na tribuni. Tekmovalci Danilo, Zvone in Silvo z voditeljema Spe/o in Gregorjem. MMš&m I 9 ŽIVLJENJE V OBČINI Igrica HUGO Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Najprej so se pomerile ekipe deklet in fantov. Obakrat so zmagali Zagorjani. Po tekmovanju ekip sta se pomerila župana, rezultat je bil neodločen. Jure je premagal Gorazda in se pomeril z zmagovalcem med posamezniki, z Zvonetom iz INČE Mengeš. Oba sta odlično tekmovala in dosegla enak rezultat, Jure pa je bil srečnejši, saj je svoj rezultat podvojil in tako postal skupni zmagovalec. Obisk na televiziji je bil za vse velik dogodek. Veseli smo, da smo prvi prebili led in dokazali, da tuđi mi znamo uspešno igrati računalniške igre. Občinski svet o objektu Induplati M/a/ WjL_ O InduplatiB Občinski svet o objektu Induplati Kot že večkrat doslej si je Občinski svet tuđi za februarsko sejo naložil pretežko breme; nedokončano 13. sejo so morali svetniki dokončati teden dni pozneje, to je 14. februarja. Smola ali operativna neusklajenost sta povrhu tega še povzročili, da sta bili sklicani ob isti uri seja sveta in proslava ob kulturnem - državnem - prazniku. Nekateri svetniki so bili v dilemi, ali naj upoštevajo delovno politično dolžnost in se disciplinirano udeležijo začetka seje ali pa prisluhnejo svoji državljansko - občanski zavesti, povrhu pa še želji po kulturnem užitku in pietetnem odnosu do našega velikega Franceta. Mimogrede: Občinski svet bi pokazal lepo gesto, če bi prvemu delu seje, ki je bila povsem slučajno na predvečer kulturnega praznika, dodal slovesen značaj s "kolektivno" udeležbo na proslavi skupaj z vodilnimi osebami iz Občinske uprave! Sicer pa je dnevni red vseboval kar dosti pomembnih, med njimi tuđi vročih točk. Najprej so svetniki prisluhnili poročilu Antona Bende, vodje skupine za presojo pripomb na dolgoročni prostorski plan Občine Mengeš (pripravil ga je Razvojni zavod Domžale) ter soglašali s poročilom. Upam, da bo o tej tematiki občane podrobneje seznanila občinska uprava, ker je dokaj obšima, a tuđi pomembna. Nato so svetniki sprejeli predlog kratkoročnih rešitev za ureditev prometnovarnostnih razmer v naši občini, izhajajoč iz gradiva, katerega so pripravili učitelji in učenci mengeške sole in je bilo obravnavano na januarski seji. Po potrditvi predlogov sklepov, ki se nanašajo na delitev premoženja bivše Občine Domžale med novonastale občine, so se svetniki lotili proračunskega memoranduma, to je prvega proračunskega dokumenta za leto 1996. Pokazalo se je, da so mnenja o njem različna. Ze odbor za finance in gospodarstvo občinskega sveta ga je ocenil kot neustreznega, saj našteva le naloge, namere in želje, ne vsebuje pa nobenih finančnih kazalcev. Tuđi v razpravi ga je več svetnikov ocenilo na podoben način, čeprav je župan s predstavniki uprave zagotavljal, da je povsem v redu. No, po glasovanju se je pokazalo, da mu večina sveta ni verjela; memorandum torej ni bil sprejet, kar pa menda ni nič hudega, saj je osnutek proračuna že v izdelavi. Ob točki, ki se je nanašala na odkup objekta Induplati, se je razvnela burna razprava. Svetniki so pogrešali predsednika nadzornega odbora Miroslava Jereta. Kot je bilo slišati v razpravi, je za nekatere svetnike, zlasti iz vrst LDS, SKD in ZLSD nepojmljivo, zakaj župan ne izvede prenosa solastniškega deleža 13/38 od Splošne zadruge Mengeš na Občino Mengeš. V zvezi s tem ključnim vprašanjem je župan obvestil Občinski svet, da ga je rešil tako, da je namesto prenosa solastniškega deleža na Občino Mengeš, le-to pred parimi dnevi včlanil v Splošno zadrugo Mengeš, ki se je tako pridružila štirim ustanoviteljem zadruge. Vnadaljni razpravi se je ugotovilo, da za sprejem takega sklepa ni pristojen župan ampak Občinski svet. Ugotovilo se je tuđi, da Občina Mengeš nima večinskega deleža v Splošni zadrugi, kot je trdil in zagotavljal župan. , Vse to je zelo razburilo svetnike, posebno Jožeta Pajniča, ki je županu namenil vrsto besed o lažeh. V razpravo se je vključil tuđi Jože Rozman, ki je to problematiko opisal v prejšnji številki Mengšana. Po njegovih besedah gre v tem zvezi za številne grobe kršitve predpisov, izigravanje Občinskega sveta in prekoračitve pooblastil, kar povzroča nezaupanje med Občinskim svetom, županom in Občinsko upravo. Bilo je videti, da so izgubili potrpljenje tuđi najzvestejši županovi privrženci, saj so svetniki vseh strank soglasno sprejeli predloge sklepov, ki jih je pripravila ZLSD. Občinski svet je zadolžil župana, da s Splošno zadrugo Mengeš v roku 15 dni sklene pogodbo o brezplačnem prenosu nepremičnin. Vprimeru, da Splošna zadruga Mengeš ne bi hotela skleniti te pogodbe, je Občinski svet zadolžil župana in Občinsko upravo, da do naslednje seje pripravita vse potrebno za vložitev tožbe ter druge ukrepe za zavaravanje premoženjskih in drugih interesov Občine Mengeš. Stem pa svetniki z nesrečnim objektom Induplati še nišo končali, saj so v nadaljevanju obravnavali tuđi finančno poročilo za ta objekt. Tu je šio za finančno poročilo zgolj po naslovu točke dnevnega reda, en pa tuđi po njeni vsebini. Izvedeli smo, da je bilo najemnikom v letu 1995 izstavljenih računov za plačilo najemnin in stroškov za 8,7 milijona SIT in, da so ti plaćali le 4,8 miljona SIT (55%). Iz priloženega gradiva Občinske uprave je razvidno, da pretežni del neplačanih terjatev bremeni le tri najemnike. Nepojasnjeno je ostalo vprašanje, zakaj je tako in zakaj Občinska uprava še ni izterjala neporavnanih obveznosti, čeprav ji je Občinski svet na eni prejšnjih sej že naložil to nalogo. Izvedeli pa smo tuđi, da je bilo v letu 1995 odplačanega 13,6 milijona kredita (SKB), od tega 6,6 milijona glavnic in 6,8 milijona obresti. Preprost račun je svetnikom pokazal, da je odplačevanje razlike v zajetnem znesku 8,8 milijona SIT šio v breme proračuna. Pri tem se lahko vsi skupaj vprašamo, ali je bila ta naložba najbolj koristna in nujna za mengeške davkoplačevalce. Zato je skupina svetnikov iz stranke SKD najavila prijavo primera Induplati Računskemu sodišču. Vprvem delu seje je Občinski svet sprejel še stališča, ki se nanašajo na rekonstrukcijo I^S MElKESftM ŽIVLJENJE V OBČINI POLITIČNE STRANKE O Induplati Kolodvorske ceste od križišča pri Pavovcu do križišča v Preserjah. PAŠE TO: Kot neobremenjenega opazovalca in hkrati občana me je močno motilo nenehno odhajanje svetnikov s seje, mimogrede naj omenim, da so nekateri svetniki manjkali tuđi po ćelo uro. Tak odnos od ljudstva izvoljenih svetnikov je po moje neresen, saj se pogosto potem svetniki ob glasovanjih vzdržijo ali pa se z odsotnostjo ćelo izognejo glasovanju. Verjamem, da so krajše odsotnosti potrebne tuđi za konzultacije, kot za prepotrebno razbremenitev med preveč dolgimi sejami, daljši "ukradeni odmori" pa kličejo po odgovornosti in opravičilu. Za uredništvo: Milica Tomšič OO SDSS «■ Proslava 7. obletnice ustanovitve Socialdemokratske stranke Slovenije v Kulturnem domu Mengeš Socialdemokratska stranka Slovenije je proslavila 7. obletnico ustanovitve v mengeškem kulturnem domu. Proslava je bila pomemben medijski dogodek in izreden kulturni G. Janez Janša kot slavnostni govornik. užitek. V glasbenem delu so nastopili pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke, solist ljubljanske opere basbaritonist Juan Vasle in godalni kvartet bratov Feguš iz Maribora. Pesnik in igralec Tone Kuntner je prebral odlomek iz monodrame Ivana Cankarja "Moje delo je knjiga Ijubezni, odpri jo domovina ....", recitiral je svojo pesem "Dobro jutro" in izjemno doživeto Zdravljico. V odmoru je mengeški odbor pripravil skromno zakusko s slovenskim! narodnimi dobrotami. V drugem delu je nastopila slovenska mladinska gledališka skupina iz avstrijske Koroške z Molierovo_ komedijo Prevarani mož. Vsi obiskovalci so prejeli mengeški prospekt in mengeško medico v "frakelnu" z mengeškim grbom. Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša je podelil priznanja Občinskim odborom SDSS Štore, Kobilje in Šmartno ob Paki in štirim posameznikom, ter zlate vrtnice sedmim posameznikom. SDSS in njen predsednik sta dobila doprsni kip Rudolfa Maistra. Iz njegovega govora povzemam naslednje poudarke. Sedmi rojstni dan je za politično stranko dolgo in kratko obdobje hkrati. Dolgo zaradi usodnih dogodkov, ki so se zgodili v zadnjih sedmih letih in kratko glede na tradicijo sorodnih demokratičnih strank po svetu. Stranka je šla v teh sedmih letih od ustanovnega kongresa 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu, skozi prelomna obdobja in vse je bilo treba postavljati v nov čas in nejasne razmere. In stranka je ta čas ne samo sprejemala, temveč tuđi sooblikovala. V najpomembnejše spremembe zadnjih let slovenske zgodovine so vtkani prvi začetki nove socialdemokracije od litostrojske stavke in Tomšičevega iniciativnega odbora za socialdemokratsko stranko pred devetimi leti pa preko veličastnega osamosvojitvenega projekta, ki ga je vodil DEMOS s predsednikom socialdemokratov dr. Jožetom Pučnikom na čelu. Še posebej smo lahko veseli, ker je danes v Socialdemokratski stranki Slovenije združena energija dveh konceptualno in ^OOSDSS. SDSS 8MS^^ &j....... . . . .....j psa mm -..... I MMSJS&KI M, POLITIČNE STRANKE OO SDSS intelektualno najmočnejših slrank Demosa, SDSS in SDZ (Slovenske Demokratične Zveze). Letošnje leto bo, kar se volitev tiče, v marsičem podobno letu 1990, zato je pravkar omenjeno dejstvo še kako pomembno. Današnjo 7. obletnico namenjamo poleg spominu na prehojeno pot in dolžni zahvali vsem, ki so v teh sedmih letih gradili SDSS, tuđi pogledu na sedanji trenutek in na prihodnost. Kar se sedanjosti tiče, jo presenetljivo točno ponazarja misel, ki jo je Andrej Prepeluh zapisal v pismu socialni demokraciji leta 1918: "Duševno moramo preživeti osvoboditev izpod jarma velikih zmot, katerim smo tlačanili. Brez duševne jasnosti in nravne jakosti, ki izvira iz poglobljene srčne kulture, je boj za resnično svobodo ljudstva nemogoč. Brez duševnega preporoda bodo ostale gmotne dobrine, ki so nam nujno potrebne, zgolj vaba v novo suženjstvo, v katerem bo demokratični plašč demagoštva in sebičnosti zamenjal odkrito avtokracijo". Prepeluhova misel je še bolj kot leta 1918 aktualna v današnjem času, v katerem smo daleč od kakršnekoli jasnosti, saj smo iz dneva v dan soočeni z novimi valovi zamegljevanja bistvenih problemov in vsebine slovenskega političnega odra, na katerem nekateri neprestano menjavajo maske, le snamejo si jih nikoli. Na tem odru pa je na žalost tuđi veliko naivnih igralcev brez duševne jasnosti, ki jim drugi natikajo maske, sami pa potem napihnjeni koračijo po deskah in mislijo, da so res tisto, kar jih navzven predstavlja od režiserja nataknjena maska. In za zaključek je predsednik Socialdemo- kratske stranke Slovenije dejal, da je stranka v februarju 1996 prvič, odkar se v demokratični Sloveniji meri javno mnenje, prehitela vse druge stranke in postala relativno najmočnejša stranka v državi. In to je najlepše darilo za njen 7. rojstni dan. Tak rezultat bi morali obdržati in ga do volitev še izboljšati. Skupna je tuđi ugotovitev, da gre zdaj zares. mag. Tomaž Štebe Ženam in materam čestitamo ob njihovih praznikih z željo, da bi njihovo poslanstvo in prispevek družbi postalo priznano, posebej cenjeno in vrednoteno. Socialdemokratska stranka Slovenije, Občinski odbor Mengeš, predsednik mag. Tomaž Štebe V centru za m/a/se odraste v Mengšu so tuđi proslavili slovenski kulturni praznik. loto: T. S. Strmšek h OOLDS Občinski odbor LDS Mengeš o uredhvi prometa, parkirišč in igrišč v stanovanjskem naselju ob Slamnikarski in Levčevi ulici Vponedeljek, 15. januarja 1996, v večernih urah je v skupnem prostoru stanovanjskega naselja ob Levčevi in Slamnikarski ulici potekala "okrogla miza" o problematiki parkirnih mest, prometa in igrišč v tem naselju. "Okroglo mizo" smo organizirali mengeški liberalni demokrati, saj menimo, da je to v občini eden največjih problemov na področju komunale in infrastrukture. Naš namen je bil, da stanovalcem predstavimo svoj koncept rešitve problematike in ga na razgovoru z njimi dopolnimo in uskladimo z njihovimi interesi. Končne predloge borno posredovali županu in mu predlagali, naj za njihovo realizacijo v letošnjem proračunu zagotovi finančna sredstva. Razgovor je najprej potekal o težavah, ki jih povzroča prostorska neurejenost naselja. Poudarjeno je bilo, da je tu koncentracija prebivalstva v Mengšu daleč največja, saj v naselju živi skoraj petina vseh Mengšanov. V naselju ni zagotovljeno zadostno število parkirišč, čeprav bi jih moral zagotoviti že izvajalec gradnje objektov. Avtomobili so parkirani ob robu cestišča in na pločnikih, zato so prometne razmere nevzdržne. Večje parkirišče ob Levčevi 16 in 17 je polno, na njem pa so parkirani tuđi tovornjaki in stari zapuščeni avtomobili. Otroci nimajo urejenih prostorov za igro, vprašljiva je njihova varnost v prostem času. Našteti problemi poleg prometne zmede onemogočajo pristop gasilskim in drugim intervencijskim vozilom v primeru požara ali druge nesreče, kar bi lahko imelo hude posledice. V zimskem času je pluženje čest skoraj onemogočeno, velik problem pa predstavlja tuđi zbiranje in odvoz odpadkov. V razgovoru smo predstavili naše predloge za rešitev omenjene problematike. Na to temo se je razvila zanimiva razprava v kateri je prihajalo tuđi do nasprotujočih predlogov, saj so imeli stanovalci različne zamisli za rešitev teh problemov. Hitro je bilo jasno, da bo morala ureditev naselja prevzeti stroka. Številni ci MMlS^lM POLITIČNE STRANKE !OO LDSi Nepopisna gneča avtomobilov v stanovanjskem naselju ob Levčevi in Slamnikarski ulici. prisotni so menili, da bo potrebno upoštevati tuđi njihova mnenja, zato so podprli našo zamisel, da županu pošljemo okvirne predloge za rešitev problematike, ki jo bo dokončno dodelala in realizirala pristojna občinska služba. Po dobri uri tvorne razprave smo soglasno oblikovali naslednje predloge: - Naredi naj se posnetek stanja parkirnih mest v soseski in se prouči, ali se na obstoječih parkirnih površinah lahko še pridobijo dodatna parkirna mesta z novimi bolj racionalnimi zarisi parkirnih mest, oziroma naj se le-ta takoj zarišejo. - Na parkirnem prostoru ob Levčevi 16 in 17 naj se primerno uredi javna razsvetljava, okrog parkirišča pa postavi ograja. Prepreci naj se tuđi parkiranje tovornih vozil. - Uredi naj se enosmerni promet okrog naselja s sprostitvijo Detelove ulice. - Z novimi posegi v prostor naj se pridobijo dodatna parkirišča. Zato predlagamo naslednje variante: prva varianta (najenostavnejša in najhitreje izvedijiva): Napravi naj se zarez v pločnike in zelenico okrog celotnega naselja. druga varianta: parkirišče, ki se konca pred njivo, ob Levčevi 16 in 17, naj se podaljša do stanovanjske hiše Levčeva 12, kakor je bilo to predviđeno že ob gradnji. tretja varianta: prouči naj se možnost oziroma realnost izgradnje parkirne hiše ob naselju. - Z odlokom naj se uredi odstranitev starih in zapuščenih avtomobilov. - Sanira in posodobi naj se zbiranje in odvoz smeti. - Otroško igrišče naj se opremi z igrali, igrišče na asfaltni ploščadi pa posodobi. Zaključek razgovora je izvenel v upanju, da bodo naši predlogi podprti s strani župana in večine političnih strank, ki delujejo v Občinskem svetu, saj brez njihovega soglasja v proračunu ne borno mogli zagotoviti finačnih sredstev. V Občinskem odboru LDS Mengeš menimo, da so predstavljeni prediogi realni, saj bo za njihovo realizacijo potrebno relativno malo finančnih sredstev v primerjavi z drugimi izdatki Občine, iz lanskega proračuna pa bo priteklo še nekaj denarja. 00 LDS Mengeš foto: V. Repanšek Srečanje dveh avtomoilov na te/ cesti je nemogoče. AVTOOPT1KA, VULKAN1ZERSTVO - elektronska meritev in nastavitev podvozja - montaža, centriranje ter popravila in prodaja avtoplaščev Sava Exact, Semperit, FULDA in obnovljeni plašči Bandag Jože Skok Veselovo nabrežje 16, Mengeš tel./fax: 737-300 JW93&£\IK1 mm PRI SOSEDIH Vrhpolje in Moravče Domžale Nekoč in danes! Tuđi starejši se že težko spominjajo, kdaj so se na kmečkih saneh z konjsko vprego peljali na izlet ob novoletnih praznikih. Po tolikih letih se stara idilika vrača. Konjsko vprego je sestavil Štefan Kveder iz Spodnjih Kosez pri Lukovici in na snežne sani naloži svoje sosede: Florjana Sušnika in Ivanko, Antona Peterko s hčerko Tino in najmlajšega Vilija Sušnika, starega samo tri leta. Res čudovita konjska vprega - dva lepotca Sara in Aco. Novoletni izlet je organiziral Štefan Kver na relaciji Spodnje Koseze, Vrhpolje (tu je nastala spominska fotografija), Krašce, Imenje, Koseze. Izlet je bil čudovit in ostal bo nepozabljen (vožnja z sankami po sneženih poljanah in cestah po Moravski dolini). Štefan pravi, da bo take izlete še organiziral v naravo, če bo ugodna zima, dovolj snega, saj tega je pa sedaj dovolj. Konjerejsko društvo v ustanavljanju Koseze- Lukovica vsako leto v dogovoru z župnikom in konjarji organizira na dan svetega Štefana takozvano "žegnanje konj" pri cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici. Lanskoletno žegnanje je bilo zaradi slabega vremena s slabo udeležbo konj in vprežnih voz, že tretje. Blagoslovitev opravi župnik Andrej Svete iz Lukovice (Brdo) vedno po sveti maši v Podružnični cerkvi Sv. Vida. Prireditelj je zadovoljen, ker zanimanje za štefanje vse bolj narašča, saj je bilo na njem preko 60 konj iz Črnega grabna, Moravske doline in ćelo iz Domžal. Namen je blagoslovitev konj, pred morebitno boleznijo, sicer pa je to že postala tradicija. Za vse udeležence je poskrbljeno z malico in pijaco. Za finančna sredstva se organizator zahvaljuje sponzorjem. K laj omenimo, da se Štefan redno udeležuje I \lvseh prireditev narodnih noš v domaćem kraju in izven njega. Vsako leto ga vidimo tuđi v Mengšu ob Mihaelovem sejmu, Kmečki ohceti v Kandršah in vožnjah poročnih parov v občini Lukovica. Besedilo in loto: Jože Novak Domžale Naši pesniki Tuđi med upokojenci imamo pesnike. Med njimi je Domžalčanka Marija Jenc, ljudska pesnica, godec na diatonično harmoniko, kolesarka, izletnica in dobra gospodinja. Marija jih ima kar 67 let, rojena v znani vaši Ihan. Sedaj živi in domuje, sama v svoji stanovanjski hiši Studa, Študljanska cesta 37, Domžale. Že nekaj let je vdova. Ima odraščajoče otroke in vnuke. Največja sprostitev zanjo je takrat, ko prime za svojo harmoniko in iz nje izvablja lepe domaće melodije. Rada pa pesnikuje. Sama je napisala preko 60 pesmi, ki so bile nekatere tuđi objavljene. Le ena od teh še ni bila. Tu je njen "odlomek": Pravice ni Zakaj nikjer pravice ni, na svetu same so laži, kdor resnico govori, takoj po nosu jo dobi. Kdor živi od svojih rok, je zdaj čedalje bolj ubog, če bi posedal in lagal, sigurno bi napredoval, ko je lenuh še v službi bil, nikoli on se ni spotil, ko pa je enkrat šel v pokoj, postat naenkrat je heroj. S podarjeno pokojnino, ošabno gleda na družino, bi še kar naprej garal, da lahko bi kruh otrokom dal. Tekst in loto: Jože Novak MENGSAN M^AM 1*4 PRI SOSEDIH ŽUPAN NA OBISKU Stražišče pri Kranju Tine Skok Nedeljski obisk Dražgoš, spominov si ne dajo odvzeti! Občinski odbor Združenja borcev in udeležencev NOV Domžale (skupaj s krajevnim združenjem ZB NOB v občinah Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica) vsako leto organizira izlet na osrednjo proslavo pri spomeniku v Dražgošah. Tega izleta se je udeležilo za dva avtobusa udeležencev iz Moravč, Domžal, Radomelj, Vira in Lukovice. Prevoznik je bilo avtobusno podjetje KAM- BUS Kamnik z najnovejšimi vozili. Kljub izredno gosti megli, iz katere je neprestano rosilo, se je v nedeljo, 14. januarja 1996, dopoldan zbralo, v Dražgošah množica obiskovalcev, skoraj bi rekli iz celotne Slovenije, največ je bilo Gorenjcev in domačinov. Izredno veliko je bilo avtobusov, ki so tokrat pripeljali prav v Dražgoše. Namen in želja organizatorjev dražgoških prireditev da postanejo rekreacijsko športne in kulturno spominske, saj je nekaj tisoč obiskovalcev kljub izredno neprijetnemu vremenu dobesedno zatrpalo vas Dražgoše. Organiziran je bili pohodi po poteh partizanske Jelovice, katerega se je udeležil tuđi predsednik države Milan Kučan z ženo Štefko. Na spominski slovesnosti ob spomeniku bitke pred 54. leti so se zbraii še živeći borci Cankarjevega bataljona in drugi, izredno število praporščakov, častna četa slovenske vojske, vrsta poslancev državnega zbora, govornik pa je bil magister Janez Kocjančič. Za množico obiskovalcev so v Dražgošah domaćini dobro poskrbeli. Udeleženci 39. prireditve "Po poteh partizanske Jelovice" smo ponosni, da se vsako leto udeležujemo spominskih srečanj v Dražgošah. To je naš ponos in zadovoljstvo. Prihodnje leto, ko bodo 40. prireditve in 55. obletnica Dražgoške bitke, bo še posebej slovesno, zagotavlja prireditelj, ki namerava povabiti tuđi predstavnike tujih odpomiških organizacij in Slovence iz zamejstva. Kot ponavadi se izletniki ob povratku vedno ustavijo v eni od gorenjskih gostiln, koder imajo skupno "kosilo". To se je zgodilo v znani gostilni "Benedik" katere lastnik je Boštjan Mihelič, Stražišče, Benedikova 21, Kranj. Zgodovina gostilne je zanimiva, saj seže do Napoleona, kar je dokazano, potem se sled izgubi. Zanimivost je ta, da je na vhodnih vratih še danes naslikan "Napoleonov Grenadir" (kopija tega, originalna vrata pa so v muzeju). Tuđi na fasadi so še ohranjene freske. Grenadir je tuđi "emblem gostilne" in vse tisto kar zraven spada. Prostora je za 60 gostov in prav toliko na vrtu. Gostilna ima sobe z ležišči in sanitarijami ter parkirni prostor. V blizini je še dvostezno kegljišče z bifejem, last gostilne "Benedik". Gostilna je odprta od 11. do 23. ure, ob nedeljah od 11. do 17. ure, v ponedeljek pa je zaprto. Postrežba je solidna, strežno osebje prijazno, cene primerne. Izletniki, če vas potovanje po Gorenjski metropoli zamika, oglasite se v gostilni "Benedik" in se prepričajte o dobri kmečki hrani, vinu in postrežbi. Vimenu udeležencev našega izleta po Gorenjski se zahvalim organizatorjem, voznikoma in vsem ostalim, da je bilo naše druženje prijazno in srečno. Hvala. Besedilo in foto: Jože Novak Na priloženi fotografiji: Strežno osebje z gospodom Boštjanom, ki je lastnik gostilne "Benedik". Zgodnje sobotno popoldne je bilo, ko je prišel k nam na obisk naš župan gospod Janez Per. Prvemu osuplemu presenečenju je takoj sledil logičen preblisk: seveda saj je obisk namenjen našemu staremu atu, ki je pred kratkim praznoval svoj petinosemdeseti rojstni dan. Za tak visok jubilej se pa že spodobi, bi se lahko reklo, toda nam vsem, posebno pa še atu, se je zdel ta obisk zelo lepa in prijazna pozornost. Ker smo ravno končevali s kosilom, smo kar vsi obsedeli za mizo in poslušali prijetno in sproščeno kramljanje, ki se je razvilo med atom in g. županom. Naš ata TINE SKOK se je rodil 9. januarja 1911 leta. V družini so bili še štirje otroci. Dva brata in dve sestri, vendar je mlajši brat umri že kot otrok. Bili so revni in nišo imeli lastne hiše. Zato so se kar trikrat selili iz enega stanovanja v drugo. Da so se lažje preživljali, so delali krtače. Tuđi otroci so pomagali in jih nato še razvažali po domovih in prodajali. Kasneje je delal pri Komparetu, kjer so šivali slamnike, za zidarja pa se je izučil pri mojstru Karlu Gregorcu. Že kmalu si je kupil kolo in tuđi dirkal z njim po okoliških krajih. Največje tekmovanje je bila kolesarska dirka iz Domžal v Celje. Ce ne bi posodil tlačilke nekemu Ijubljanskemu tekmovalcu, bi zasedel drugo mesto, tako pa je bil tretji. Zelo rad je tuđi smučal. Mengeški fantje so si kar doma sami izdelovali smuči. Prišla pa so tuđi bolj resna leta. Spoznal je dekle - Uzovčevo Micko, ki pa je bila doma z grunta. Ker jo je imel rad in je vedel, da ona ne bo šla nikamor stanovat, se je odločil in leta 1937 začel zidati hišo. V treh letih je zgradil enonadstropno hišo v katero se je še zadnjič - že četrtič preselil s starši in sestro. Leto kasneje sta se z Micko poročila in se naselila v pritličju lepe nove hiše. Takrat je bila vojna in bilo je hudo. Tuđi med vojno je delal kot zidar. Skupaj z ujetniki je gradil Ijubeljski predor. Ob koncu tedna se je vračal domov k družini. Poleti se je vozil kar s kolesom, pozimi rjfe z vlakom do Tržiča nato pa peš na Ljubelj. Že med vojno sta se rodila dva otroka Janko in Mirni, Tine pa se je rodil dve leti po vojni. Zaposlil se je pri gradbenem podjetju GRADIŠ, kjer je delal vse do leta 1970, ko se je upokojil. Njegove roke so pomagale graditi velike objekte. Med drugimi tuđi elektramo v Žirovnici, Zavod za transfuzijo, bolnico Petra Držaja, Klinični center in še bi lahko naštevali. BBS Kfl[MSl«&K] ŽUPAN NA OBISKU PRAZNIKI IN OBIČAJI V Ceprav je ćele dneve delal kot zidar po terenu, je vedno doma pomagal tuđi ženi in ob tem našel še čas za gasilce. Že 42. leta se je včlanil v gasilsko društvo, kjer je po 54 letih še vedno aktiven. Redno hodi na gasilske vaje. Tam se pripravljajo na tekmovanja in njihova skupina po Sloveniji pogosto zaseda prva mesta. Tuđi gore ima rad. Prvič je bil na Triglavu, ko je bil star šestdeset let. Takrat je bil med udeležend množičnega pohoda "101 MENGŠAN NA TRIGLAV". Drugič je osvojil vrh našega očaka, ko je že kar za sedem mesecev prekoračil osemdeseto leto. In tretjič... pa navihano pravi, da na Triglav hodi na vsakih dvajset let. v Se enkrat naj povem. Hvaležni smo županu za obisk, saj je bil ta obisk povod, da smo tisto kar smo že velikokrat stišali, sedaj poslušati še bolj pozorno in tuđi zapisali. Jaz pa bi kot snaha še nekaj rada dodala. Ko mu je pred petimi leti umrla žena, se ni zaprl vaše, čeprav mu je bilo zelo hudo. Stopil je na njeno mesto in se naučil delati stvari, ki jih nikoli v življenju ni počel. Takrat, ko je zbolela, je skrbel zanjo in ob tem še za pet vnučkov. Prevzel je v varstvo komaj leto staro Nežo, ker ni želei, da gre od hiše. Naučil se je previjati in jo hraniti. Sedaj je pri petinosemdesetih letih še vedno najbolj reden pri vsakdanjih družinskih opravilih. Vse po vrsti nas z veseljem razvaja in nam pomaga brez zahtev in pričakovanj. Ni mu težko obesiti oprano perilo in pobrati posušenega, prinesti mleko, skrbno obdelovati vrt in ob tem še z veseljem in zanimanjem pričakati vsakega posebej, ko se vračamo domov z dela in sole. Vedno je topel dom in vedno pridemo domov na odprta vrata. To z veseljem povem zato, ker smo mu hvaležni in upam, da je po družinah še veliko takih starih očetov in mam. Ana Skok Po starem kmečkem koledarju prinese na ta dan sv. Valentin ključe do korenin; zato mu pravijo, da je prvi spomladin. Sveti Valentin prvo trto ureze, po tem dnevu se trtje ne "popali" več. V tem prepričanju ponekod (okolica Ljubljane), opravijo že prvo delo po vrtovih. Bližajoča pomlad vabi še enkrat k ženitnini. Ptičjo ženitev smo srečali že na Gregorjevo in pred nekaj dnevi na Vincencijevo. Marsikje na Slovenskem se tuđi na Valentinovo ženijo ptici. Ptičja ženitev o Valentinovem je znana tuđi drugod po Evropi, ne samo pri nas. To je vedel že pesnik Buchanan I. 1628, kar omenja v neki svoji pesmi. Na Valentinovo se ženijo ptici ponekod na Štajerskem in Kranjskem. Že J. Pajek poroča s Štajerskega (1884): na dan sv. Valentina se ptici ženijo .... Na dan sv. Valentina imajo ptici gostuvanje; kdor je hoće videti, mora bos do grmovja, naj bo mrzlo kakor rado... tišti dan najdeš lehko v mejah povitic, gibanic in drugih vsakovrstnih jedil__ Sveti Valentin, ki ta dan goduje, združuje baje osebi dveh duhovnikov mučencev iste dobe in istega imena. Eden kakor drugi je kot mučenec umri za cesarja Klavdija II. konec 3. stoletja. Ljudska pobožnost se za zgodovinske podatke ni menila in je že od nekdaj častila skratka sv. Valentina. Legenda pripoveduje, da je svetnik ozdravil božjastnega sina nekega pogana. Zato ga upodabljajo z otrokom, ki mu - v krču zvit - leži pod nogami. Po drugi legendi je vrnil vid slepi deklici. Prišteli so ga med štirinajstere pomočnike v sili. Pričeli so mu priporočati zlasti otroke, ki jih lomi krč in božjastnike. Vljubljanski nadškofiji je sv. Valentin pač najbolj znan po božji poti na Limbarski gori. Slovenska legenda je sv. Valentinu pridružila kot "brata" sv. Peregrina, ki goduje sele 26. aprila in je umri kot spokomik I. 1330. Razlog je nemara,v tem, da ima sv. Peregrin v župnijski cerkvi na Brdu pri Lukovici - torej pod Limbarsko goro! - posebno kapelico z oltarjem. Matija Valjavec je zapisal legendno pesem o lakomni in ošabni krčmarici, ki oba brata zavrne, ko jo prosita prenočišča. Vstarih čitankah je legendo v Valjavčevem zapisu spoznal vsak dijaček; danes je le še malo znana. Takole se glasi: Tam gora Limbarska stoji in travnik pod goro leži. Na travniku je hišica, v hiši mlada vdovica. Vdova hčerko ima lepo in toči vinčece drago. Po cesti gresta brata dva, prot hiši se obmeta mladenča dva, svet Valentin in njega brat, svet Peregrin. Na pragu vdova pa stoji in v rokah ključev šop drži. Svet Valentin k nji govori: "Bi naji prenoćili vi? Naj se zgodi zavolj Boga, da vam on srećo veći da". Se jezna žena oglasi, z ošabnostjo odgovori: "Že sreće dosti jaz imam, saj hiše boljše krog ne znam: je v hlevu dost živinice, v kleti sladko vinćece, denarjev v škrinji je lepo, v hiši pivcev vse polno. Kdor bo za sladko vince dal, ta bo pod mojo streho spal." Svet Valentin odgovori in ženi s prstom zapreti: "Jaz nisem dal in ne bom dal, ne bom pod tvojo streho spal. Pa vedi, ti prevzetnica, nocoj me boš še klicala! Še polnoći ne bode preč, vse tvoje sreće ne bo več." Tu zgineta popotnika, ni žena več ju videla. Stori se kmalu crna noč, se čudno skaže božja moć: še preden ura je devet, popada v hlevu vsa goved. In žena vsa prestrašena glasno prot gori klicala: "Pomagaj Bog, svet Valentin in njega brat, svet Peregrin!" Enajsta ura ne mini, že hčerka mrtva tam leži. In žena vsa osamljena je rijoveče klicala: "Pomagaj Bog, svet Valentin in njega brat svet Peregrin! Dvanajsta ura ne mini s plamenom hiša vsa gori. Zdaj žena vsa ponižana je milo k nebu klicala: gg| Tine Skok , Valentinovo (Sv. Valentin - 14. februar) | 16 MMSSiKJKI PRAZNIKI IN OBIČAJI Valentinovo Na svečnico "podiramo" jaslice "Pomagaj Bog, svet Valentin in njega brat svet Peregrin!" Tak polnoči je komaj preč, ves sreče vdove te ni več. Spoznaj zatorej, o kristjan, brez Boga slab je le tvoj stan. Pač prazna je blaga pomoč, če te ne varje božja moč. Zatorej k Bogu upajmo, pobožno k nebu kličimo: "Pomagaj Bog, svet Valentin in njega brat, svet Peregrin!" Da je tako mogočen svetnik moral prevzeti zavetništvo tuđi nad živino, je povsem naravno. Ponekod na ta dan nišo delali, v nekaterih krajih so imeli procesije. V Beli Krajini na Valentinovo nišo vpregali živine, "da se ji ne solze oči". Opomba: V zadnjem desetletju je tuđi k nam prodrlo praznovanje, ki je doma menda v Ameriki in ga pozna že dobršni del Zahodne Evrope. Valentinovo namreč slavijo kot praznik mladih ljudi, zlasti zaročencev, ki si na ta dan pošiljajo darila, predvsem sladkarije. Tuđi pri nas je že po izložbah videti bogato izbiro vabljivo pripravljenih zavitkov, srčkov in voščilnic. (N. Kuret - Svetniški pomladini) Zbral in zapisat: Franc Veider Beg v Egipt. Detajl iz Čehovih jaslic. Izdelek mojstra Antona Šuštarja, Gregčevega Toneta iz Malega Mengša. Po prazniku tren kraljev Cehovi postavijo pred hievček figuro, ki ni značilna za vsake jaslice. Marija sedi na osličku z Jezuščkom v naročju in z Jožefom se pripravljajo, da bi ubežali Herodu v Egipt. Tako pred nami .zaživijo še drugi svetopisemski dogodki, ki so sledili Jezusovemu rojstvu. Prišla je svečnica in z njo poleg drugih šeg tuđi "podiranje" jaslic. Če so jaslice bolj imenitne, večjo "pripravo in pospravo" zahtevajo. Šušteršičeva mama Pepca, po domaće Cehova, z Liparjeve ulice v Mengšu takole pripoveduje o pospravljanju njihovih znamenitih jaslic: "Tuđi s pospravljanjem jaslic imamo veliko dela. Z vsake figure najprej očistimo prah s posebnim čopičem in vsako posebej zavijemo v papir, saj so figurice tako prefinjeno izrezljane, da bi se mimogrede kaj odlomilo, če ne bi z njimi previdno ravnali. Vse skupaj spravimo v posebne škatle, kjer ta svojevrstni hišni oltar počiva do prihodnjega leta. Vsi smo zelo zaposleni z jaslicami, a kaj hočeš, s tem imamo veliko veselja." v Cehove jaslice razveseljujejo tuđi druge ljudi, saj so bile že na razstavi v Ljubljani; leta 1962 pa so romale na mednarodno razstavo v Muenchen, kjer so edine zastopale tedanjo Jugoslavijo na mednarodnem kongresu jaslic. Letošnjo "sezono" pa so jih razstavili v mengeški galeriji Mežnarija. Veseli me, da so se domaćini začeli "javno oglašati" o svojih jasličarskih mojstrovinah. Večkrat sem še pod "staro oblastjo" tu in tam zinila, kako bi bilo zanimivo oblikovati koledar z jasličnimi motivi oziroma figurami mengeških ljudskih umetnikov ali izdati kake kartice ali voščilnice na isto temo, a sem naletela na gluha ušesa. Sama sem objavila Klepetulji (detajl Čehovih jaslic). Izdelek mojstra Antona Šuštarja. V ospredju se pogovarjata pastirici, ki so ju Cehovi v šali krstili za klepetulji in to ime se ju drži od njunega nastanka. Ena izmed njiju molze kravo, druga pa gre krmit prašite. Obe ste tako umetelno izrezljani, kot bi bili živi. V ozadju je hievček s sveto družino, pastirci in čredo. Vse figurice je izdelal Anton Šuštar, ki je poleg krav in ovčk še posebno lepo izrezljal koze, saj je koze imel na vso moč rad in jih je tuđi vseskozi redil. mm bAh AVTO ŠOLA Hk tel.: 739-621 PRAZNIKI IN OBIČAJI Na svečnico "podiramo" Jaslice Planšarija (detajl Čehovih jaslic). Planšarski stan in hlevček je izdelal pokojni Čehov ata Jože. Na fotografiji vidimo tuđi miniaturne smrečice, ki jih je "izumil" Anton Šuštar. Izrezljal je majhna debelca in vanje zvrtal luknjice, kamor Cehovi vsako leto zataknejo sveže smrekove vejice. Pred njimi tako zrastejo pritlikava drevesa oziroma ćeli gozdički, ki krasijo bogato razgibano pokrajino, kakršna je značilna za alpske hišne jaslice. V jaslicah ne manjka putk poleg psa in visoko na pećini nad planšarijo kraljuje ćelo gams. Putke so izdelane iz mavca in so izdelek neznanega avtorja. Na sliki je tuđi najstarejša figura iz Čehovih jaslic, to je krava Sete, ki jo /ma/o pri hiši ze od 1921. leta. dva članka o Čehovih jaslicah, v Mengšanu in Družini, prav tako sem v dveh radijskih oddajah spregovorila o Mengšu kot znamenitem jasličarskem središču. Neki ljubljanski profesor me je ćelo vprašal: "Kaj pa ste včeraj pridigali po radiu?". Pa sem mu odvrnila, da o jaslicah in tistih, ki se zanimajo za vse lepo, dobro in prijazno. 0 jaslicah nasploh, ki kličejo v svoje zavetje prav vsakega, ki mu ni tuja tovrstna duhovna in materialna kulturna dediščina, pa sem spregovorila tuđi v božični oddaji za Slovence po svetu. Mojster fotografije, Stane Sršen, je napravil več posnetkov meni še posebej Ijubih Čehovih jaslic iz Mengša in nekaj jih predstavljamo v temle prispevku: Marija Cvetek Cehove jaslice s svojo razgibano alpsko pokrajino. Vsako leto žanje naberejo svežega mahu in ga skrbno posušijo. S hribov pridno prinašajo "skalce", tuđi h koči morajo voditi kamnite stopničke. Za ozadje pa je poskrbel slikar Jerina, ki jim je naslikal Veliko planino, nad katero žari zvezda repatica. Trije angeli, ki jih je izrezljal Gregčev Tone, pa oznanjajo Jezusovo rojstvo. Vse foto Stane Srien Gregorjevo (12. sušca) Sv. Gregor Veliki je bil eden od najimenitnejših cerkvenih učiteljev in papežev. Umetniki so ga upodabljali v papeških oblačilih s knjigo, s škofovsko palico in z golobom, kar pomeni Sv. Duha, ki ga je navdihoval. Častijo ga učitelji in učenci, glasbeniki, učenjaki vseh vrst, on je zaščitnik zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentarije, priporočale so se mu dekleta in žene za rodovitnost, na pomoč pa so ga klicali v času kuge. Sv. Gregor Veliki je zaslužen, kerje uvedel cerkveno petje tako imenovani gregorjanski koral. Popravil je napake pri štetju dni in ukinil do tedaj uveljavljen julijanski koledar in z vsemi popravki uvedel gregorjanski koledar, ki je sedaj v uporabi, julijanskega pa do neke mere uporabljajo pravoslavci. Na slovenskem šteje gregorjevo kot prvi pomladanski dan. Na Gregorjevo se ptički ženijo pa tuđi luč se nese v vodo. Tako luč nosijo v vodo v Železnikih, Kropi, Tržiču, Kamni gorici. Na predvečer Sv Gregorja so tuđi po nekaterih drugih krajih na gorenjskem zanesli luč v vodo: v Šentvidu, Tacnu, Domžalah, Cerkljah seveda pa tuđi v Loki pri Mengšu in v Mengšu. Po sedaj znanih podatkih v Topolah tega običaja ni bilo (Francka Hribar - Mlinarjeva in Slavko Zabret - Aleškov). Na pobudo Jožeta Brojana - Regalovega iz Loke je Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš oživila ta prastar običaj nazaj. Tako bo tuđi letos na predvečer gregorjevega spuščanje "lučk" pri "velbanem" mostu v Loki. V Mengšu pa so od nekdaj spuščali ladjice ali barkice v Pristavi pri Bognarju. Posebno lepo je bilotakrat, koje bil narejen Ropretovjez. Barkice so spuščali stari in mladi. Včasih so uporabili kar škatlo od Frank skorje, (kavni nadomestek) vanjo so z nakaplanim voskom pritrdili majhno svečo in potem spustili škatlico v vodo. Bognarjev Tone st. tesarski mojster je naredil ladijce v dva "štuka" v drugem štuku lesene ladijce je bila pritrjena sveca. Svece so včasih večji otroci vlivali tuđi v škatlice od globina. Vsak je vedno imel svojo ladjico ali barkico z lučko. Voda takrat ni bila tako derača. Ropretovjez je vodo zadržal in tako so ladjice in barkice počasi polzele po vodni gladini proti jezu, kjer so potem zdrsnile v globino in pogasmle. Kakšen pomen ima spuščanje lučk po vodi docela ni razjašnjeno. Gotovo pa je da začetek pomladi naznanja daljši dan, sonce dobiva svojo moč, rokodelci in obrtniki ne potrebujejo več luči, da bi si na ta način podaljševali delovni dan. Dovolj je dneva od jutra do noči, da se lahko nadelaš in ker je temu tako so luč spustili v vodo. 0 spuščanju ladjic in barkic so mi pripovedovali Ivana Zabret - Bognarjeva Johana ter Vida Gregorc in Peter Kosec. ffia PRAZNIKIIN OBIČAJI NAŠI PESNIKI IN PISATEL)! Gregorjevo (12. sušca) Letos borno oživili ta star običaj tuđi v Mengšu. Dobili se borno 11. sušca pri mostu v Pristavi, kjer borno po stari navadi spustili ladjice in barkice po Pšati. Prijazno povabimo vse, posebno starše z otroki, da bi tuđi najmlajši doživeli te skrivnostne in lepe dogodke na predvečer Sv. Gregorja. Vsi prinesite svoje ladjice s svečami s seboj. Videli borno tuđi, kdo bo izdelal najlepšo. Za KD Franca Jelovška Mengeš JanezŠkrlep Jane Pomlad, pomlad V teh mrzlih, temnih zimskih nočeh si želim samo pomladi. Slišati hočem spokojno dihanje dreves, sanjavo brstenje trav in nemirno poigravanje sončnih žarkov z mojimi lasmi. Sladko sanjaj moja mala princesa! Čutiti želim vsak pomladni din novega življenja v hišah, ki jim dvignejo naoknice in sanjavo odprejo svoje radovedne oči. Zapri svoje modre oči moja mala princesa! Želim teći in misliti samo o tem, kako se veter sprehaja v nemirnih krošnjah belih brez. Srečati želim zopet hrepenenje, ki je ćez zimo zaspalo. Takrat hočem, da skupaj z mano odpreš oči in da stečeva v neskončen pomladanski dan. Pesem brez naslova Kako naj ti povem, da je tvoj obraz kakor pesem, ki jo pojejo drevesa in veter v pomladni noći. In kako naj ti povem, da so tvoji lasje kot travnatomehke bilke s katerimi se igrajo čebele in mravlje in majhne deklice. Kako naj ti rečem, da je v tvojih modrih očeh morje iz Piranskega zaliva. Kako naj ti povem, da te nočem izgubiti. Z vsakim dnem te vidim manj Jane in nekoć, ko bo od tebe ostal le nevtron ali elektron. ti bom brez odlašanja povedala, da si ti jaz. Valovi časa Valovi časa butajo obrne. Ne pustijo me spati in sanjati. Veter mi spusti v naročje belo ptico. Božaš me po razmršenih laseh. Čutim te, čeprav si nekje daleč. Odjadrajva z jadrnico... Če hočeš lahko tuđi na Korziko. Mesečina v tvojih očeh se je zlila z mojimi mislimi. Začutila sem roko na svojem obrazu. Vem, da si ti. i^i-A. Rok Biifja jjjijiij«! Dotikaš se me s svojimi mislimi, božaš me s svojimi očmi, poljubiš me s pomladno sapico, ki se zliva v eno samo harmonijo vetra in ptić, rek in morij. Ljubiva se v postelji iz preteklosti. Počasi in dolgo bo trajala ta pomlad. Hip zatem Včeraj si me vprašal, če sem videla odsev vijoličastih žarkov, vendar, ker si me videl v družbi hipijev v 60-ih letih nisi verjel... Povem ti, resnično sem bila jaz... Zakaj mi ne verjameš? Če bi ti rekla, da sem tu, kjer sem, bi mi verjel? Bila sem takrat in zdaj sem... Ne vidiš zlatega odseva v mojih očeh. New York, New York... Rok Buija Objemi tvojih dlani Ne izogibam se trpljenju zoglenelih kosti. Sipam njih ostanke na zorano njivo. Iz prsti bodo pognala zdrava bitja večnosti. Njih obraz bo jasen in rožnat. Iz njih si bom pripravil čašo plesnih taktov kresne noči. Poljubil bom korenine medenih sokov in ti poklonil vdih mesečine. V lesketajoči solzi biserne noči bom utopil burne dvome. Zaupanje se mi bo razraslo v bogato zakladnico dejanj. Odkar pogrešam tvoje veke, sem bolan. Obronki vetra bodo prinesli vonj po mlađem dežju, ki spira pomladansko- prebujenje. Odhod tvojih sveč preganja črn zamet spomina. Na koncih prstov bom trosil žarke dehtečih obljub in govoril opojne psalme iz katerih rastejo drevesa življenja. Zenica se razširi v skrivalnico poletnih noči. V objemu sena tkem novo pregrinjalo jutra. Blazine tvojih prsi. Čutim dihanje prepotenih dlani. Čakam na veličino božjega razodetja. Pokrijem svojo polt s pesmijo tvojih rok. Grem na zadnji polet metuljevih kril, kjer si bom spral goloto telesa. Oči si bom zavezal in poskušal slediti pticam na prosojnicah neba. Odljudene skale si lomijo zobe in plovejo v tvoje naročje. Veslam s kitami tvojih las v mrzlem morju globokih misli. Včasih si zakurim in pogrejem svojo prst z objemi tvojih dlani, ki me rešijo in nosijo proti stezi, ki nezadržno vodi v nebo. MENGŠAN MM2^\KI 19 NAŠ VRTEC Cicibani potepini iz Gobice v Logarski dolini Tokrat so CICIBANI POTEPINI odpeljali svoje starše na izlet v Logarsko dolino, ki je največja ledemiško preoblikovana dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah in velja za eno lepših alpskih dolin Evrope. Logarska dolina V Široka je 500m in dolga 9km. Zanjo so značilni skalni pragovi in nad njimi krnice, iz katerih se prelivajo potoki v slapovih proti bolj uravnanemu dolinskemu dnu, kamor so v zadnji ledeni dobi prinesli velike skale - balvane. Dno prekrivajo travniki ter ravninski in pobočni gozdovi. Prav ta ravninski del je bil najbolj primeren za uresničitev tistega dela našega izleta, pri katerem so sodelovali gospod Polde s svojimi psi in vlečnimi sanmi. Vsoboto, 9.02.1996 smo se zbrali ob 9h pred vrtcem Gobica. Pozdravilo nas je mrzlo zimsko jutro. Ko smo se odpeljali proti Črnivcu pa se je že pokazalo sonce, ki nas je Otroci so izkoristili vsak hribček za zabavo. "spremljalo" in nam olepšalo ves dan. V Logarsko dolino, ki je bila obsijana s soncem, smo se pripeljali okrog 11.ure. Občudovali smo idilično zimsko pokrajino in globoko vdihovali svež gorski zrak. Ogledali smo si slap Palenk tik za hotelom Plesnik, ki pa je bil zaledenel, dva pogumna plezalca pa sta ga skušala preplezati in to jima je kar hitro uspelo. Malo smo se sprehodili po čudoviti okolici, otroci so želeli takoj preizkusiti sankaške spretnosti. Mi pa smo čakali vlečne pse huskije, ki naj bi jih prav zaradi nas pripeljali na demonstrativno vožnjo v Logarsko dolino. Ogledali smo si pripravo vprege v sani in sam start. Psi so bili že zelo nestrpni, saj bi se že radi pognali v dir, toda priprava takšne vprege petih psov je trajala kar nekaj časa. Končno so se pognali v dir in kot blisk švignili mimo nas. Medtem, ko smo čakali, da se psi s sanmi vrnejo, smo dobili kar nekaj informacij, kako je potrebno skrbeti za takšne pse, kako se hranijo, živijo, da veliko tekmujejo, da se že majhne navaja na vleko (pozimi in poleti kar z vozičkom na kolesih). S prijaznima lastnikoma smo se pozdravili in se odpeljali do kampa, kjer je urejeno smučišče in sankališče. Tokrat smo se preizkusili v sankanju. Otroci so svoje starše vzpodbujali. Marsikdo se je prvič peljal z "lopato", drugi so se spuščali s sankami. Vsi smo uživali. Otroci so bili neutrudljivi, pa tuđi starši nismo bili od muh, saj smo kar vztrajali v sankaških veščinah, dokler ni bil čas za odhod. Prijetno utrujeni smo zasedli svoje sedeže v avtobusu in šofer nas je varno pripeljal v Mengeš. Za to, da smo doživeli sibirske huskije, gre velika zahvala gospodu Fleretu iz Mengša, sponzor tega izleta pa je bila tavama Lek. Vsem delavcem in vodstvu tovarne se v imenu otrok in staršev zahvaljujem, saj so nam omogočili preživeti čudovit dan v prekrasni Logarski dolini, ki jo nekateri kar premalo poznajo ali pa premalo cenijo biser slovenske narave. Vzgojiteljica: O/ga Bernik-Zor Gospod Kovač nam je demonstrira! vožnjo z vlečnimi psi. Tuđi nekateri od staršev so se preizkusili v vlečenju šank. mm^M 20 NAŠ VRTEC Kulturni teden v vrtcu Gobica Takole je obisk v knjižnici narisala Petra iz skupine "Priprava na solo". Otroci v vrtcu ne vedo, kdo je dr. France Prešeren. Tuđi ne vedo, kakšen je njegov pomen v slovenski kulturi. Vedo pa, kaj je kultura. Ko smo jih vprašali, so rekli, da je kultura kadar smo prijatelji, kadar se ne tepemo, prerivamo, ćelo kadar smo tiho. Zamislila sem se ob zadnji formulaciji - kako se mora počutiti otrok, ki misli, da Kultura je tuđi, če spoštuješ risbico prijatelja. je kultura, kadar je tiho. Ali uživa v šamoti, ali pa ga motijo preštevilni prijatelji v vrtcu. Otroci vedo tuđi, da je kulturno, če pravilno ravnaš s knjigami. In prav zato smo vzgojiteljice v vrtcu Gobica v Mengšu v kulturnem tednu otroke vseh skupin, ražen najmljaših odpeljale v knjižnico, kjer so nas pričakale prijazne Stanka, Nives in Barbara. Otrokom so približale knjigo in poudarile pomen knjige, ter povedale, kako je potrebno s knjigo ravnati. Vesele smo bile, da so nam omogočili obisk knjižnice prav v tednu, v katerem smo ves teden posvetile pogovorom o pesnikih, pisateljih, prebirale Prešernove pesmi, nosili v vrtec Prešernove slike in poskušale otrokom približati lepoto slovenske besede. Hvala vzgojiteljicam in knjižničarkam Pedagoško-organizacijski vodja WZ Domžale Marija Jer/na V knjižnici so otroke pričakale prijazne knjižničarke. Vodimo poslovne knjige. Marina Zupančič Tel.: 737 994 (dop) Tel.: 727 469 (pop) 0 I: TD'A :....... > ! \ / i ICATUAJfVClN M NAŠ VRTEC "Zima zdaj snežinke šteje" Vvrtcu "SONČEK" imajo otroci radi zimo in sneg. V skupini ZAJČKOV, so otroci na vprašanje ZAKAJ IMAM RAD SNEG odgovarjali takole: Jure: Ker se lahko sankam in kepam, ker ga lahko jem. Leon: Ker lahko naredim sneženega moža. Živa: Ker lahko naredim sneženi grad. Katja: Zato, da se lahko vozim z lopato. Še nekaj resničnih dokazov o tem, fotografije - seveda. Zapisala vzgojiteljica Zinka Steiner Zborček "Sonček" se predstavi KDOR RAD POJE, SLABO NE MISLI. Ker naši "sončki" radi pojejo, smo se vzgojiteljice odločile, da združimo vesele in petja željne otroke. Tako je nastal zborček SONČEK, ki šteje kar 19 otrok. Vodijo ga Božena, Miranda in Zinka. Pa da ne boste mislili, da naši otroci samo prepevajo, si urijo glasbeni posluh in izdelujejo glasbene instrumente. Naši sončki tuđi nastopajo in svoje znanje predstavijo tuđi poslušalcem. Najprej smo se predstavili decembra na "Miklavževanju" v našem vrtcu, potem smo razveselili varovance v Domu počitka v Mengšu. Za Kulturni praznik 8. februar pa smo bili povabljeni v OŠ 27. julija v Kamnik, kjer smo sodelovali na njihovi interni proslavi. Otroci so zelo uživali in z veseljem prihajajo na naše vaje, saj se izredno hitro učijo novih pesmic. Otroška pesem je najlepša, saj je preprosta, iskrena in zelo sproščena. Taki so tuđi naši otroci in zakaj jim potem ne bi omogočili stvari, katere si želijo. Starši pojte z otroki, saj je pesem nekaj najlepšega, kar premore svet. Zapisala vzgojiteljica Zinka Steiner MSKKŽftM "m NAŠA ŠOLA Od 75-ih tretješolcev na naši osnovni soli se nas\je udeležilo zimske sole v naravi 71, to je 95%, V prvi izmeni od 11,01 do 17.01. jedilo rta,Ppkljuki 8 učencev iz 3.a razreda in 23 učenćev iz 3 b razreda V drugi izmeni od 17.01. dp 23.01. pa je bilo 16 učencev iz 3.$ in 24 učencćv iz 3.c razreda. Bili smo zelo zaposleni, da skora] nismo imeli prostega časa, Poleg smučanja, kjer smo vsak dan zelo napredovali, smo izvedli še veliko drugih dejavrtosti. x wmjw Na učnem sprehodu smo spoznavali okolico Šport hotela inznačilnostl gozdnate planote Pokljuke, kjer raste nešteto smrek. V lepem sončnem vremenu smo videli tuđi Triglav in Karavanke, zvedeli smo, kakšna je alpska klima, opazovali smo sledi žvali v snegu, ob gledanju! video kasete, slikah in knjigah smo zvedeli, i kakšno je rastlinstvo in živalstvo valpskem svetu, spoznali smo, kako obsežen je Triglavski narodni park, kamor seveda spada tuđi Pokljuka, brali smo legendo o Zlatorogu in zgodbico Kdo je ukradel šal. Orientirali smo se na zemljevidu,/v naravi s pomočjo kompasa, v jasni noči pa smo na nebu poiskali zvezdo severnico. Vsak dan smo merili temperaturo zraka zjutraj, opoldne in žv.ečer, Prve dni so bile temperature nad 0 stopinj Celzija, je tuđi rafilo deževalo: Kasneje se je ohladilo, na smrekah smo opazili ivje, večina dni je bilo lepo, sbnčno vreme. Zadnji dan, ko se je druga fzmena vračala domov, so nas za slovo obletavele snežinke. Pogovarjall smo se tuđi o turizmu na Pokljuki, kjer je veliko možnosti za sprostitev, rekreacijo in počitek. \ r Poslušali šmb zelo kvalitetno predavanje alpinističhih strokovnjakov Janeza Smoleta in Janija Beleta Alpinizem v gorah. Spremljano je bilo z diapozitivi in s predstavitvijo alpinistične opreme. A ,—"H Plesali smo z gostom iz plesne sole. Ml :* AMIGO, kjer smo se nekaten prepotili do zadnjega laska. „ » i Gospa Polona Leskovec pa nam je popestrila večera : s . predavanjem o fotografiji in filmu, tef z!"žat}fiynimi štafetnimi igrami. V Zimska šola v naravi trn Tuđi tovariš Lojze Kalinšek se je potrudil in nam ražložil;; kako se riše smučarja v/\ gibanju. / V / \ / \ ,\ / y '' Vztrajno šmo relev'ali naloge pri kviztkjfi ^ veselo pelina Karapkah. ■■-■/ v/ / ........\.\>/ % Zabavno je bilo, ko srno tekli na smučeh,\ še posebej zvečer, ker smo si lahko ogledali-- sebe na video posnetku in labko komentirali. Gledali pa smo tuđi video kaseto Tek na srhučeh, kjer je bila prikazana šola teka na smučeh. \ I \ \ ■■■-... \ i i ,;....-■.......-\ \.....■■■ >■■■ i ■■".................t-......--■■./■■ Za popestrijev je bila žanimiva tuđi vožnfa s ski bobi. '"I/si smo tekmovali v veleslalomu in uspešno Vtprišli do cilja. Dosegli smo lepe rezultate. Mafij veselja pa je bilo pri pisanju spisov, pesmic, samostalnikov.....ker to preveč diši po pravi soli. M)6 vseh teh dejavnostih pa se nismo pozabili umivati, skrbeti za red v omarah in sobah, poglobile pa so se tuđi naše prijateljske vezi. Vsi smo nastopali na spoznavnem in zaključnem večeru. Za uspešno delo smo dobili nagrade, priznanja in pohvale. Čas nam je tako hitro mineval, da smo nekateri ćelo pozabili telefonirati domov. Pisali pa srno le vsi, pa ne samo domov, ampal< tuđi prijateljem in sorodnikoro. Za dobro počutje v zimski soli y naravi =80 skrbeli smučarski učitelji: Milica Tomšič, Polona Leskovec, Uroš Dolenc in Goran Jablanov ter razredniki: 3.a razreda - Marija Korošec, 3.b. razreda Veronika^Drolc ini3.c razreda Marjan Pavli. K lazadnje bi se še radi iskreno zahvalili INvsem, ki so nam na kakršenkoli način omogočili, da smo tako široko zastavljen program tuđi realizirali in doživeli na Pokljuki nekaj nepozabnih dni. To so: - Lek Mengeš (denarno pomoč) - Semesadike (denarno pomočj,_..„„.....-- - Zarja (denarno pomdž)/^'——T£ - Mižek (praktične nagrade)"""™::'--t7" - Ml AMIGO (izvedba plesnega /1 večera za obe izmerii) - FOTO Repanšek (podarjeni filmi) - Fotokopiranje Medic (barvne fotokopije) - Janez Smole in Janez Bele (predavarije o alptnizrnti); ^ /\ .A - polona Leskovec ' -.■'' "■ •' \ /(predavanje o filmu in fotografiji) %'\rP.1yy7/yy)9/b*d 3- razreda in ry//y///%J vodia Z$N Smučanje | )l|(||lj ■Ćatišš pNič šem poizkusila smuči, .........j vztrajno učitelj me uči. j %\ Smucam čisto vsak Jfen, j ^"T tuđi s prijateljicami s$ rada lgran% \ Vsak dan sobo si pospra^kno, tovarišice jih ocenijo. \ Plesni učitelj nas je plesov naučil In s tem nas je razveseli!. Zadnji dan pa tekma bo, 'l|t "9 kjer vsak po svoje zmagal Ipr ^\ Kmalu vsi domov odidemo A \ j in se v soli zopet snidemo. \ Anja Kosec, 3.a/ \ | i l...../ i i Zimska radost m i i 0, kam na Pokljuki je lepo, ^p zelene smreke tam raslo, \ pozimi polno je snega, \ da tam smucati se da. Pa prišel spet je zimski čas, ; ko smučat so poslali nas. ^ i Vsi veseli smo od doma šli, i ker vedeli smo, da nam lepo bo vse dni. Učiteljica Marija nam% nh/odŠ dala, -...<.- kako se naš$ skupina nd Pokljuki bo igrah. Vsi razigrani smo na smučisce odšli, tam čakali so nas smučarskl učitelji *| Smo desno, levo vsi vijugali, šk jm 3& se kar kadilo je za nam/. Wg^ ..Na koncu smo pa všfse naučilijm iako, da pravi smučarjhsmo vsi /Ufa//. Večeri prav družabni so bili, ff sa/i igrali, peli iri plesali:, smo čisto vsi MM^RJKl jm NAŠA ŠOLA Zimska sofa v naravi Vmes pa družabne igre so bile, da za spanje skoraj časa zmanjkalo je. A vsega lepega je enkrat konec in kot bi počil lonec je tuđi našega zimovanja konec. Hvala Mariji, Milici, Poloni in Urošu, saj brez njih nam ne bi bilo tako lepo, kot nam je bilo. Klemen Štepec, 3.a Tekmovanje v veleslalomu Sprihodom na Pokljuko se mi je izpolnila želja, da se naučim smucati. Ko sem prvič stopila na smuči, me je bilo kar malo strah. Sploh jih nisem znala pripeti. Kmalu je strah izginil in me je objemalo veselje pri vsakem novem spuščanju niz strmino. Prišel je tuđi dan tekmovanja v veleslalomu. Temni oblaki nišo mogli skriti napetosti in predtekmovalr% tremo. Imela sera^štartno številko 11. Ko sem prišja/na^jftart, sem primišljevala^Scjrpo o tem, lto$> naf^jjajbolje izpeljem prof^f. Med vožnjo/e mi je zdelo, da peljem/fer hitro, %ho ni pm šio tako doBta kot na/feningu. Trem1y/vendarle naredilai Qo rinhodu v cilj, nisafn bila preveč "^ |TT#dovoljna. Gledala s^m nastope ostalih jekj|ovalcev in čakala na svojo končno uvrstiteu.-- KezMatLso na koncu podali, da sem zasutoj 6. mesfo. To ni bilo takćhflabo, da bi bilai užaljđha, toda si vedno želim apge na vsakem,- tekriovanju. *~~y*~. --•*.....' ——««——I' ,J Biljana Bartulac, 3.a Zimsko veselje na Pokljuki Pokljuka stara kljuka, k t^>t zrla) pnhajamo. se sine|emq in pofesmo, smulamo \f sapkefmo. „*>■ Peljerfio se z vleSnico, -«^**^**^ igrajac ..kiepetoio, ""* skratka vse, da se lepo imamo. 'VRAMKAP. J.o Upam, da še dolgo lepo se borno imeli in snežene dneve šteli. KiwpWf)pno domov odšli^ %f č^irav steiam nič ne mj^ci, % jftar malo Iflostni borno vs\ "^ /ker bo kone^ zabavnih dni.} j-\ felorut VrhoWk 3.a \ / Pesmi Mali zaspanček Skoz okrflf^2JY /^ ««* malemu JJaŠT \ l«i še sfedko šjpiJf \ Tam budi \ \ ga siv|i muca\ / brž pdkonci m|la špca, dosti sbal si z| x\of.%^^,~-^""~"~"'""^"""^~" raje se ijgraj z \nehf Ga bo zbudita"^r, -"■'(Jrdbna ptickd<*a"-A*!fi>****w**' * ki na oknu žvrgoli, ali spal bo do kosila, ko ga lakota zbudi? Jože Brojan Berač postopač Nekoč^ že dolgo je, tega, y tako zđfj pravijo IjiMe, *C v vas prihajal je nek|o, \ ki bafe«o se galijo. y*\T Bil je v^tf^mocM Y V takoXdaMravijo Ijuđje, 1 Vihore DMremikal, \ ifkaj, ko seVlelu j(M2fnikal. • "'S|ozi vas od f^e do ft$e, ta% zdaj pra^Ć lju(^>>v l]ud|m grozil jim pffpt/al, \m seSjad je tepel !n prenval Rad B3obr9 je ',uas\, -^tsrozdaj pravijoJjudje, »imeso, klobase in> kolao, '> a bil navaden je lerač.***^ Jože Brojan S potnočjo profesorja na lažji način do uspeha v matematiki. Tel.: 737 297 KilMSg^KI JA_ VAŠA POŠTA V premislek! Objekt SLAMNIK Vjanuarskem Mengšanu sem kar nekajkrat prebral članek Objekt Slamnik. Zgodba, ki je nadvse strokovno, natančno in lepo napisana, le daje človeku marsikaj v razmislek. Ali gre za nekatere pravne napake? Ali gre za strankarsko obračunavanje? Menda ne gre le za oslovo senco, ali pa? v Ce gre le za pravne napake, moram reci, da so le-te v primerjavi z dogajanji kršenja pravnih norm v državi Sloveniji zanemarljive. Poglejmo samo malo okrog sebe: kaj se dogaja z lastninjenjem v naši državi, tuđi v Mengšu! Pa skoraj nič, oziroma nič se še ni zgodilo. Saj skoraj vsi odgovorni vse zanikajo, sodišča ne delajo. Čeprav gre za krajo! v Ce gre za strankarske razprtije, gre tuđi za oslovo senco! Osebno sem prepričan, da moramo vsi občani delati le za dobrobit Mengša, Mengšanov in nič drugega. Strankarstvo bi moralo biti le HOBI posameznika in posameznikov, ki jih druži v enakem ali sličnem političnem počutju. Če ni tako, nismo zreli za demokracijo. Tako menim! \/zadevi Slamnik pa razmišljam stvarno takole: 1. Če se ob vsem dogajanju ugotovi kakršna koli osebna korist pri korner koli, sem prvi zagovornik, da je taka dejanja treba javno objaviti, kaznovati in povrniti škodo. 2. Uradno ugotovljena in ocenjena vrednost je DEM 1,650.000! Plaćano je DEM 625.000 torej kar dobrih 2,6 krat manj, kot je ocenjena vrednost. Menim, da se bo izračun odplačila anuitet zelo dobro izšel. Prepričan sem, da je publicitete o Objektu SLAMNIK dovolj. Razpoložljive sile in volja do dela pa naj se preusmerijo v koristnejše zadeve v prid Mengšanov. Trdim, da zgodba "OBJEKT SLAMNIK" ni zguba za občino. Podrobnosti pravne narave naj se uredijo v bližnji prihodnosti. Vesel bom, če bodo mengeški pravni strokovnjaki pri tem nesebično pomagali. Stane Luiar Kje in koliko je danes pešec sploh še varen v prometu? Po naklučju mi je prišla v roke studija, kot zaključek raziskave, ki so jo organizirali na Mengeškr osnovno soli. Otroci so ugotavljali in pisali o tem, koliko so varni v Mengšu na poti v solo. Ugotavljali takoimenovane čme točke, primemost prehodov za pešce, urejenost pločnikov in podobno. Rezultati raziskave so bili porazni, predvsem pa zanimivi. Otroci se pač še ne znajo sprenevedati, ne lažejo in povedo kar mislijo naravnost, pošteno, tako, kot dejstva so, brez zavijanja v rožice. In odločil sem se tole napisati v premislek predvsem voznikom motornih vozil. Ni tako oddaljen čas, ko smo se spraševali, znaš plavati, voziti kolo, za današnji čas povsem banalne stvari. Danes moraš imeti vsaj vozniško dovoljenje B kategorije. Če tega nimaš, nekako nisi polnopraven član družbe. Ko takole premišljujem, se mi vsiljuje prepričanje: kolikor voznikov, toliko kategorij. Pa poglejmo samo nekaj najbolj značilnih, v katere bi lahko razvrstili skoraj vse voznike. Se tako miren, prijazen pešec se tišti trenutek, ko ga od zunanjega sveta loči nekaj m2 pločevine, ko sede za volan, spremeni. Kot po pravilu se prelevi v nadutega, brezobzirnega, vaše zagledanega "Mačota". Ko osebnost vpije tistih 50-70 konjskih moči, se poosebi s temi konji in naenkrat je na cesti sam, vsemogočen. Vsi drugi udeleženci v prometu so ničeta, ki jih je nujno na takšen ali drugačen način spraviti iz prometa. Najmanj 50% voznikov sploh ni za na cesto. Polovico le teh so norci, ki so prepričani, da so najboljši vozniki, ki se obnašajo, kot da so ceste samo za njih, se na druge ne ozirajo, oziroma so prepričani, da morajo vsi drugi paziti na njih. To so tišti norci, ki sploh ne znajo voziti drugače kot s polnim plinom, brezobzirno prehitevajo, ker so za njih vsi tišti, ki se slučajno ustavijo pred kakšno oviro na cesti, trapasti mečkači. Trobijo in nazorno kažejo vsem ostalim, da so debili, ker so se ustavili pred rdečo lučjo. To so vsi tišti, ki vozijo mnogo bolje, če ga imajo kakšen deci pod kapo. Pravi možakar se pač ne brani kakšnega kozarca. K Iasprotje le teh, ki tuđi ne spadajo na IMcesto, so tišti "mečkači", ki vozijo po svoje, kot da bi bili na cesti sami in edini voznik. Po ovinkih se "plazijo" kot bi hodili peš, ob vsaki kaplji dežja poznajo samo prvo in drugo prestavo. Ne držijo se kolone, kajti oni so se odločili voziti 40 na uro na odprti cesti in ni jim mar ostali tekoči promet, ki se zaradi njih ustavlja. Ni čudno, da med prvimi in drugimi letijo strele. Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da po naših cestah vozi velika večina nepismenih voznikov. Silimo v Evropo, pa ne znamo brati. Kako naj si drugače razlagam dejstva, da večina voznikov ko pridivja do napisa kraja, z nezmanjšano hitrostjo vozi naprej. Znak z omejitvijo hitrosti jih niti najmanj ne prizadene. Ćelo slikice na prometnih znakih, ki opozarjajo na prehod za pešce, križišče, ne znajo razvozljati. "To pa ne more biti res", boste dejali! Kako si potem razlagate, da vozijo naprej, kot bi znakov ne bilo? Samo popolnoma nepismena oseba se bo obnašala tako. Nekateri teh "nepismenih" se ćelo javno hvalijo, češ, če hočeš ujeti v Mengšu zeleni val, moraš peljati najmanj 95 km na uro..Žalostno pri tem je to, da tako razglabljajo avtohtoni Mengšani, tišti, ki vse kar naredijo, naredijo za Mengeš. Z nekoliko zlobe bi dejal, da taki in podobni delajo za Kamnik, saj imajo Kamničani koncesijo za mrliške vezice in pokopališče. Prvo in osnovno pravilo, ki smo se ga včasih naučili v avto soli, je bilo, "Prilagajaj vožnjo razmeram na cesti". In drugo: "Na cesti nisi sam". Še cei kup udeležencev v prometu je, ki moramo na njih paziti. Najbolj ranljivi pa so pri tem ravno otroci in starejši. Premislimo dragi vozniki. Le malo je potrebno storiti, pa se bo varnost naših najmlajših povećala za kar precej odstotkov. Popolnoma neprimerno se je izgovarjati na takšne ali drugačne ceste, če nas znak opozarja na solo, na prehod za pešce, če je na nevarnem odseku znižana hitrost, če nas napis opozarja, da smo se pripeljali v Mengeš. Postorimo tisto, kar se od nas pričakuje, prej ali slej bodo odgovorni poskrbeli tuđi za ceste. Optimist MENGŠAN RfflMSta 25 VAŠA POŠTA DRUŠTVA Avtoservis Debevc Oavtoservisu Debevc z Gorenjske ceste v Mengšu lahko napišemo samo tisto, kar se piše o najbolj uspešnih ne le v Mengšu, pač pa tuđi na širšem področju. Čeprav se ukvarjajo z avtomobili, brez težav rečemo, da imajo posluh za ljudi, za tište, ki te čudne stroje vozijo. Pa ne le tište! Že nekajkrat smo zasledili, da z veseljem stopijo naproti pomoči potrebnim. Lastnik g. Franc Debevc pri izbiri sponzorirancev uporablja metodo, katere je bil najbolj vesel g. Tomaž Humar iz Kamnika. Franc in Tomaž sta namreč podpisala pogodbo odveletnem sponzorstvu. In zakaj? Preprosto! Tomaž je vrhunski kompletni alpinist z veščinami prostega plezanja, tehnične visine, ...Izhaja iz okolja, v katerem živimo. Dejstvo je, da na tem športnem področju ni velike publicitete, čeprav ravno Tomaž dosega svetovne uspehe. V marcu odhaja novi preizkušnji na pot, na severozahodno stenoAma - Dablama (visina: 6828) v Himalaji. Vrh je bil že štirinajstkrat osvajan, vendardo danes še ne osvojen. Držimo pesti, da bo Tomažu, mlađemu fantu, ki mu plezanje predstavlja življenjsko pot, to tuđi uspelo. Pravi, da je težko usklajevati družino, poklič in plezanje, zato mu je pomoč g. Debevca še kako dobrodošla. Za takšen podvig je potrebno veliko priprav, intenzivne pred odhodom trajajo mesec in pol do dveh mesecev. Daljše ko so stene, raje jih ima. Zanimivo geslo, ki je nam skoraj neverjetno: mi stene ne moremo premagati, stena nam samo dovoli, da splezamo čez. Družina je steber opore, zato lahko dosega tisto, česar drugi še nišo. Največ stvari se dogaja v glavi. Nima direktnega vzornika, posluša navdih lastne usode. Vse čestitke Tomažu, ki veliko tvega za ceno vpisa v zgodovino, čeprav to ni cilj. Za vse tište, ki velike alpinista svetovnega formata ne poznate, naj povem, da letos sodeluje v akciji Podarim dobim, kamor povabijo samo najbolj aktivne, perspektivne in kvalitetne športnike. Pleza sam, zato bo poleg lastnih zmožnosti in telesne pripravljenosti potreboval tuđi srečo! Veselim se srečanja ob vrnitvi, takrat pa borno iz prve roke izvedeli, kako se imajo tam gor visoko. Srečno! Želimo čimprejšnjo vrnitev. Tatjana S/Vec Strmšek Likovno društvo Mengeš Včetrtek, 1.2.1996 se je v prostorih Partizana Mengeš zbrala pisana druščina likovne umetnosti s skupno željo, da ustanovimo LIKOVNO DRUŠTVO MENGEŠ. Na ustanovnem sestanku smo sprejeli statut društva in se dogovorili za program dela. Mentor likovnega društva je akademski slikar g. Vinko Železnikar, pobudo za ustanovitev takega društva pa so poleg njega dali še g. Marjan Gabrilo, g. Janez Škrlep in g. Jože Mlakar. Program: Osnovni namen društva je predvsem medsebojno druženje, izmenjava izkušenj in izpopolnjevanje vseh, ki jim ni tuje čutenje in izražanje na likovnoustvarjalni način. Občutek in veselje do estetskega in lepega je globoko v nas vseh. Vokviru društva se bodo lažje opogumili začetniki, kot tuđi tišti, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo že dalj časa, a so njihova prizadevanja ostala anonimna. - Dejavnost društva navznoter bo potekala pod vodstvom mentorja ali strokovnega sodelavca v obliki občasnih srečanj (tedensko dve uri ali po dogovoru) na katerih bi postopoma spoznavali področje likovne umetnosti. - Organizirane bodo tuđi likovne delavnice, v okviru katerih bo potekalo praktično ustvarjalno delo in seznanjanje z likovno teoretičnimi problemi. - Glede na širino likovnega področja in želje občanov bodo organizirana predavanja in tečaji iz različnih področij, zvrsti in tehnik. - Ob pomoči občinskih organov in sponzorjev bomo organizirali likovno kolonijo. - Poleg rednih obiskov pomembnih likovnih razstav bodo člani društva vsako leto postavili na ogled tuđi svoja dela v okviru društvene razstave. - Najuspešnejšim članom, ki bi dosegli odgovarjajoč kvalitetni nivo pa bo omogočeno tuđi občasno samostojno razstavljanje. - Društvo si bo prizadevalo navezati medsebojne stike z ostalimi sorodnimi društvi (izmenjava izkušenj in razstav). Mogoče se do sedaj še niste opogumili in vas bo sele predstavljeni program prepričal, da se nam boste pridružili. Naše druženje in ustvarjanje poteka vsak četrtek od 18.00 ure dalje v klubskih prostorih Partizana Mengeš. Vabljeni vsi, ki vas tovrstna dejavnost veseli. Biba Pod mengeško marelo V Mengšu je bilo že dvanajstič veselo POD MENGEŠKO MARELO Glasbeno zabavna prireditev, ki je nastala ob stoti obletnici Mengeške godbe in je bila vzor številnim drugim tovrstnim prireditvam v Sloveniji, se je letos odvijala 10. februarja. Popoldne je trajala poltretjo uro, zvečer pa več kot tri ure. Prireditev je organizirala spet Mengeška godba pod vodstvom prof. Franca Gornika s Štruclovimi priredbami Avsenikovih in drugih znanih skladb. Kot solisti pa so z godbo nastopali Franci Stopar, Jožko Per, Aljaž Kompare, župan Janez Per ter njegov sin Boštjan. Čudovito sceno sta pripravila Anton Benda in Peter Krušnik, za dobro osvetlitev pa je poskrbel Slavko Pišek ml. Tekst in loto: V/do Repanšek Skoraj vsako teto se Pod mengeško murelo rodi nov ansambel. Letos je bila to Marela original, ki jo vodi Franc Kompare, giasbo zanjo piše Marjan Ogrin, besedila pa Janez Hvale. Mladi glasbeniki so pokazali presenetljivo veliko znanja. Mmštm MflRELO DRUŠTVA Pod mengeško marelo Mengeški zvon pod vodstvom prizadevnega Janeza Nastrana je znova popestirl glasbeno dogajanje na odru. V Zvonu poje tuđi predsednik godbe Lađo Kosec, ki odlično povezuje vse godbene niti, skupaj z bratom Primožem in drugimi godbeniki pa sta tuđi največ pripomogla pri organizaciji. V imenu vseh godbenikov se Lađo Kosec zahvaljuje vsem sponzorjem, posebno pa tovarni glasbil Melodiji, ki že od leta 1949 skrbi za glasbeni napredek v Mengšu in po vsej Sloveniji. Vse je najbolj presenetil poseben solist - prot. Franc Gornik - ki je predzadnjo skladbo zaigrat na frajtonarico. Pa tuđi drugače je videti, da je godba pod dobrim strokovnim vodstvom, sa/ so bile vse skladbe odigrane brezhibno. In še posebnost: najstarejši godbenik ima že 82 let, pa se mu to nič ne pozna. To je seveda Jože Gornik, ki je povrhu še rekorder v igranju na trobento. Igral jo je već kot sedemdeset let. mKHKmmmm Invalidi, zaporniki, internirane!, pregnanci, veterani Vletu 1995 je bila sprejeta nova zakonodaja, ki ureja status Vojnih invalidov, žrtev vojnega nasilja in vojnih veteranov. Vsi trije zakoni so bili objavljeni v uradnem listu Republike Slovenije št. 63 z dne 6.11.1995. Ker po navedenih zakonih gredo upravičencem tuđi določene pravice, opozarjamo občane, ki morda tega še ne vedo, da se o tem zanimajo pri določenih organizacijah, ali na upravnih organih, ki delajo na sedežih bivših občin. Vojaški invalidi po tem zakonu so osebe, ki so dobile okvaro zdravja pri opravljanju vojaških in drugih dolžnostih za cilje obrambe ali varnosti Republike Slovenije ter osebe, ki so dobile okvaro zdravja v enakih okoliščinah. v bojih za obrambo slovenske severne meje, kot udeleženci narodnoosvobodilne vojne Slovenije ali ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991. Pravice, ki gredo vojnim invalidom so: 1. invalidnina 2. dodatek za posebno invalidnost 3. dodatek za pomoć in postrežbo 4. povračilo prispevka za socialno zavaravanje 5. zdravstveno varstvo 6. zdraviliško in klimatsko zdravljenje 7. rehabilitacija 8. invalidski dodatek 9. popust pri vožnji 10. povračilo potnih stroškov Nekatere teh pravic gredo tuđi družinskimčlanom, ženi, otrokom ali staršem umrlih invalidov. Postopek za uveljavljanje teh pravic vodi na prvi stopnji organ pri upravni enoti, v našem primeru v Domžalah. v Žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja so osebe, ki so jih nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 6.4.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile (izgnanci), poslale v taborišča (taboriščniki), zapor (zaporniki), na prisilno delo (delovni deportirana) mm DRUŠTVA ZBNOV ali internacijo (interniranci), ter osebe, ki so pobegnile pred vojnim nasiljem (begunci), ali nasilno odvzete staršem (ukradeni otroci). Vse te navedene žrtve vojne imajo po tem zakonu pravico do: 1. zdravstvenega varstva 2. zdraviliško klimatskega zdravljenja 3. povračilo stroškov 4. priznanja pokojninske dobe 5. pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji 6. povračila do vojne odškodnine po posebnem zakonu 7. doživljenske mesečne rente 8. prednost pri dodelitvi socialnih stanovanj Tuđi o pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji upravna enota, v našem primeru v Domžalah. Vojni veterani po tem zakonu so, osebe, ki so sodelovale za obrambo severne meje (1918 in 1919), borci in udeleženci narodnoosvobodilne vojne (1941 do 1945) in mu je udeležba priznana po predpisih o 'pokojninskemm in invalidskem zavaravanju v dvojnem ali enojnem trajanju, udeležencem vojne za Slovenijo v letu 1991. Pravice, ki gredo udeležencem po tem zakonu so: 1. veteranski dodatek 2. dodatek za pomoč in postrežbo 3. letni prejemek 4. zdravstveno varstvo 5. zdraviliško in klimatsko zdravljenje 6. brezplačna vožnja 7. pogrebnina 8. priznanje pokojninske dobe Prostor mi ne dopušča, da bi lahko opisal vse, kar navedeni zakoni vsebujejo. Priporočam občanom, ki mislijo, da bi jim po navedenih zakonih šle kake pravice, pa sami tega ne znajo ali ne morejo, da se za natančnejše informacije obračajo na predstavnike invalidskih ali borčevskih organizacij. Najbolj točne informacije pa bodo dobili prizadeti na upravni enoti za borce in invalide v Domžalah. Tam je treba oddajati tuđi zahtevke za uveljavitev pravic. Poleg navedenega bi še pripomnil, da roka, do kdaj morajo biti zahtevki vloženi ni. To pomeni, da jih bo mogoče vlagati tuđi pozneje. Tajnik ZB NOV: Janez Zibelnik PevskI zbor Svoboda Dejavnost Mešanega pevskega zbora "SVOBODA" Mengeš Po uspešnih božičnih koncertih, ki smo jih izvedli v cerkvah, je zbor sodeloval še na dveh prireditvah. Prva je bila javna radijska oddaja "Koncert iz naših krajev", kjer je zbor izvedel štiri narodne pesmi. Oddaja je bila na sporedu konec januarja na prvem programu. Druga prireditev, ki smo se je udeležili, je bila v počastitev slovenskega kulturnega praznika - 8. februarja. Proslavo so organizirali Občina Mengeš, društvo "Svoboda" Mengeš, na njej pa so sodelovali še folklorna skupina, šolarji Osnovne sole Mengeš in članice godbe Mengeš. Zaradi službene odsotnosti našega dirigenta Matevža, nas je izjemoma vodil njegov oče gospod Edi Goršič. Z njegovim dirigiranjem smo se hitro "ujeli" in ubrano zapeli. K laš zbor pripravlja v mesecu marcu "javno INvajo", ki bo v dvorani Kulturnega doma. Na to vajo vabimo ljubitelje zborovskega petja in tuđi nekdanje pevce. V živo boste lahko spremljali našo vajo in ugotovili, da sta strah in trema povsem odveč. Z veseljem vas borno sprejeli in spoznali boste, da smo veseli in družabni Ijudje. Vsi tišti, ki bi se nam radi priključili, pridite na vaje, ki so v ponedeljkih in četrtkih ob 20. uri. Radi bi številčno povećali zbor, saj imamo naslednje leto petindvajset let delovanja. V februarju se zbor odpravlja na skupne priprave (intenzivne vaje) v Ankaran. Vaje so razdeljene in trajajo intenzivno skupaj več ur. Začeli borno z novim programom za svoj letni koncert in tuđi za nastop na občinski reviji pevskih zborov Kulturne skupnosti Domžale, ki bo naslednji mesec. K I a teh pripravah organiziramo "družabni I Nvečer", kjer "krstimo" nove člane, ki so se nam pridružili v zadnjem letu. ' Naš zbor pridno in z veseljem prepeva, zato "korajža" velja in pridružite se nam. Ivana 1. Društvo upokojencev Mengeš vabi svoje članice in Ćlane na redni letni občni zbor, ki bo 16. marca 1996, ob 14. uri, v Kulturnem domu v Mengšu (pod odrom). 2. Društvo upokojencev Mengeš išče natakarico v pokoju za strežbo v bifeju. Delo po dogovoru. Pisne prijave pošljite na naslov: DU Mengeš, Trdinov trg 14, 61234 Mengeš. SSS^^StJSBS^BS^.............. Iskrena hvala prav vsem Januar 1996 je bil za Krajevno organizacijo Društva izgnancev Domžale, ki obsega tuđi nekdanje izgnance z območja sedanje občine Mengeš, delaven, kot noben mesec doslej. V skladu s sprejetim zakonom smo namreč izpolnjevali in pomagali izpolnjevati obrazce za priznanje pravic žrtvam vojnega nasilja. Blizu 500 nekdanjih izgnancev se je ob tej priložnosti tuđi odločilo, da postanejo člani KRAJEVNE ORGANIZACIJE DRUŠTVA IZGNANCEV DOMŽALE in upamo, da borno s skupnimi močmi pripravili prijetne izlete in srečanje, kjer bodo lahko obujali spomine in dogodke, od katerih že mineva več kot 5 desetletij. Ker je že v prvih dneh januarja 1996 većina nekdanjih izgnancev iz Občine Mengeš izpolnila obrazce, se je vodstvo društva odločilo, da v Mengšu, kljub pripravljenosti Občine Mengeš in g. Janeza Pera, župana, ne organizira prevzemanja obrazcev, temveč je bilo posebej za Mengšane prevzemanje obrazcev opravljeno v Domžalah. Kljub temu Občini Mengeš, g. Janezu Peru, županu, ki je izgnance pozdravil tuđi na njihovem novoletnem srečanju, iskrena hvala za pripravljenost, pa tuđi finančno pomoč v letu 1995. Iskrena hvala tuđi MENGŠANU, ki vedno najde prostor za objavo naših sporočil. Vse člane, ki zahtevkov še niste oddali, pa obveščamo, da borno odslej dežurali vsako zadnjo sredo v mesecu (v februarju bo to 28. februar) od 13. do 14. ure v prostorih Občine Domžale. Društvo izgnancev Domža/e 8ffiWSŠ&M £8 DRUŠTVA Vsoboto 27. januarja smo gasilci iz Mengša na 106. Občnem zboru podali poročila o delu društva skozi leto 1995. Poleg številnih gasilcev, župana Občine Mengeš g. Janeza Pera, so se Občnega zbora udeležili gasilci iz Avstrije, s katerimi je PGD Mengeš pobrateno, predsednik GZ Domžale g. Marjan Slatnar, gasilci iz Bevc pri Velenju, ter številni predstavniki društev iz Mengša. Iz poročil je bilo nazorno prikazano delo društva skozi 1.1995. Dela pa ni bilo malo, zato prilagamo poročilo poveljnika PGD Mengeš g. Staneta Šimenca. Na Občnem zboru so bile podeljene značke za dolgoletno delo v društvu: za 10-letno delo Ivanka Bleje za 20-letno delo Franci Orel Rajko Orel Edo Reven Albin Reven Janez Ravnikar za 30-letno delo Jože Malus Tone Mejak za 40-letno delo Štefan Bazin Tone Hren Tone Ipavec Stane Mušič Janez Per - župan Franc Šimenc Karei Divjak za 50-letno delo Janez Skok - prejme posmrtno Ob 60-letnem življenskem jubileju v 1.1996 pa sta prejela značko in plaketo gasilskega veterana g. Janez Jenko in g. Jože Žorgi predsednik društva. V okviru zaključka praznovanja 105. letnice PGD Mengeš je UO podelil 27 društvenih priznanj za nesebično delo v društvu. Priznanje je bilo podeljeno tuđi Godbi Mengeš za sodelovanje na 105. letnici PGD Mengeš. Ob koncu I. 1995 pa smo se gasilci iz Mengša udeležili Občnega zbora pobratenega društva St. Egvdenca iz Avstrije, kjer smo podelili priznanja za uspešno medsebojno sodelovanje. Predsednik PGD Mengeš Jože Žorgi Vletu 1995 smo se prilagajali novi organiziranosti gasilcev po Zakonu o gasilstvu in Pravilih gasilske službe. Ustanovili smo občinsko poveljstvo in poveljstvo gasilske zveze, v letu 1996 pa moramo urediti še članstvo, čine in oznake po novih pravilih. Plana dela za leto 1995 nismo uspeli v celoti uresničiti, cea 90%. Največja pridobitev je bila nabava novega tehničnega vozila Mercedes. Na pravilnost naše odločitve kaže že podatek, da smo s tem vozilom od 1. oktobra do 31. decembra sodelovali že na desetih akcijah. Požari in druge intervencije Vletu 1995 smo imeli skupno 42 intervencij, lani 26; takšno povećanje pa gre predvsem na račun prometnih nesreč in posredovanj na cestah. Na območju občine Mengeš smo imeli skupaj 22 intervencij, od tega 9 posredovanj ob prometnih nesrečah ali razlitjih goriv in olj. Izven občine Mengeš smo imeli 20 intervencij, od tega 2-krat ob prometni nesreći, 3-krat črpanje vode in 2-krat nujni prevoz vode. 14.01.95 Huda prometna nesreća, Mengeš- Rodica 1v.- 3 čl 26.01.95 Nekontrolirano kurjenje vej v gozdu v Jablah 2v.- 5 čl 07.02.95 Izvoz na poziv, da gori avto v Trzinu (lažni alarm) 1v. - 3 čl 07.02.95 Prometna nesreća v Mengšu pred "Varnostjo" 1v. - 5 čl 20.02.95 Velik požar na gosp. poslopju na Rodici 2v. - 7 čl 01.03.95 Gorel osebni avto R5 v Mengšu Glavarjeva (Jerič) 2v. - 15 čl 26.03.95 Kletni požar v Jaršah 1v. - 5 čl 02.04.95 Velik požar na kozolcu dvojniku, Brezje pri Studencu 1v. - 3 čl 02.04.95 Gorele PVC cevi v podjetju "Sigma" v Domžalah 1v. - 3 čl 04.04.95 Požar v stanovanjski hiši, Depala vas 1v. - 4 čl 04.04.95 Požar v garaži v Kulturnem domu Mengeš 2v. - 6 čl 07.04.95 Goreli PVC odpadki pri Juhantu, Jarše 1v. - 2 čl 24.04.95 Črpanje vode iz stanovanja v Trzinu 1v. - 1 čl 25.05.95 Razlitje nafte pri Domu počitka Mengeš 1v. - 3 čl 28.05.95 Gorela deponija odpadkov za Induplati, Jarše 1v. - 2 čl 29.05.95 Zagorel pralni stroj v bloku Slamnikarska, Mengeš 2v. - 14 čl 04.06.95 Požar v stanovanjski hiši, Habatova 8, Trzin 2v. - 8 čl 26.07.95 Kletni požar v Domžalah 1v. - 4 čl 26.07.95 Akcija zaradi požiganja starih el. kablov pri Krtinčku, Slovenska cesta, Mengeš 1v. - 5 čl 27.07.95 Prometna nesreća pri kamniškem mostu, Mengeš 1v. - 3 čl 03.08.95 Nujen prevoz vode v proizvodnjo Tina, Nasovče 1v. - 2 čl 03.08.95 Nujen prevoz vode v proizvodnjo Tina, Nasovče skupaj 16m3 vode 1v. - 1 čl 16.08.95 Velik požar v sušilnici lesa v Melodiji, Mengeš, sodelovala so še društva: Loka, Topole, Moste, Homec, Jarše- Občni zbor PGD Mengeš Poročilo poveljnika PGD Mengeš za ieto 1995 __MIWa8ftN 7< DRUŠTVA Poročilo poveljnika PGD Mengeš za leto 1995 Rodica, CPV Kamnik, PGB Ljubljana ( 6h) 3v. - 28 čl 08.09.95 Požar v stanovanjski hiši v Preserjah 1 v. - 3 čl 08.09.95 Črpanje vode ob poplavi v Komendi z dvema črpalkama*1v. - 3 čl 12.09.95 Požar v skladišču "Edigs" v Loki (5h) 3v. - 11 čl 23.09.95 Gorel osebni avto v kleti SPB Domžale 1v. -MB - 3 čl Ekipa z MB nato dežurna v CPV (2h) 27.09.95 Velik požar na deponiji papirja v Papirnici Količevo 2v. - 7 čl (3h) 5 čl. - v pripr. 30.09.95 Prometna nesreča pri kamniškem mostu, Mengeš 1v. - 2 čl 22.10.95 Prometna nesreča med Loko in Trzinom 1v. - 3 čl (3 pr.) 24.10.95 Zagorela je el. omarica "VVarsteiner Pub" Mengeš 1v. - 5 čl 24.10.95 Zagorel televizor pri Traven Jožetu, Mengeš 2v. - 9 čl 31.10.95 Gašenje smrekovih vej pod Dobenom 2v. - 4 čl 03.11.95 Gašenje smrekovih vej pod Dobenom 2v. - 5 čl 10.10.95 Gašenje kontejnerja za smeti, Kovinotehna, Mengeš 1v. - 3 čl 21.11.95 Prometna nesreča pri "Zarji", Mengeš 2v. - 3 čl 21.11.95 Razlitje jedilnega olja pri Domu počitka 2v. - 4 čl 04.12.95 Huda prometna nesreča, cesta Mengeš - Preserje 1v. - 3 čl 08.12.95 Velik požar na hlevu in gospodarskem poslopju v Čemšeniku od 6.40 do 15.00 2v. - 5 čl 08.12.95 Požar v stanovanjski hiši na Rodici 1v. - 3 čl (3 pr.) 16.12.95 Dimniški požar, gašenje ostrešja pri Mohorič Janezu, Slovenska c. 2 čl 27.12.95 Žaganje in sekanje podrtih dreves ob močnem sneženju 1v. - 3 čl 30.12.95 Podstrešni požar v stanovanjski hiši v Domžalah 1v. - 2 čl (6 pr.) Dovoz 12m3 vode v Gradišće nad Lukovico Po planu dela je poleg intervencij potekalo še veliko aktivnosti, naštel bom samo nekaj večjih: - celoletna aktivnost za nabavo novega prapora - aktivnosti ob nabavi in opremljanju novega vozila - izvedba proslave 105-letnice in razvitje prapora - sodelovanje pri organizaciji in izvedbi Mihaelovega sejma in prevzem novega vozila - prevozi, lupljenje, skladanje in žaganje lesa za stojnice in za postavitev treh mlajev - čišćenje kanalizacij in nuđenje raznih uslug našim občanom - obisk delegacij na mladinskem in članskem občnem zboru v Bevčah - pleskanje oken in vrat v GG domu - srečanje gasilske mladine iz Mengša in Bevč; 29. maja v Bevčah in 2. septembra v Mengšu - urjenje operativne enote po novih pravilih - celoletno urejanje okolice gasilnega doma in vzdrževanje zelenić, rož in čistoće - pomoč pri urejanju "Trim steže" - izvedba meddruštvenega in področnega tekmovanja za starejše gasilce - instruktaža o rokovanju z RGA v Avtoservisu Car - preurejanje in posodabljanje opreme in vozil - pranje cerkvene kašče in okolice za "Karitas" - prevozi in postavitve stojnic - udeležba predsedstva društva na občnem zboru pobratenih gasilcev v St. liju v Avstriji Praktične vaje - Poveljstvo društva je izvedlo zanimivo društveno vajo na objektu KD v Mengšu s petimi (5) enotami, uporabili pa smo tuđi 2 enoti iz CPV. - V Topolah smo sodelovali na medobčinski vaji z dvema enotama. - Imeli smo tuđi eno nočno vajo pri Jeretini na Levčevi ulici. - Medobčinske vaje v Loki smo se udeležili z dvema voziloma. - Z dvema enotama smo sodelovali na gasilsko- tehnični reševalni vaji pri soli Roje, kjer je bilo prikazano gašenje avtomobilov in reševanje poškodovancev iz njih. - Na veliki občinski vaji v Tamizu smo sodelovali s tremi vozili in 17 člani. - Udeležili smo se še gasilsko-reševalne vaje v CPV Količevo z enim vozilom in delegacijo, ter velike gasilsko-reševalne vaje v Domžalah v počastitev 40-letnice GZ Domžale z dvema voziloma. Naši člani so se udeležili tuđi obletnic in proslav sosednjih društev in sicer: - 70-letnice PGD Smokuč - maše sv. Florjana v Mostah in Trzinu - blagoslova pokritega prostora predgasilnim domom Jarše-Rodica - proslave ob dnevu državnosti pri GG domu - blagoslova novega vozila v PGD Križ - razvitja novega prapora v Radomljah - proslave 70-letnice PGD Šinkov turn - proslave 95 let PGD Moravče - razvitja novega prapora v Ihanu, Dobu in v PGD Bukovica-Utik - prevzema obnovljenega vozila v Pecah in proslave ob 40-letnici GZ Domžale Redarsko službo in požarno stražo smo organizirali: . 18 krat v Kulturnem domu v Mengšu . 2 krat ob prireditvi "Pod Mengeško marelo" (13 članov) . 1 dan na Urbanovem sejmu . 2 dni na Mihaelovem sejmu . 1 krat v Hali v Domžalah . 1 krat ob krešu na Gobavici . 1 krat ob ognjemetu v Trzinu Tekmovanja Vletu 1995 smo se z osmimi (8) enotami udeležili medobčinskega tekmovanja GZ Domžale, ki je bilo obenem tuđi izbimo za regijsko tekmovanje, na katero se je uvrstilo vseh osem (8) enot. Regijsko tekmovanje je bilo tuđi izbirno za državno tekmovanje, ki bo izvedeno letos, za nastop na njem pa se je uvrstilo šest (6) naših enot, in sicer pionirji, člani B, članice B, veterani I., veterani II. in veteranke. Rezultati medobčinskega tekmovanja GZ Domžale: pionirji 1. mesto mladinci 1. mesto člani A 3. mesto člani B 3. mesto članice B 2. mesto veterani I. 1. mesto veterani II. 2. mesto in veteranke 1. mesto Rezultati regijskega tekmovanja: pionirji 4. mesto mladinci 5. mesto člani A 4. mesto člani B 3. mesto članice B 1. mesto veterani I. 1. mesto vetrani II. 3. mesto in veteranke 1. mesto BH DRUŠTVA ŠPORT Poročilo poveljnika PGD Mengeš za leto 1995 Izlet na Komno Člani A so v maju nastopili na tekmovanju dežele Koroške za bronasto značko in dosegli 3. mesto. Naj se zahvalim našim pobratenim gasilcem iz St. lija, ki so naši enoti pomagali pri pripravi, vajah in jih bodrili tuđi na samem tekmovanju. Veterani so nastopili še v Šinkovem turnu (1. mesto), v Bevčah (2. mesto), v Smokuču (1. mesto), v Prevaljah (2. mesto) in v Šaleku (3. mesto). Veteranke v Teharjah (2. mesto), v Bevčah (2. mesto), v Smokuču (1. mesto), v Prevaljah (2. mesto) in v Šaleku (3. mesto). Dve enoti s šoferji in vozili sta nastopilina :ekmovanju z gasilskimi vozili v Preddvoru in osvojili 1. in 5. mesto. Na vseh tekmovanjih v letu 1995 so tekmovalci osvojili skupaj 25 pokalov. Pogrebi Vletu 1995 smo na zadnjo pot pospremili dva (2) aktivna člana: Janeza Burgarja in Ignaca Levca ml., gasilskega pripravnika Gašperja Gregorca in šest (6) podpornih članov in članic: Braneta Lužarja, Sreča Sinčića, Tomota Štruklja, Ano Jagodic, Staneta Jakliča, Antonijo Kralj in Ano Ves-Šimenc. Na koncu poročila se zahvaljujem vsem, ki ste skozi ćelo leto prispevali svoj čas, delo in znanje za napredek našega društva in gasilstva, v dobrobit naših občanov, naj bo to na požarih, vajah, tekmovanjih, delovnih akcijah ipd. Posebno se zahvalim mentorjem in vsem, ki ste mi ćelo leto pomagali ter s pomočjo orodjarja in hišnika skrbeli za red in čistoćo v gasilskem domu in okolici ter vzomo vzdrževanje in čistoćo vozil. Hvala lepa! Poveljnik PGD Mengeš Stane Šimenc KOVINSKE ZAŠČITNE IN PROTIVLOMNE MREŽE ZA OKNA IN VRATA GOLDI d.o.o. Tel.: (+386)64 45 129 Poštar je prinesel na dom vabilo:.....z avtobusom v bohinjske hribe. Odhod v soboto 4. novembra ob 8. uri .... Vsoboto ob osmi uri smo se zbrali pred Gasilskim domom v Mengšu vsi nestrpni. Žal nas ni bilo za avtobus, ampak samo za tri osebne avtomobile. Bilo nas je deset. Vodja je bil Iztok, pomočniki pa Rok, Jože, Boštjan in Primož. Ostali udeleženci: Jože, Mihaela, Primož, Robi in jaz. Do Bohinja smo se lepo udobno peljali." Potem pa pot pod noge. Ogledali smo si tuđi slap Savica. Na Črnem jezeru je bila temperatura pod 0°C. Videli smo korenjaka, ki se je kopal kljub temu, da je bila polovica jezera zamrznjena. Pot smo nadaljevali proti Domu na Komni. Tam smo se okrepčali in prespali. Drugi dan smo nadaljevali pot na 2008 m visok Bogatin, kjer je bilo kljub močnemu vetru zelo lepo. Videli smo Triglav in morje. Vrnili smo se na Komno in nato nadaljevali pot v dolino. To je bil lep izlet. Mi ne verjamete? Prihodnjič se takih in podobnih izletov udeležite tuđi vi. Hvala za lep izlet organizatorjem. Matjaž Klemen NK FILC - Mengeš w VFilc-Mengšu z optimizmom čakajo na začetek nadaljevanja. Vtaboru nogometnega drugoligaša Filc- Mengeš se že en mesec vneto pripravljajo na začetek spomladanskega dela prvenstva, ki bo letos zelo zgodaj, že 3. marca. Kot većina ve, so nogometaši imeli v jesen- skem delu mnogo problemov. V začetku jih je spremljala rezultatska smola. Igrali so dobro. Večkrat so svoje nasprotnike nadigrali (Radeče, Slavija), toda točke so osvajali nasprotniki. Potem je sledila menjava trenerja, Modrijana je nasledil Filip Mendaš, vendar se je kriza poglabljala. Zatem so sledile poškodbe, pa kopica kartonov (za katere lahko trdim, da jih je večji del bilo podeljenih nezasluženo), rezultatov pa potem ni bilo. Mendaš je odšel. Nezadovoljstvo pa se je povečevalo. V klubu je začelo zmanjkovati finančnih sredstev. Kriza MMStol KS ŠPORT je imela svoj vrhunec nekaj dni pred odhodom v Koper. K sreči je po nekaterih spremembah začela delovati uprava. Predsednik Štefan Kobal in člani Jože Kralj, Lojze Pišek, Slavko Pišek st. in še nekateri so zasukali rokave. Na pomoć so poklicali Občino. Odzval se je župan g. Janez Per in nasedla mengeška ladja je počasi izplavala. Najtežje delo je potem prevzel Jože Kralj, ki je moral na koprski Bonifiki odigrati vlogo trenerja. Seveda je bila podana prijava, vendar se na zadovoljstvo vseh v Mengšu ni zgodilo nič hujšega. V naslednjih dneh so pripeljali v klub za trenerja Boga Deisingerja. S te poteze pa so napravili najboljši posel. Igra se je popravila. Začeli so prihajati rezultati, z njimi pa tuđi točke. Situacija se je začela popravljati. Tuđi blagajnik Roman Kalušnik je postajal vedno boljše volje. Začela so prihajati sredstva, katera je lahko potem izplačeval igralcem. Zadovoljstvo je bilo obojno. Najpomembnejša tekma pa je sele prihajala. Na vrsto je prišel veliki derbi s Črnučami. V , odločilni tekmi so Mengšani zasluženo zmagali. Ta tekma je bila obenem tuđi prelomnica. Ob koncu jesenskega dela so nogometaši z osvojenimi 15 točkami zavzeli 13. mesto. Za njimi so ostali Slavija, Zagorje in Radeče. V zimskem odmoru je bila uprava zelo agilna. Najprej so morali priskrbeti finančna sredstva za spomladanski del. Ko so ta del prebrodili, pa so se ozrli za okrepitvami. V klub so pridobili Mira in Boga Deisingerja iz Domžal. Tik pred koncem prestopnega roka pa so za klub podpisali še Robert Majdič, ki je še pred letom dni branil v prvi ligi pri Slaviji, zadnje pol sezone pa je prebil v Medvodah. Potem je prišel Tomaž Kališnik iz Ihana ter Igor Kobal iz Ilirije. Žal je zadnji Kobal, ki je vratar, moral Novice iz NK Mengeš zamenjati žogo za puško, ker je odšel na služenje v TO. Poleg teh pa je začel z treningi Boštjan Seretinek, ki ga na igrišču nismo videli že eno leto zaradi poškodbe. Klub sta zapustila organizator igre Adem Kapič, ki je odšel v Švico in drugi vratar Igor Trampuž, ki se je vrnil v Zagorje. Po končanem prestopnem roku lahko rečemo, da je Filc-Mengeš sedaj močnejša ekipa in lahko z zmernim optimizmom gledamo v nadaljevanje prvenstva, kjer jim je prvi cilj ostanek v ligi. Nogometaši so začeli s pripravami 12. januarja. V glavnem so delali na obnovi kondicije in fizične moči. Dosedaj so odigrali že dve prijateljski tekmi. Prvo so igrali v Ilirski Bistrici proti tretjeligašu Transportu, ki ga vodi bivši uspešni trener Mengšanov Ljubo Modrijan in v Ajdovščini proti prvoligašu Primorju. Obe tekmi sta se končali z 1:1. Na prvi tekmi je bil strelec Seretinek, na drugi pa Petrušič. Po izjavi trenerja Boga Deisingerja st. so na obeh tekmah igralci, čeprav iz popolnega treninga, dobro igrali. Sploh odlično so igrali v Ajdovščini, kjer so imeli za tekmeca eno najboljših slovenskih ekip Primorje. To tekmo so fantje, čeprav ne popolni, resno vzeli. Zato so lahko gledalci videli lepo predstavo. Trener je ob priložnosti dejal, da se sploh ne boji spomladanskega nadaljevanja prvenstva, če bodo fantje nastopili v vsaki tekm enako zagnano. Do pričetka prvenstva ima FILC-MENGEŠ na programu še nekaj prijateljskih tekem. 16. februarja prihaja v Mengeš Publikum iz Celja, 21. februarja gredo na gostovanje v Naklo, 24. februarja bodo gostili tretjeligaša Kolpo iz Podzemlja v Beli Krajini. 3. marca pa je začetek prvenstva. Po vsej verjetnosti bodo Mengšani odšli na gostovanje v Hrastnik z ekipo Radeč (verjetno, ker razmišljajo o izstopu lige). 10. marca prihaja v Mengeš Slavija iz Vevč, bivši prvoligaš, ki je tuđi v konkurenci za obstanek v ligi. Na tej tekmi pa bi bila zelo dobrodošla pomoč s tribun. Zato so na to tekmo navijači še posebno vabljeni, da s skupnimi močmi podpremo igralce v njihovi borbi, da si čimprej zagotovijo obstanek v elitni II. državni ligi. Stane Kadunc Novi igralci: Tomaž Kališnik, Miro Deisinger, Robert Ma/d/č in Bogo Deisinger Vse UMETNIKE profesionalce in amaterje obveščamo, da lahko v bodoče več ustvarijo, ker bodo prihranili čas pri nabavi materiala. Vse potrebno dobite v PAPIRNICI na STELETOVI 25 KAMNIK. Obiščete nas lahko vsak delovnik od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure ali nas pokličite na tel. 812- 511. Nudimo tuđi dostavo na vaš naslov. MHattBjg/AM^i ____________________________ŠPORT_______________ Vzponi v letu 1995 Stena Rzenika^g Vletu 1995 so člani AO Mengeš opravili 224 plezalnih vzponov v domaćih in tujih gorah, 31 zimskih pristopov na vrhove med 2000 in 3500 metrov, presmučali 23 prelepih pobočij gora in plezali v leđnih slapovih. Seveda pa so plezali tuđi v plezališčih, kjer so preplezali 90 smeri z oceno VII ali več. Pozimi so preplezali dva težja plezalna vzpona. V Brani so Bobnarja (VI, 90 , 40 do 50 ) v 6 urah preplezali Miran Martinjak, Andrej Nastran in Marjan Kovač. V severni steni Rzenika pa sta Peklensko cedevito (VI, A2, A3) v 18 urah preplezala Dare Božič in Robi Poličnik (AO Kamnik). Monika Kambič pa je v začetku leta obiskala Argentino, kjer je preplezala sedem težjih vzponov. Za prvomajske praznike so trije člani Marjan Malus, Monika Kambič in Ivan Arnšek odšli v Arco ter preplezali kar nekaj lepih vzponov. Največ dobrih vzponov je bilo preplezanih v domaćih stenah. V severni steni Triglava sta Skalaško s Čopovim stebrom (VI+, V) plezala Marjan Malus in Monika Kambič. V isti steni sta Srebrno stezo (VII-, VI) preplezala Marjan Kovač in Andrej Nastran. Peklensko pomarančo (VI, A3) v Rzeniku sta plezala Dare Božič in Marjan Malus. Zajedo Cozzolini (VI, V) v Mangartu sta plezali Monika Kambič in Jasna Bratenič (AO Akademik). V tujih gorah je bil najtežji preplezani vzpon v Civetti. Desno od smeri Phillip-Flam (VI+, A0) sta plezala Janez Kešnar in Marjan Malus. Preplezane pa so bile tuđi tri prvenstvene smeri. V severni steni Rzenika sta Dare Božič in Tomaž Humar (AO Kamnik) v 45 urah preplezala smer Močvirje norih želja (A4, VII-, A3). V Skuti so smer Sol, niebla, luna (VII-, VI+, A0) preplezali Ivan Arnšek, Monika Kambič in Marjan Malus. V Mali Paklenici sta smer Nikole Buciča (VI+, A1) preplezala Marjan Malus in Monika Kambič. Poleg plezalnih vzponov pa so člani AO pomagali pri raznih akcijah planinskega društva, kot na primer: vođenju izletov, planinski soli, izvedba mladinskega tabora, solo športnega plezanja za OŠ Radomlje, trimskem pohodu. Med alpiniste pa so bili sprejeti štirje pripravniki: Ana Kešnar, Monika Kambič, Klavdija Kren in Andrej Nastran, vendar je veselje in voljo delno skazilo dejstvo, da so kljub lepim prostorom na Mengeški koči (Jurček) morali imeti prireditev na Dobenu. Dare Božič Slovenska 30, Mengeš Uradne ure vsak dan od 16. do 18. ure Informacije po telefonu 061/737 089 Vožnja takoj na vozilih GOLF DIESEL in RENAULT 5 Trikrat čez severno steno Rzenika Mogočna severna stena Rzenika ima 24 plezalnih smeri, od plezalca pa zahteva dobro telesno pripravljenost ter močne živce, slednje zaradi krušljivosti. Vsak vzpon je prav gotovo veliko dejanje. V severni steni so najtežje tri smeri, to so: Peklenska pomaranča, Hudičeva limona in Peklenska cedevita. Vse pa so ocenjene s tehnično oceno A3. Tretjega februarja 1995 popoldan sva se z Robijem Poličnikom (AO Kamnik) popoldan odpravila pod steno. Najin cilj je bil opraviti prvo ponovitev ter drugo zimsko ponovitev Peklenske cedevite, ki so jo leta 1989 v 17 urah preplezali Marko Prezelj, Matjaž VViegele in Janez Kešnar. V soboto sva že kmalu zjutraj vstopila v smer. Ker je bila vremenska napoved odlična, s seboj nisva vzela zimske opreme, le bivak opremo. Prve štiri raztežaje sva zelo hitro preplezala, le v lažjem naju je ustavil led na skalah in s težavo sva prišla do planiranega bivaka v steni. Hitro sva si napravila bivak na snežni polici. Ko se je začelo temniti, so bili hribi že pod črnimi oblaki, ponoći pa je začelo snežiti. Zjutraj se je vreme moćno pokvarilo. Pihal je moćan veter, ki je nosil sneg, tako da je nastal pravi snežni metež. Že navsezgodaj sva začela s plezanjem. Robi je ćelo smer plezal le v športnih copatih (supergah), saj je bilo za tesne plezalnike premrzlo. Mimogrede- tega dne je zaradi močnega vetra na Veliki Planini optičala večja skupina smučarjev. Po 18 urah plezanja sva utrujena prišla na vrh. Vsa vesela sva si stisnila roki. V severni steni Rzenika sva doživela tisto, česar se alpinisti najbolj bojimo, to je vremenski preobrat, zaradi katerega se je plezalno uživanje sprevrglo v trd boj za obstanek. V začetku julija sva navsezgodaj z Marjanom Malusom (AO Mengeš) vstopila v Peklensko pomarančo, smer, ki ima doslej največ ponovitev od težjih smeri. Pozimi sva večkrat hotela vstopiti v to smer, vendar so bile razmere vedno zelo slabe. Peklenska pomaranča je bila nekdaj strah in trepet za marsikaterega alpinista. Za to smer sva se kar dobro pripravila ter jo v 10 urah preplezala. Opravila sva šesto ponovitev smeri, Marjanu pa je bila to kar lepa preizkušnja, saj se je z alpinizmom ukvarjal le pol leta. MElFŠBIffll MEMSŽftlKI n ŠPORT OTROCIIN STARŠI Stena Rzenika Konec oktobra sva s Tomažem Humarjem (AO Kamnik) pod steno prinesla kar nekaj kilogramov alpinistične opreme. Najin cilj je bil preplezati prvenstveno smer čez ogromno previsno ploščo, brez svedrovca, čez katero ne vodi nobena izrazita razčlemba. V zadnjih desetih letih jo je poskusilo preplezati kar nekaj alpinistov, vendar so vsi odnehali. Spodnji del sva postopno opremljala s fiksnimi vrvmi in se po njih vračala v dolino. Pri vsakem nadaljnem poskusu sva se po vrveh povzpela do najvišje točke, nato pa nadaljevala s plezanjem. Glavne težave so se začele v šestem raztežaju (A3+). Ko je Humar zabil prvi klin za veliko lusko, se je ta premaknila. Potem je lahko zatikal le metulje in zatiče, na vrhu luske pa je bilo potrebno nekaj metrov odplezati po hudičevih krempeljcih. Plezanje po krempeljcih je v tako krušljivi steni, kot je Rzenik, še posebej zahtevno. Najtežji je bil deveti raztežaj, v katerem je bilo mogoče zabiti le en povprečen klin, ki daje upanje, da bi zadržal morebitni padec. Na stojiščih sva zabila tuđi po devet klinov, da je vse skupaj vsaj za silo držalo. Vzpenjanje po vrveh je bilo nevarno, saj so se klini v krušljivi skali že po nekaj dnevih razrahljali. 12. novembra sva zjutraj vstopila zadnjič ter ob polnoči preplezala najtežjo tehnično smer v Rzeniku. Smer sva imenovala Močvirje norih želja in jo ocenila: A4, VII-/ A3+, VI, 400 metrov, plezala sva jo 50 ur efektivnega plezanja. Učna kartoteka Učenje se lahko izboljša in popestri na več načinov. Eden izmed njih je tuđi učna kartoteka. Namenjena je lažji zapomnitvi učne snovi in hkrati preverjanju znanja. Potrebujete daljšo škatlo, predeljeno v štiri predalčke. Vanje boste zlagali učne lističe. Najbolj primeren format listića je A7. Na prednjo stran listića zapišete eno do tri vprašanja, na hrbtno pa odgovore. Ko je tako z vprašanji zaobjeta ćela snov, postavite lističe v prvi predalček. Otrok prebere vprašanje in odgovori. Če na vprašanje zna odgovoriti, premakne lističe v naslednji predalček, sicer pa pogleda odgovor in ga vrne nazaj v prvi predalček. Nato mora postopek ponoviti, dokler nišo vsi listići v drugem predalčku. Štirje predaleki so namenjeni za dolgotrajnejše učenje; otrok naj ponavlja snov na primer prvi dan po učenju, čez tri dni in nato še čez teden dni. Tako bo snov resnično utrdil. Ko bodo vsi listići v zadnjem predalčku, mu tuđi težja vprašanja ne bodo povzročala več težav. Snov si bo zapomnil za dalj časa, kot če bi se jo učil le eno popoldne. Seveda pa ta način zahteva načrtovanje učenja za precej časa naprej in onemogoča kampanjsko delo. Še najbolj primeren je za otroke, ki imajo zelo kratkotrajen spomin in morajo predelano snov neprestano obnavljati. Tuđi osmošolcem in srednješolcem, ki se pripravljajo na težavnejše preverjanje znanja, lahko olajša delo. Zelo uporabna pa je tuđi za učenje neznanih besed ali nepravilnih glagolov pri tujih jezikih. Na prvo stran napišemo na primer nekaj slovenskih besed in na hrbtno ustrezne angleške. Ko otrok prebere slovensko besedo, naj zapiše angleški prevod v zvezek, nato pa še preveri pravilnost svojega zapisa. Na začetku si lahko olajšamo učenje tako, da obrnemo lističe in ugotavljamo slovenski pomen angleških besed, ob tem jih glasno ponavljamo, da se nam izgovarjava vtisne v spomin. Učenje z učno kartoteko je bolje organizirano, deluje motivacijsko, otrok je za pravilen odgovor sproti nagrajen in pri učenju samostojen. Res pa je, da ni primerno za vsako vrsto snovi in da zahteva nekaj več začetnih priprav, seveda pa se škatlo lahko zopet uporabi pri učenju druge snovi, tako da se zamenja lističe z vprašanji. Janja Čelofiga šolska svetovalna delavka mm^M^i Dare Božić &4 DOBROTA NE POZNA MEJA Dvigalo za invalide Akcija - Dvigalo Za invalide Darovalci v času od 16.01. do 7.02. so bili: Vjanuarski številki MENGŠANA smo bralce obvestili 0 prvih rezuitatih zbiranja sredstev, s katerimi bi v soli zgradili dvigalo za učence - invalide. Obvestilo se je nanašalo na stanje dne 5.01.96. Pomotoma ni bila omenjena Zavarovalnica Triglav, enota Domžale, ki je soli nakazala sredstva iz sklada za preventivo, le-ta pa ga v celoti prenaša v sklad za izgradnjo dvigala. Na navedeni dan je bilo stanje sredstev 1.095.500 tolarjev. Podatki, ki jih navajamo v tej številki, se nanašajo na čas od 16.01. do 7.02.96. V nekaterih primerih so nekoliko pomanjkljivi. V navedenem času je bilo nakazanih 352.500 tolarjev, vseh sredstev pa se je doslej nabralo za 1.448.000 SIT. To je seveda še vedno premalo, kar pomeni, da se akcija nadaljuje. Vse darovalce - občane, zasebna in družbena podjetja ter obrtnike naprošamo, da denar nakažejo na ŽR osnovne sole Mengeš 50120- 603-55104 s pripisom ZA DVIGALO. Veseli pa smo tuđi pomoći, ki nam jo je ponudilo podjetje K&M Mengeš Kostja Modec in sicer brezplačne usluge pri tehnični izpeljavi našega projekta, o čemer smo že imeli prve razgovore. Pričakujemo, da nam bo Ministrstvo za šolstvo in šport še pomagalo, pomoč pa bo predviđena tuđi v proračunu Občine Mengeš. Razmišljamo tuđi o prireditvah, katerih izkupiček bi namenili v sklad za izgradnjo dvigala, izvajalci pa bi bili domaći ustvarjalci s področja zabave, kulture in umetnosti; računamo na ugoden odziv. Tuđi koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič borno izkoristili v ta namen. Koncert je sicer darilo naši soli ob njenem jubileju; mislim pa, da nihče ne bo nasprotoval plačilu vstopnice kakor tuđi, da nam ne bo treba plaćati najemnine za dvorano. Vabimo vas, da se nam oglasite s predlogi, kako bi akcijo uspešno pripeljali do konca; vsem dosedanjim darovalcem se iskreno zahvaljujemo za prispevek, pa tuđi vsem tištim, ki z naklonjenostjo in dobro mislijo spremljajo naše prizadevanje. Avtoservis Gregorc, d.o.o., Mengeš Štefka Sršen, Ljutomer Anica Lužar, Mengeš Tadeja Novak, Mengeš FILC, tovarna filca, d.d., Mengeš Anton Beljc, Mengeš Albina Gubanc, Mengeš Vika Merčun, Mengeš Marija Majcen, Mengeš Maja Rovanšek, Mengeš Marija Župane, Kamnik Božena Verber, Mengeš Ivan Vidrih, Mengeš Ivan Sivec, Mengeš K&M, d.o.o., Mengeš Draga Bevk, Mengeš Ivan Bergant, Mengeš Janez Kosec, Mengeš Marjan Trobec, Mengeš Marjan Majcen, Mengeš Christian Premk, Mengeš Ivan Anžin, Mengeš Mara Lužar, Mengeš Edigs Hepis, d.o.o., Mengeš Stane Sršen, Mengeš družina Ilić, Mengeš Nežka Roje, Mengeš Darinka Šegatin, Trzin Mlakar-Tomšič, Mengeš Matjaž Dolinšek, Ljubljana Franc Bleje, Mengeš Limato, d.o.o., Mengeš Marička Benda, Mengeš Viktor Burgar, Mengeš Marija Poločnik, Mengeš Igor Primožič, Mengeš Janez Rženičnik, Mengeš Frančiška Beravs, Mengeš Helena Cerar, Kamnik Slavko Pišek, Mengeš Marjeta Sršen, Mengeš Toter, Muljava, 6 Mengeš Viktor Hribar, Mengeš Francka Košić, Mengeš Majda Kosec, Mengeš Jože Rožman, Mengeš Vida Potočnik, Trbovlje Krušnik-Škrlep, Mengeš LB Banka Domžale, d.d., Domžale Aleš Karija, Mengeš Marija Livaković Mengeš Branko L/par Vabilo Vse ljubitelje lepega petja vabimo na koncert Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič. Prireditev bo v petek, 1.03.96, ob 19. uri v Kulturnem domu Mengeš. Vstopnice bodo v predprodaji od 27. februarja v Kulturnem domu (Teater bar), v tegovini Zarja in na Osnovni soli Mengeš. Izkupiček od prodanih vstopnic borno namenili izgradnji dvigala, ki ga šola nujno potrebuje za invalidne otroke. OŠ Mengeš Slovenska 30, Mengeš U rad ne ure vsak dan od 16. do 18. ure Informacije po telefonu 061/737 089 Vožnja takoj na vozilih GOLF DIESEL in RENAULT 5 MENGŠAN FBMMiĐlSBBil MKSg&KI y\ KULTURA Še ena uspešna predstavitev Trdinovega koledarja Po predstavitvi Trdinovega koledarja v Mengšu n v Novem mestu, smo na OŠ Mengeš še posebno veseli, da smo koledar lahko predstavili izbrani publiki v Vodnikovi domačiji v Ljubljani. Prikupen etnološko obarvan program, ki so ga predstavili naši učenci pod vodstvom gospe Štefke Mlakar in gospe Dragice Železnikar, je resnično ogrel ljubljansko publiko. Z izbrano besedo je o pomenu Janeza Trdine spregovoril naš znani etnolog dr. Marko Terseglav. Po njegovem mnenju je koledar izredno pomemben za razumevanje in poznavanje Janeza Trdine kot slovenskega etnologa. Qsvojem likovnem snovanju koledarja je jpregovoril akademski slikar gospod Vinko Železnikar. Prof. Marija Cvetko pa je v sproščenem nagovoru nanizala vrsto zanimivih dejstev iz Trdinovega življenja in dela. V nadaljevanju objavljamo njen esej, ki je objavljen tuđi v omenjenem koledarju. Ml. Trdinov koledar Na stičišču dveh praznovanj Ob 90. (etnici smrti Janeza Trdina (1995) in 200-letnici javnega šolstva v Mengšu (1996) Letošnjo kulturno bilanco Mengša bo nedvomno zaznamovalo ime velikega rojaka in rodoljuba Janeza Trdine, slovenskega pisatelja, etnologa, zgodovinarja, kritika, nekoliko tuđi pesnika, novinarja in nenazadnje tuđi izjemnega šolnika brez primere. Trdinov rojstni dan, 29. maj je ob 90. letnici njegove smrti postal občinski praznik. In tako ne borno mogli nikoli več mimo tega praznika, ne da bi se nas osebno dotaknil z odličnostjo Trdinove duhovne dediščine, kar je za lokalno politiko še posebej dragoceno. Intimen značaj našega skupnega praznovanja bo, upajmo, pripomogel tuđi k temu, da se bodo puhle politične fraze umaknile pametnejšemu besedovanju. S tem bo končno nekoliko poplaćan tuđi etični dolg ustvarjalcu, ki je svoje najplemenitejše misli in najgloblja čustva posvetil svojemu rodnemu Mengšu in njegovi kulturni dediščini. V njej nišo zakoreninjeni le njegovi prvi literarni navdihi, Dr. Marko Terseglav, ak. slikar Vinko Železnikar in prol. Marija Cvetek na predstavitvi Trdinovega koledarja v vodnikovi domačiji. temveč tuđi njegov narodnobuditeljski program: "Poslušal sem strastno rad narodne pripovedke in bajke, ki so jih pripovedovale dekle, posebno pa moja bivša pestunja Neža. Takrat je ta vrsta narodne poezije še krepko živela, nihče se ji ni smejal ali rogal, kakor se godi to dandanes ... V tem kar sem poslušal in izvedel takrat, so korenine vsega, kar sem še pozneje najraje delal, bral, pisal, učil se, mislil, trdil, branil ali sovražil in zaničeval". (Moje življenje, str. 6; ZD I, str.38, 39). Trdina pripada dvema krajema, Mengšu in Novemu mestu, kjer je preživel več kot, polovico svojega življenja in kjer je, kot bi sam dejal, priromal do svojega groba. Tam so dozorele njegove najlepše Bajke in povesti o Gorjancih. Na svojih popotovanjih po Dolenjski in Beli krajini je spoznaval življenje tamkajšnjih ljudi, zanimala so ga prav vsa področja njihovega žitja in bitja. Po vseh poteh življenja pa ga je gnala njegova trdna narodna zavest in Ijubezen do materinega jezika. "Ljubezen do ljudskih starodavnih šeg in naredb*" mu je "nedvomno najjasnejše znamenje Ijubezni do narodnosti". Poleg te trditve je v svojo beležnico zapisal: "Z njimi tuđi narodni jezik ostane". Že kot srednješolec je s svojimi šestimi sošolci prisegel, da bo pridobival svoje nezavedne rojake za "narodno stvar" in te zaobljube se je tuđi vseskozi držal. S hvaležnostjo se je spominjal svojih ljubljanskih profesorjev, ki so si upali poučevati v slovenskem jeziku. Eden njegovih vzorov je bil Janez Kersnik, ded slovenskega pisatelja Janka Kersnika: "Slovenski je govoril z nami zunaj sole in v soli in je hvalil ob vsaki priliki bogastvo, krasoto in krepost našega jezika". Trdina je nemški jezik sovražil in že v otroških letih ga je "smatral za glavno znamenje naših sovražnikov". Prav zato kot profesor ni maral službovat na tržaško gimnazijo, kamor so ga vabili, ker bi tam moral poučevati v nemškem jeziku. Usoda ga je zanesla v hrvaški jezikovni prostor, najprej v Varaždin in nato na Reko, kjer so ga po trinajstih letih poučevanja upokojili, češ da pohujšuje dijake s svojimi "prevratnimi idejami in tendencami". Trdina pa se je zavedal, da so ti mladi Ijudje duhovni potencial naroda in njegove samozavesti in da je človekova duša v teh letih najbolj sprejemljiva za duhovne vrednote. Tuđi sam je MM^KI 36 KULTURA gradil svojo notranjo neodvisnost na idejnem temelju svojih gimnazijskih let. Iz njegovih zapiskov izvemo, kako rad je poučeval mladino in kako temeljito se je pripravljal na svoj pouk. Še več: sodeloval je pri sestavi znanstvene terminologije za zgodovino in geografijo ter pisal tuđi učbenik zgodovine srednjega veka za hrvaške srednje sole. Sredi najplodnejšega dela pa ga je prekinila nasilna upokojitev, ker se ni pustil vpreči v raznarodovalne programe nemškutarsko usmerjenih kolegov. Ob teh dejstvih lahko prištevamo Janeza Trdina med svetle vzore naše šolske zgodovine. In prav v prihodnjem letu, ki že stoji pred vrati, borno v Mengšu obhajali 200- letnico javnega šolstva. Iz arhivskih virov izvemo, da so leta 1796 začeli poučevati v najeti Dragarjevi hiši v Mengšu. Sele po požaru, ki je uničil tuđi mežnarijo, so v na novo zgrajeni Trdinov koledar mežnariji I. 1835 uredili "pravo" učilnico. V tej učilnici pa je drgnil šolske klopi tuđi Janez Trdina, ki je, kot izvemo iz njegovih spominov, silno rad hodil v solo in se pridno učil, tako da ga najdemo zapisanega v zlati knjigi med najboljšimi učenci. Te sole so seveda uradno morale biti nemške, na kratko povedano: Marija Terezija in Jožef II. sta uvedla splošno šolsko obveznost zato, kot je zapisal dr. Andrej Vovko, da bi "mnogonarodnostno prebivalstvo monarhije dobilo vsaj minimalni nemški skupni imenovalec". A v še tako gluhi lozi se vedno najdejo svetli glasovi, ki rešujejo človeške zmote. Eden takih je bil že sredi 16. stoletja Primož Trubar, ki ni le oče prve slovenske knjige, temveč tuđi buditelj slovenskega osnovnošolskega pouka z utemeljitvijo, da bi vsak človek doumel božjo besedo sam in v svojem jeziku. A protireformacija je v svoji nestrpnosti pozabila na osnovnošolski pouk. V dobi Ilirskih provinc je slovenščina dobila veljavo v osnovnih in srednjih šolah. V tem obdobju se je spet našel mož, ki ga prištevamo med velike slovenske šolnike. To je bil prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ki je napisal skoraj vse potrebne učbenike za osnovne in srednje sole. V predmarčni dobi pa je neprecenfjivo vlogo na področju šolstva odigral Anton Martin Slomšek. Že v celovškem bogoslovju je spodbujal svoje gojence k ohranjanju slovenstva in negovanju maternega jezika: "slovenski vinograd se po nemško ne obdeluje prav..." Na Štajerskem in na Koroškem je bilo ponemčevanje še posebno silovito. Zato so bile takoimenovane nedeljske sole pravi blagoslov za slovenske otroke in Slomšek jim je utiral pot tuđi s svojim knjižnim delom: Blaže in Nežica v nedeljskej soli (1842). Vto vrsto imenitnih šolnikov si upamo postaviti tuđi velikega mengeškega rojaka Janeza Trdina, ki je z vsem svojim dejanjem in nehanjen gorel za "narodno stvar". In samo taki Ijudje Marija Cveiek Ena do deset - fotografska razstava Petra Škrlepa Ena do deset je naslov razstave črnobelih fotografij avtorja Petra Škrlepa iz Mengša, dijaka 3. letnika Srednje sole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Razstava je odprta od 6. februarja do 8. marca 1996 v galeriji Pasaža, razstavnem prostoru fotografskega društva Radovljica v Radovljiški graščini. Na ogled je postavil 10 fotografij eksperimentalne narave, ki so nastajale v zadnjem četrtletju in za razliko od ostalih zahtevajo vsaka zase in vse skupaj nek posebno odmerjen čas in prostor, v katerem lahko zaživijo in se opazovalcu prikažejo kot prispodobe svobode. Svobode, ki jo lovimo z očmi, pa jih ujete v kos ne bi znali razumeti. Svobode, ki bi ji dodali sosvobodo, a bi jo le-ta naredila ujeto. Svoboda, ki ji nekaj manjka, a bi ji dodatek prav tega ukradel dušo in čarter jo postavil v prostor vsakdanje z nešteto pravili prežete fotografije. Prostor polnijo z neko energijo v kateri opazovalec postane aktivni del prostora in razstave ter njun soustvarjalec. Custva in občutki, ki ji v teh fotografijah ni, dasiravno jih od njih pričakujemo, se zrcalijo v nas samih in odpirajo neko novo obzorje dvogovora med nami in našo predstavo o lepem in dobrem. Miha Skok MENGŠAN SPREJMEM VARSTVO OTROK NA DOMU Tel.: 738 998 KfflM^\KI_ w, KULTURA Izdelovanje mengeških pustnih mask Domajo bom pobarvala in do konca opremila. Ne boste me spoznali. foto: Peter Škrlep Ze peto leto Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš v program svoje Likovne sole uvršča likovno delavnico z naslovom Mengeške pustne maske. Letos je bila odprta od 29.1. do 2.2.1996. Čudovit in skrivnosten, šegav in radoživ pustni čas, obogaten z mnogimi vplivi, vendar še vedno avtentičen, prežet s stoletji pa vendar oblikovan pred dobrimi dvajsetimi leti v papirnati larfi izraza in žarči podobo mengeške maske. Iz klobučevine in papirja, lesene in iz starih cunj so bile nekoć mengeške maske. V narobe obrnjenem kožuhu s slamnatim poresmom opasana, taka je menda bila mengeška maškara. Janez Škrlep, slikopleskarski mojsteriz Mengša, pa je že pred već kot dvajsetimi leti oblikoval svojevrstno papirnato masko. Iz leta v leto je posredoval veščino oblikovanja tuđi drugim. Od leta 1992 vodi likovno delavnico in je naučil izdelovati mengeško masko že već kot sto Mengšanov in Ločanov. V tej razigrani delavnici sodelujejo otroci, pa tuđi odrasli. Zdi se, da postajajo otroci ob ustvarjanju teh velikih mask kar bolj odrasli, začuđeni nad lastno sposobnostjo, ko poveznejo masko naše kar bolj odraščeni, veliki in v začetku okorni. Starejši pa se pomladijo. Poskakujejo, ali pa se dobrodušno in naklonjeno obračajo nemaskiranim, jih simpatično nadlegujejo in jih vabijo v svoj skrivnostnij Ob nepričakovani smrti našega dragega moža, očeta, brata, strica in svaka Janeza Skoka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter sodeiavcem iz podjetij Elektro Ljubljana, Elektro Ljubljana okolica, Elektro Ljubljana okolica - nadzomištvo Domžale in LJP Radomlje za izraze sožalja, za podarjeno cvetje, svece in prispevke v druge dobrodelne namene ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala spoštovani zdravnici ga. dr. Jožici Zabukovšek, ZD Domžale, za izjemno prizadevanje in strokovno pomoč, ki jo je pokojnemu nudila v usodnem trenutku, da bi mu resila življenje. Nadalje se zahvaljujemo spoštovanemu g. župniku Mateju Zevniku za lepo opravljen pogrebni obred in govor med pogrebno Sv. maso. Zahvaljujemo se godbi Mengeš, pevcem Zvon Mengeš, gasilcem, ki so se poslovili še s častno stražo in govorniku predsedniku GD Mengeš g. Jožetu Žargi, ZZB NOV Mengeš ter vsem praporščakom, Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi tyJwdU 9. januarja 1996 se je v 96. letu starosti od nas poslovil dragi oče, dedek, pradedek in stric Andrej Koželj - Nacetov ata iz MengŠa Vsem bližnjim in daljnim sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in krajanom ter Semesadiki Mengeš se zahvaljujemo za izražena sožalja, podarjeno cvetje, svece in prispevke za maše ter za spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Gabrijeli Kovač - Mohar, medicinski sestri Vandi in patronažni sestri Ivi za vso pomoč. Posebno se zahvaljujemo predsedniku Gasilskega društva Mengeš Jožetu Žargiju in predsedniku,, ZB NOV Mengeš Janezu Zibelniku za poslovilna govora in župniku Mateju Zevniku za opravljeno pogrebno slovesnost, članom MPZ Svoboda Mengeš za lepo zapete pesmi in Franciju Stoparju za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se vsem okoliškim gasilskim društvom za slovesno spremstvo na zadnji poti, še zlasti članom PGD Mengeš za častno stražo, organizacijo pogreba in za zadnje slovo od dolgoletnega in zvestega člana društva. Žalujoči: sinovi Andrej, France in Janez z družinami ter hčerke Minka, Iva, Tončka, Ana, Pepca z družinami in Justa. fydw#fa Ob smrti našega očeta Antona Benda, mizarskega mojstra, se zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami v zadnjih letih, ko so njegove moči popuščale. Zahvaljujemo se dr. Kovačevi, dr. Kokaljevi in dr. Mušicu za njihovo skrb. Hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga obiskovali. Hvala gospodu Zajcu in gospodu Zevniku, gospe Selanovi za poslovilne besede, pevcem cerkvenega zbora, Mengeškernu zvonu in Mengeški godbi. Hvala za vse izraze sočutja in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi ste prispevali, da je bilo slovo lepo in manj boleče. otroci z družinami 497, NASVETI Tuđi lasje povzročajo težave Ste bralec ali bralka? Ni pomembno. Upam si trditi, da vas lepi, negovani in dobro počesani lasje polepšajo. Tuđi vaša starost pri tem ni pomembna. Z lepimi in zdravimi lasmi lahko prikrijemo marsikatero drugo lepotno pomanjkljivost. Žal pa nam tuđi lasje lahko povzročajo težave. Najpogostejše so mastni in pretanki lasje, razcepljeni lasje brez leska, izpadanje las in nastanek pleše, ki se včasih pojavi že v zgodnji mladosti. Maria in Ernst Lange poročata, da ima težave z lasmi vsaj 60 odstotkov ljudi. Potrebno je vedeti, da se naše lasišče moćno odziva na zunanje vplive. Če se počutimo slabo, brezvoljno, utrujeno ali smo ćelo v stresu, bo to opaziti tuđi na naših laseh. Telesna obolenja in duševne težave so lahko vzrok ćelo izpadanju las. Velika većina ljudi uporablja za nego las in lasišča kemijske preparate. Snovi, ki jih vsebujejo, mnogokrat naredijo već škode kot koristi. Vse već strokovnjakov zagotavlja, da smemo lase negovati le z naravnimi sredstvi. Dejstvo je, da "ženski" lasje mnogo bolj trpijo kot "moški". Bolj ali manj pogosto jih izpostavljamo delovanju bazičnih spojin za barvanje in trajno kodranje. Lasem mnogo bolj ustreza bolj kislo kemijsko "okolje". Kaj lahko storimo sami? Doma si lahko pripravimo šampone in negovalne lasne vodice. Naj nas ne moti, da so domaći šamponi redkejši in se ne penijo. Bogata pena ni povezana s čistilnim učinkom šampona. Priporočljivo je, da po vsakem umivanju uporabimo še kislo lasno vodico, ki odstrani ostanke mil iz industrijskih šamponov in istočasno neguje lase in lasišče. Najbolj enostaven domač šampon pripravimo iz: 2 rumenjakov 1 čajne žličke medu. Med in rumenjaka dobro premešamo. Maso nanesemo na mokre lase in jo pustimo delovati 10 minut. Dobro zmasiramo lasišče in speremo. Šampon je primeren za nego vseh vrst las. Znani so tuđi drugi recepti. Ker vsebujejo sestavine, ki jih v naših lekarnah ni mogoče dobiti, jih ne bom navajala. mm , Lasne vodice Kisli balzam za nego vseh vrst las pripravimo iz: 1 žlica sadnega kiša 1 dl vode sok ene limone. Sesfawne zmešamo in tekočino porazdeiimo po umitih laseh. Deluje naj pet minut. Nato speremo z mlačno vodo. Lasna vodica iz kopriv se lahko pripravi na dva načina. Potrebujemo: 250 ml sadnega kiša 1 pest posušenih koprivnih listov ali 100 g svežih ali posušenih koprivnih listov 50 ml jabolčnega kiša 150 ml destilirane vode (lahko je tuđi prevreta). Koprive prelijemo z vrelo tekočino in pustimo stati 3 ure. Precedimo in koprivne liste močno iztisnemo. Hranimo v rjavih stekleničkah. Tekočino nanesemo na lasišče po vsakem umivanju las. Z lasišča je ne izpiramo. Preprečuje izpadanje las in pomaga pri prhljaju. Pri redni uporabi bodo lasje mehki in bleščeči. Pomaga tuđi pri mastnih laseh. Za kakovost recepta jamčijo ćelo naše prababice, ki soses koprivami branile izpadanja las. Medena lasna voda je po starih receptih dobro zdravih proti izpadanju las. Poleg tega hrani in krepi lasne koreninice. Oskrbi jih s potrebnim! vitamini. Potrebujemo: 1/2 I destilirane ali prevrete vode 2-3 žlice medu 1 žličko glicerina (kupimo v lekarni) Sestavine zmešamo tako, da jih damo v stekleničko in jo močno stresamo. Hranimo v rjavi steklenički in uporabimo po umivanju las. Speremo z mlačno vodo po nekaj minutah. Orehova lasna voda z medom hrani, neguje in spodbuja k okrepljeni rasti las. 1 njo lahko prikrijemo tuđi nekoliko posivele lase. Barva ni trajna, je pa popolnoma neškodljiva. Potrebujemo: 50 g posušenih orehovih listov 75 g zelenih orehovih lupin 1 I vode 2-3 žlice medu. Orehove liste in lupine pristavimo v vodi in kuhamo 30 do 40 minut. Pokrito naj stoji še 3 ure. Precedimo skozi zelo gosto gazo ali papirnat filter za kavo. Primešamo med in hranimo v dobro zaprtih steklenicah. Čebulna lasna voda Pomaga pri prhljaju, občutljivem lasišču, srbenju in izpadanju las. Potrebujemo: 1 olupljeno debelo čebulo 100 ml 50% alkohola Čebulo drobno sesekljamo, jo damo v steklen kozarec in zalijemo z alkoholom. Dobro zaprto pustimo stati 5 dni. Precedimo skozi papirnat filter za kavo. Za zdravljenje lasišča si tekočino vtremo vsak večer. Brez strahu! Vonj po čebuli ni močan in takoj izgine. Mirjana Lilić Južnič mrns&im NASVETI Nihče ni tako bogat, da ne bi nikogar potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nikomur potreben! To, kar zaznamo v drugem, je /e odsev nas samih. (Maclaine) Vtem postnem času borno jedilnike prilagodili času, da nam bo velikonočna šunka bolj teknila. Musaka iz sladkega janeža (koromača) za 4 osebe: 80 dag krompirja 75 dag koromača beli poper, sol 15 dag pečene slanine 2 jajci 2 dag masla 1,5 dl mleka muškatni oreh Krompir skuhamo in naredimo pire. Posebej narežemo koromač na centimeterske rezine in v vreli vodi blanširamo. Slanino narežemo na kocke. Ognjevamo posodo namažemo z maslom in spodnjo plast naložimo koromač, čez položimo kocke slanine, na obe plasti pa pire krompir, v katerega smo dali še vse preostale sestavine. Pečemo pri 200 stopinj Celzija cea 20 do 30 minut. Skorja mora biti zlato rumena. Ta jed nam lahko služi kot predjed, ali kot glavna jed s tem, da ponudimo še eno izmed solat. Narastek iz brokolija za 4 osebe: 60 dag krompirja 60 dag brokolija 2,5 dl zelenjavne juhe 1 čebula 2 stroka česna 6 dag moke 1 dl smetane Krompir z lupino skuhamo in ga otupimo ter naribamo. Brokole razevetkamo in v malo vode tuđi skuhamo. Posebej na maslu zarumenimo sesekljano čebulo, moko, česen in zalijemo z zelenjavno juho. Dodamo začimbe in ko se ohladi še rumenjake, ter iz beljakov trd sneg. Kuhajmo skupa) Vse dobljene zmesi rahlo zmešamo in damo v pomazan pekač ter pri 180 stopinj Celzija pečemo 30 minut. Tuđi narastek je lahko kot predjed, glavna jed ali priloga mesni jedi. Pastetke s telečjim priželjcem za 4 osebe: 8 pastetk iz listnatega testa 40 dag telečjega priželjca 1 šalotka 10 dag šampinjonov 1 žlica limoninega soka 2 žlici moke 2 žlici masla 1 lonček kisle smetane kapre, muškatni orešček, poper, sol 6 dl telečje osnove (juhe) 1 dl belega vina. V posodi prevremo zelenjavno juho z vinom in cea 20 minut v njem kuhamo priželjc. Nato s priželjca potegnemo kožo in kite, ter ga narežemo na manjše koščke. Vponvi popečemo koščke priželjca zlato rumeno, jih poberemo ven ter na isti maščobi pražimo šalotko z šampinjoni. Pokapamo z limoninim sokom ter stresemo k priželjcu. Na maslu rahlo zarumenimo moko in prilijemo telečjo osnovo ter gladko zmešamo. Na koncu pridamo kislo smetano. Vse sestavine zmešamo in dobro začinimo. Pastetke, katere smo predhodno spekle, položimo na krožnik in nadevamo. Okrasimo z limono in zeliščnim šopkom. Pomarančne miške za 6 oseb 6 listov želatine 1 limona 6 jaje 12 dag sladkorja v prahu 1 banana 2 dl pomarančnega soka 2,5 dl smetane vanilij sladkor Želatino namočimo v mrzli vodi. Umonino lupino naribamo in sok ožamemo. Jajca točimo. Iz beljakov naredimo sneg. Smetano stepemo. Rumenjake s sladkorjem penasto umešamo. Namočene liste želatine damo v toplo tekočino pomarančnega soka. Vse sestavine rahlo umešamo in postavimo za 3 ure v hladilnik. Serviramo tako, da damo na krožnik pomarančne rezine, narezano banano, ki jo pokapamo z limoninim sokom, ter iz dobljene mase oblikujemo miške. Sladica je zelo lahka in priporočljiva za starejše in otroke. Paziti pa moramo, da so jajca zelo sveza. Veliko užitkov pri pripravi Vam želim Justina Urbanec E9 5ffiKKS$\KI NASVETI Sneg in žled - uničujoče novoletno okrasje naših gozdov ZGODOMA Gozdarji smo nekako navajeni, da se srečujemo z naravnimi katastrofami zmeraj pogosteje. Žledolom leta 1952, 1974, 1982, vetrolom 1991, potem razmah populacije zalubnikov in... SEDANJOST Vnajbolj veselih dneh preteklega leta je sneg začel praznično barvati našo okolico. Takih podobskoraj nismo večvajeni. Drevjeje oblačil v praznična odevala, vendar ne preveč posrečeno. Lepil se je na mokre veje in se je sprati strjeval, tako da je bilo okrasje zmeraj te'je. Drevje se je na razmočeni podlagi začelo prevračati, zlomil se je marsikateri vrh. Ta nevšečnost se je dogajala vse od ni'in pa nekako do 450 metrov nadmorske visine. Vreme je bilo višje bolj naklonjeno gozdu, saj de' ni bil dolgotrajen in je prej pričelo snežiti. Drevje seje boljše otreslo odvečne snežene odeje. Najbolj prizadeti so bili iglavci, saj se je na vednozelene krošnje lepilo prav vse, kar je izpod neba padlo nanje. Nizinski borovi in smrekovi sestoji so se hreščeče upogibali pod belo nevšečnostjo. Najbolj so bili prizadeti gozdovi na jugovzhodnih in vzhodnih legah, saj je moravska burja od tam nosila odvečno težo. Poškodbe so se kopičile na umetno vzdrževanih presekah (ceste, daljnovodi, telefon), ob umetno vzdrževanih gozdnih robovih, kjer se srečata gozd in kmetijska površina, in povsod tam, kjer je bila v zadnjih dveh do treh letih stabilnost sestojev oslabljena zaradi poseka močnejših dreves, ki sojih uničilizalubniki, ali pa so bila posledica nestrokovne izbire ob poseku. Kakorkoli že ... Bežni vtisi ob tem nas nišo preveč vznemirjali. Hladno vreme seje nadaljevevalo skozi ves praznični čas. Prazniki so minili in ravno ob tehtanju prvih poškodb ter pripravi strategije za odpravo snegoloma je izpod neba pričelo drobno rositi. Krošnje so se začele odevati v led, katerega debelina je naraščala neverjetno hitro. Čeje bil sneg vzrok poškodb približno do visine 450 metrov, je led okoval drevesa v svoj pogubno objem med 450 in 600 metri nadmorske visine. Led ni poznal usmiljenja ne glede na drevesno vrsto in ne glede na starost sestojev. Poškodbe so spet utrpeli iglavci bolj kot listavci, prizadeti pa so bili tuđi mlajši sestoji, ki so se prvemu snegu lažje postavili po robu. Hreščalo je dva dni in dve noči. Po izjavah ljudi, ki 'ivijo ob gozdu in smo jih gozdarji srečali ob prvih informativnih ogledih, je bilo grozljivo. Na območju občin Domžale, Lukovica, Mengša in Moravč smo ocenili, da sta obe ujmi,uničili za približno 25.000 kubčnih metrov lesne mase, Koliko mladih sestojev pa je trajno poškodovanih, še nekaj časa ne borno ugotovili. Pri podrobnih pregledih gozdov, ki že pospešeno potekajo, se grozljivost posledic potrjuje, že ne ćelo potencira. Polomljena so predvsem drevesa, ki so sorasla ali pa podrasla in bi morala počasi prevzeti vlogo tistih, ki vladajo. Iz prvih evidenc je razvidno, daje med najbolj prizadetimi drevesnimi vrstami bor, ki gaje lomilo tik pod dnom krošnje ali pa še nižje, saj je znano, da borov les ni kaj dosti odporn na upogib. Smreka je mnogo bolje prenesla obremenitve, vendar je bila teža prevelika in vrhovi so se lomili različno visoko, tako da verjetno ne bo potrebno posekati vseh poškodovanih dreves naenkrat. Ob vsej tej količini polomljenih drevs, ki so razmetana vsepovsod, se bo v spomladanskem času začela vrteti nadaljevanka bele grozljivke - lubadar. Ob koncu lanskega leta smo z rahlim zadovoljstvom ugotavljali, da seje število smrek, ki so podlegle prekomerni populaciji podlubnikov, začelo zmanjševati... KAJSEDAJ? V Zavodu za Gozdove Slovenije (v nadaljnem besedilu ZGS), kamor spada tuđi Krajevna Enota Domžale, smo se odločili, da posledice te naravne ujme poskusimo odpraviti in v čimvečji meri omiliti na dva načina: 1. POSEK POŠKODOVANIH DREVES IN POSPRAVILO ODLOMLjENIH DELOV DREVES Vprimeru, da so v sestoju polomljena posamezna drevesa, ki ne ovirajo razvoja mladja, gošće ali letvenjakov in tuđi nišo nevarna za razvoj podlubnikov (to so vsi listavci ražen bresta), lastnik pa je zainteresiran za pospravilo, revirni gozdar izbere drevesa za posek in lastniku ZGS izda ODLOČBO O ODOBRITVI POSEKA IZBRANIH DREVES ("A"). L/olikor pa so med polomljenimi drevesi tuđi r\smreka, bor in od listavcev brest, revirni gozdar ne glede na željo lastnika polomljena drevesa evidentira in po uradni dolčnosti izda ODLOČBO O IZVEDBI SANITARNE SEČNJE IN PREVENTIVNIH VARSTVENIH DELIH V GOZDOVIH ("C"), kjer so poleg roka izvedbe predpisani tuđi pogoji, ki jih je lastnik ali poblaščem izvajalec dolžan upoštevati pri sanaciji, Naj naštejem nekaj najbolj pogostih: • izdela naj polomljene vrhače tako, da jih oklesti, ostanek debla raz'aga in položi pod kup, v katerem so veje zložene z debelejšimi konci navznoter. (Pri načrtovanju strategije sanacije smo se odločili, da se najprej osredotočimo na polomljene smreke, saj bo kmalu, če še ne prekmalu pomlad, zbudili se bodo podlubniki, zaplesali svatbeni ples in saj poznate ljudsko reklo: "hudič gre vedno na kup s...". Čeprav smreka ni povsem poškodovana in je ni potrebno takoj posekati (čeje poškodova manj kot tretjina krošnje), je vsak odlomljen vrh enkratna lovna nastava, kamor se podlubnik najraje naseli); • olupi panje; • sortimente v najkrajšem možnem času spravi iz gozda, da le-ti ne postanejo v sredini meseca marca (če bo seveda vreme toplo) kotišče podlubnikov ob gozdnih cestah in vlakah. Če sortimentov ne more zaradi takih ali drugačnih vzrokov pospraviti iz gozda jih mora olupiti. Način sanacije, ki je določen z odločbo "C", je zamudnejši in zato dražji, vendar nujno potreben pri varovanju gozdov pred podlubniki. Lastniku se sofinancira pribli'no 40% stroška, ki nastane pri izvajanju preventivne gozdne higijene. Pravico do sofinanciranja imajo lastniki, kateri so prejeli odlo~bo "C", kjer je zahtevani ukrep naveden v izreku odločbe, ter je od ZGS prevzeto pravočasno in kvalitetno opravljeno delo. 2. POSPRAVILO SESTOJEV ALI DELOV SESTOJEV, V KATERIH BO POTREBNA OBNOVA Ce so poškodbe v takem obsegu, da gozd ne bo mogel več delovati v smislu trajnosti, bo seveda potrebna obnova gozda, bodisi po naravni poti (naravna obnova) ali pa z sadnjo. V obeh primerih izda ZGS ODLOČBO O SANACIJI PO POŽARIH OZIROK/lA PO UJMAH POŠKODOVANEGA GOZDA ("H"). Po strokovni presoji se revirni gozdar odloči, kakšen način obnove bo ustezen. Pri obnovi z sadnjo predpiše tuđi ustrezno vrsto, kvaliteto in količino sadik gozdnega drevja ali semenja. Določi tuđi rok, do kdaj mora biti delo opravljeno. Seveda se lastnik kilLMS!&!*!l 150 NASVETI Sneg in Žled - uničujoče novoletno okrasje naših gozdov ali pa pooblaščeni izvajalec tuđi podpiše na odločbo in s tem se zavezuje, da bo delo opravljeno. Država v bo tem primeru priskočila na pomoč. V ODREDBI 0 FINANCIRANJU IN SOFINANCIRANJU VLAGANJ V GOZDOVE IZ SREDSTEV PRORAČUNA RS (Uri RS {t. 58, z dne 30.11.1994) je opredeljeno, da se lastniku gozda sofinancira 50% povećanih stroškov v primerjavi z redno sečnjo (v našem primeru je to 50% priprave tal za sadnjo), nadalje dobi lastnik ves potrebni materijal (sadike ali seme), prizna pa se mu tuđi 30% stroškov sadnje. Kolikor projekt sanacije predvideva naravno obnovo, se prizna samo 50% za pripravo tal. Pogoj za pridobitev teh sredstev je vročena odločba "H" in kvalitetno ter v roku opravljeno naloženo delo, ki ga mora prevzeti ZGS in tuđi obračunati. Obračun na podlagi prevzetega dela opravi ZGS, lastnik gozda pa sredstva prejme na žiro račun, katerega številka in ime banke morata biti na PREVZEMU IN OBRAČUNU OPRAVLJENIH DEL. Seveda bo obnova z sadnjo marsikje upravičena, imejmo pa tuđi posluh do narave, saj nam sama nudi zastonj vse, kar moramo drugače kupiti. Malo več potrpljenja, in ko se bo naravno mladje pojavilo, je treba z vejnikom opraviti izbiro. Bodimo prepričani, da bo kvaliteta naravnega mladja neoporečna z dolgo garancijo. Ko borno osnovali novo generacijo gozda, naj nam bo ta katastrofo nenehno pred očmi, saj dobro vemo, kakšen gozd najbolje prestane take preizkušnje. Ob vsem tem pa bi vse gozdne posestnike, ki se bodo odpravili v gozd "pospravljat", opozorili na še nekaj stvari: odstranite, kolikor hitro je to mogoče, podrto drevje z gozdnih čest in vlak tam, kjer le te potekajo preko vaših parcel in tako omogočite delo vsem, ki te prometnice potrebujejo; odstranite jih tuđi iz strug vodotokov in hudournikov, kajti sneg se bo topil, prišlo bo spomladansko deževje in...; polomljena drevesa ali njihove dele ter sečne ostanke čimprej odstranite z mladovij in gošč; spravilo sortimentov naj poteka po vlakah in cestah, ki so ravno prav suhe ali pa pomrznjene, saj se borno tako izognili prevelikim in zmeraj dra'jim poškodbam gozdnih prometnic; ker je poškodovano drevje napeto, nalomljeno ali odruvano z koreninskim sistemom vred, bodite zelo previdni pri delu, ker ni nič na svetu toliko vredno kot vaše življenje in zdravje; potrpimo med seboj, tako gozdarji z lastniki gozdov in obratno; najbolj pa pozivam k strpnosti lastnike gozdov, naj vas vtej nesreći nevidne parcelne meje ne razdvajajo. Ni boljšega, kot preganjanje starih zdrah z medsosedsko pomočjo; IN ŠE, KJE DOBITE SVOJEGA REVIRNEGA GOZDARJA: ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE KRAJEVNA ENOTA DOMŽALE MIHAZABRETdipl.ing.gozd. revir: DOMŽALE revirni gozdar: COLNAR MIRAN uradne ure: vsak ponedeljek od 8.00 do 11.00 na sedežuKE DOMŽALE, Ljubljanaska 72 a,, Domžale.tel. 721-275 revir obsega: katastrske občine MENGEŠ, LOKA,DOBENO RiM§§ftlKl *L, MENGEŠKA KOPRIVA RAČUNALNIŠTVO Polomijeno drevje ostalo nepospravljeno Staretovem drevoredu. Fotografija je še vedno očiten dokaz. Uredništvo Mengšana Windows 95 Microsoft® WINDOWS® 95 4.DEL Ta mesec sva se odločila, da vam opiševa nekaj prednosti nastavitev prikazovalnika (monitorja). Prikazovalnikove lastnosti nastavimo najhitreje tako, da kliknemo z desnim miškinim gumbom v prazni del delovne miže in izberemo Properties. Na kartici Background izbiramo različna ozadja delovne miže, pri tem si lahko ogledamo pomanšano sliko izbranega ozadja. Kartica s Screen Saver je tu zaradi programov, ki čuvajo prikazovalnik, kadar dlje časa ničesarnepočnemo. Na kartici Appearance izbiramo med različnimi barvnimi shemami elementov grafičnega uporabniškega umesnika operacijskega sistema: oken ter njihovih elementov. L/artica Settings vsebuje prikazovalnikove iNnastavitve, ki smojih okrnjene našli v prejšnih Windowsih, le pri nastavitvi sistema Windows Setup. Na nazoren način lahko nastavljamo z drsnikom različne stopnje prikazovalnikove ločljivosti, ki jih zmoreta tako računalnikova grafična kartica kot prikazovalnik (DesktopArea) ter velikosti sistemske pisave (Font siže). Velikost pisave lahko nastavljamo ćelo brezstopenjsko: kliknemo gumb Custom in z miško po želji raztegnemo prikazno ravnilo z merilom. Pri tem morava bralce opozoriti, da operacijski sistem v skladu z velikostjo pisave prilagaja velikost lestvic, orodij in oken v aplikacijah, kar je v glavnem nad vse praktično, lahko pa nam dela tuđi sive lase, ko nam naprimer pri nepravidni velikosti sistemske pisave zaslonske oblike aplikacije vAccessu več ne prikazujejo kakega dela svoje površine. Posebna ugodnost je, da nam pos spremembi zadnjih dveh nastavitev ni potrebno ponovna zagnati operacijskega sistema, kar pa mora na žalost računalnik še zmeraj storiti, če menjamo prikazano število barv (Color palette). Iz tega razloga prav ne moremo določiti nastavitve določene za vsako uporabnikovo konfiguracijo tako, kot lahko to storimo za ostale (Vsaka uporabniška konfiguracija ima lahko drugačno ozadje, videz mestninka,...) Vpliv spremembe nastavitev na kartici Settings lahko prav tako vidimo na pomanjšani zaslonovi sliki že v naprej. (nadaljevanje prihodnič) Pripravila: Tomaž Novak JureLabrovič s& MEWg^M Mengeško koprivo podeljujemo Referatu za infrastrukturo občine Mengeš, ker od božično-novoletnih praznikov do danes ni imel časa odstraniti posledic snežnega meteža na Ta novi zakon pa, ki je seveda krivičen, ne zadeva tistih upravičencev, nekdanjih lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov, katerim je bilo odvzetih manj kot dvesto hektarov teh površin. In samo take upravičence imamo na našem področju oz. na območju domžalske upravne enote. Zato določilo tega zakona naših upravičencev ne zadeva, kakor tuđi ne velike većine drugih. Kljub temu pa se je zgodilo, da je kmetijsko ministrstvo takoj po uveljavitvi tega zakona poslalo vsem Upravnim enotam, v katerih pristojnosti so sedaj vsi denacionalizacijski postopki na prvi stopnji okrožnico, s katero je do nadaljnjega prepovedalo izdajanje vseh odločb, s katerimi naj bi upravna enota vračala kmetijska zemljišča in gozdove, torej tuđi tistih, kjer je popolnoma jasno, da gre le za manjše površine, za posamezne njive ali travnike ter za gozdne parcele, ki le redko presegajo nekaj hektarov površin. Zadnji odstavek tega določila se glasi: "Da medtem ne bo prihajalo do kršitev obravnavanega zakona, do nadaljnjega prekinite z izdajanjem odločb o denacionalizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov." Stem navodilom je njegov avtor suspendiral celotni Zakon o denacionalizaciji, kar zadeva kmetijska zemljišča in gozdove in si prilastil pristojnosti, ki jih nima. Pri izvajanju tega novega zakona je naloga Upravnih organov le, da pod določilo tega zakona in žanje uvedejo moratorij na reševanje oz. izdajanje odločb, za vse druge, torej za tište, ki jih ta zakon ne zadeva pa je pravno nesprejemljivo in z moralnega vidika krivično, da se tuđi žanje izdajanje odločb o denacionalizaciji blokira, in to za nedoločen čas in s tem popolnoma zavre že itak iz nerazumljivih razlogov počasno reševanje njihovih zahtevkov. Vse razlaščence, ki imajo vložen in še ne rešen zahtevek za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov (ražen tistih, ki zahtevajo vračilo nad dvesto hektarov skupnih kmetijskih površin) zato obveščamo, da je navodilo, ki ga je izdalo ministrstvo za kmetijstvo v zvezi z novim zakonom neopredeljen čas, odraz samovolje posameznih uradnikov na ministrstvu za kmetijstvo, ki denacionalizaciji nišo naklonjeni in jim je še vedno pri srcu "družbena lastnina", nezakonito in zato neveljavno. Je le še en poskus več, da se proces vraćanja upočasni. Zaradi vsega navedenega je Združenje lastnikov nacionaliziranega premoženja tuđi že zahtevalo spremembo oz. preklic tega navodila. Zaradi tega navodila se postopek vračila oz. izdajanja odločb pri nobenem organu, ki je za to pristojen, ne srne prekiniti. Vsi upravičenci, katerih zahtevki za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov še nišo rešeni, imajo polno pravico zahtevati, da se njihove vloge rešujejo v skladu z določili Zakona o denacionalizaciji in da se jim brez odlaganja vrne tisto, kar jim je bilo v režimu, ki ga imenujemo totalitarnega, odvzeto. Komisija za pospeševanje denacionalizacijskih postopkov Podružnica ZLRP Domžale predsednik Janez Škrlep Kulturno društvo Franceta Jelovška vljudno vabi na občni zbor v soboto, 16. sušca 1996, ob 19. uri v društvenih prostorih na Slovenski 30 (klet). KINO MENGES NIMAŠ POJMA komedija 2. in 3.3. ob 17.00 in 19.00 PROFESIONALEC akcijski film 9. in 10.3. ob 17.00 in 19.00 glavna vloga Silvester Stallone, Antonio Banderas MREŽA akcijska kriminalka 15.3. do 17.00 in 17.3. ob 17.00 glavna vloga Sandra Bullock AMERIŠKI PREDSEDNIK romantična komedija 15 in 17.3. ob 19.00 glavna vloga Michael Douglas, Annette Bening DESPERADO post western 23. in 24. 3. ob 17.00 in 19.00 glavna vloga Antonio Banderas DON JUAN DE MARCO ameriška melodrama 31.3. ob 17.00 in 19.00 glavna vloga Marlon Brando, Johnnv Deap, Fave Dunavvav KULTURNE PRIREDITVE 24.2. ob 20.00 MOŠKA STVAR komedija glavne vloge: Borut Veselko Maja Aduša Vidmar Režija: Jaša Jamnik 30.3. ob 20.00 REVIJA PEVSKIH ZBOROV Hit-Fit d.o.o. Mengeš, Glavar/eva OBVESTILO MEKJSSftKI M OBVESTILO Mladi In znanje v kmetijstvu - razvoj podeželja Specifičnost kmetij: majhnost kmetij, razdrobljenost kmetij, težki pogoji kmetovanja v hribovitih območjih; ima za posledico majhen dohodek. Na podeželju je majhno število delovnih mest izven kmetijstva, nerazvite so dodatne dejavnosti. Znanje je ključni dejavnik v razvoju kmetijstva in zagotavljanju preživetja. Za znanje je potrebno tuđi malo volje. Mladi si lahko veliko izkušenj izmenjate na raznih srečanjih in druženjih preko društev, na predavanjih, itd. Zveza slovenske podeželjske mladine Slovenije ob sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo organizira kviz MLADI IN KMETIJSTVO. Letos so izbrane nas/edn/e teme: - razvoj podeželja - organiziranost in delovanje mladine - ajda - direktna prodaja na domu - prašičereja Vsaka ekipa šteje 3 člane. Na področju Kmetijskega zavoda Ljubljana bo tekmovanje v Ribnici predvidoma v petek 22. marca. Prijave sprejema Kmetijska svetovalna služba na vašem območju najkasneje do 4. marca. Za dodatne informacije sejahko obrnete tuđi na KSS v Komendi, tel.: 841-003, ga. Marta Kos. Vabi Kmetijska svetovalna služba SMUČARSKO DRUŠTVO MENGEŠ prireja ODPRTO PRVENSTVO OBČINE MENGEŠ v veleslalomu na Kobli, 16. marca 1996, s pričetkom ob 11.00 uri Prijave in informacije v trgovini TRGOAVTO Burnik, Prešernova cesta 3, Mengeš (tel.: 737-785), najkasneje do 10.3.1996 V nedeljo, 24.03.96, ob 17. uri Vas vabimo, da preživite z nami prijeten večer v družbi znane s. Vendeline llc v prostorih sole Ml AMIGO na Slovenski 28. Vabi OO 8KD Mengeš Hkrati pa izrekamo: MAMA, hvala ti za vse! Zima nam še vztrajno kaže zobe, zato vas seznanjamo z naslednjim OBVESTILOM: Zimsko službo, to je: pluženje, čišćenje snega ročno in strojno, posipanje proti poledici, ročno in strojno, opravlja v sezoni 1995 in 1996 Komunalno Stanovanjsko Podjetje Domžale. V ta namen ima organizirano ZIMSKO SLUŽBO Vodja zimske službe g. Janez Repnik, tel. 713-086 Pomoćnik g. Jože Zalokar, tel. 721-443 Dežurno službo na Savski 34, Domžale, tel. 721-443, ki jo po razporedu opravljajo naslednji delavci-vodje: od 8.2. do 15.2. g. Jože Zalokar od 15.2. do 22.2. g. Franc Bergant od 22.2. do 20.2.96 g. Stane Učakar od 29.2. do 7.3.96 g. Mijo Zadravc od 7.3. do 14.3.96 g. Silvo Sombol Naloga dežurnega vodja je, da na osnovi operativnega plana zimske službe in dogovora z referatom za infrastrukturo Občine Mengeš v primeru potrebe organizira nemudoma akcijo čiščenja in ostalih potrebnih ukrepov. Morebitne pripombe na delo lahko občani sporočate na tel. št. 737- 081 in direktno na KSP Domžale 721-443. Referat za infrastrukturo. 15*4 SiHKfSŠ&KI Kulturno društvo Antona /R Va|abi y\ I ~—J W 4s i% #j /i fj$> rri 1 na%a^QvanPmaterif^^|a v Gasilski dom v Loki. OBVESTILO Turistično društvo Mengeš organizira zanimivo predavanje Nega sobnih rastlin v torek, 27. februarja 96, ob 19. uri v gasilskem domu v Mengšu. Predavatelj bo g. Slavko Zgonec. Po predavanju se boste z njim lahko pogovorili o presajanju rož, o težavah z njimi ali pa z zelenjavo na vašem vrtu. Vabljeni Turistično društvo Mengeš vabi na 36. redni letni občni zbor v petek, 15. marca 1996, ** ob 18. uri v sejno sobo Gasilskega društva Mengeš Odvoz kosovnih odpadkov v času čistilne akcije (18,3. do 30.3.) 28. in 29. marca 96. Već/f smetnjaki bodo na običajnih mestih v Mengšu, Loki, Topolah in Dobenu. ČISTILNA AKCIJA Tuđi če se zima zavleče, nas zadnji dnevi februarja vendarle prepričajo, da je pomlad pred vrati.... Zato bralce že zdaj obveščamo, da bo tuđi letos potekala čistilna akcija in sicer od 18. do 30. marca. Najbrž že marsikoga "srbijo dlani", da poprime za prva pomladanska dela in postori to in ono - najprej tisto, kar najbolj "bode" v oči. V Mengšu marsikaj "bode"; zato res vabimo vse, da se kot posamezniki ali kot člani različnih mengeških društev vključite v akcijo in prispevate k lepši podobi kraja. Ni dovolj, da poskrbimo samo za svoja domovanja, čeprav je to naša prva dolžnost; pokažimo še malo več širine in žrtvujmo kakšno urico za ureditev skupnih površin: poti, zelenić, Gobavice, bregov itd. Po snegolomu, ki je povzročil precejšnjo škodo, nas caka še posebej veliko dela. Zato računamo na dobro voljo vseh in kličemo na svidenje! Podrobnejša obvestila o poteku akcije bodo pravočasno prejela vsa gospodinjstva. Turistično društvo Mengeš Občina Mengeš Podjetniškl center Domžale Sistem zagotavljanja kakovosti postaja zahteva sodobnega časa in mnoga podjetja brez njega ne morejo več poslovati. Na informativnem predavanju o "sistemu kakovosti ISO 9000", ki je bilo v četrtek 1. februarja 1996 v prostorih podjetniškega centra Občine Domžale, je zbranim udeležencem okvirne vsebine predstavil gospod Iztok Kunšek, iz Gospodarske zbornice Slovenije. Tuđi med manjšimi podjetji je čedalje več zanimanja za omenje vsebine, kar je pokazala tuđi struktura udeležencev. Njihovi posli so pogosto vezani na naročnike, ki že imajo uveden sistem kakovosti in ustrezen certifikat; skladno s tem ga zahtevajo tuđi od svojih dobaviteljev. Stanislava Po/a/žer CEPLJENJE PROTI KLOPOVEMU MENINGITISU S prihodom pomladi in poletja se pojavi nevarnost vboda klopov, ki povzročajo nevaren klopov meningitis. Ker je naše področje znano kot zelo kužno (saj klopa lahko dobimo doma, ob potoku, na sprehodu ali v gozdu), smo organizirali cepljenje proti klopovemu meningitisu. Ker je prvo cepljenje časovno omejeno - zamudnikom ne borno mogli ustreči - vas vabimo, da se pravočasno prijavite pri sestri Fani. S cepljenjem začnemo 1. februarja Specialistična splošna ordinacija Dr. Marta Rižnar-Bregar specialist splošne medicine Zoranina 3, 61234 Mengeš, te/.: 737-308 wmmm_ _*> LMJ OBVESTILO Plan krvodajalstva za leto 1996 Ponedeljek, 11.03.1996 1. Induplati obrat, Peče 10 7.00 pred obratom 2. KO RK, Peče 20 7.30 avtobusna postaja 3. KO RK, Moravče 20 7.30 " 4. Rasica, Moravče 20- 7.30 " 5. TERMIT, Moravče 15 7.30 " 6. Mizarska delavnica, Moravče 5 7.30 " 7. Osnovna šola, Moravče 5 7.30 " 8. OO RK, Vrhpolje 10 7.30 cerkev Vrhp. 9. OO RK, Krtina 5 7.30 O.Š. Krtina 10. Osnovna šola, Trzin 5 8.30 pred solo 11. KO RK, Krašnja 25 9.00 pred avt. post. Torek, 12.03.1996 1. TOSAMA, Vir 50 6.30 -pred podjet. 2. LIP, Radomlje 25 6.00 pred podjet. 3. PAPIRNICA, Količevo 70 6.15 pred podjet. 4. MELODIJA, Mengeš 40 6.00 pred podjet. 5. LEK, Mengeš 50 6.00 pred podjet. 6. TRAK, Mengeš 40 6.00 pred podjet. 7. FILC, Mengeš 20 6.00 pred podjet. 8. TAMIZ, Mengeš 20 6.00 pred podjet. 9. SCT, trgovina Topole 10 8.00 pred podjetj. 10. OO RK, Trzin 5 8.00 avtob. postaja 11. Osnovna šola, Trzin 5 8.00 pred solo 12. OO RK, Mengeš 20 8.00 pred podj. TRAK 13. SEMESADIKA, Mengeš 15 8.00 pred podj. TRAK 14. KOVINOTEHNA, Mengeš 5 8.00 pred podj. TRAK 15. KPC, Jable 10 8.00 pred obratom 16. PIVOVARNA UNION, Mengeš9 pred podj. TRAK 17. ETA, obrat Mengeš Mercat. 5 8.00 pred podj. TRAK 18. EMONA, obrat Mengeš Merkur5 8.00 pred podj. TRAK 19. OBRTNIK, Mengeš 5 8.00 pred podj. TRAK 20. HIDROMETAL, Mengeš 25 8.00 pred podj. TRAK 21. EDIGS, Mengeš 5 8.00 pred podj. TRAK 22. CENTER INVAL. MLADINE 5 8.00 pred podj. TRAK 23. VARNOST, Mengeš 20 8.00 pred podj. TRAK 24. Osnovna šola, Mengeš 10 8.00 pred podj. TRAK 25. ZORA, Mengeš 10 8.00 pred podj. TRAK 26. DOM POČITKA, Mengeš 13 8.00 pred podj. TRAK 27. KOM. PODJETJE, Domžale 30 8.00 pred upr. Domžale 28. LJUBU. BANKA, Domžale 10 8.00 pred občino 29. DOM UPOKOJENCEV, Domžale 5 8.00 pred občino 30. DELAVSKA UNIVERZA, Domžale 5 8.00 pred občino 31. SDK, Domžale 3 8.00 pred občino 32. KO RK JARŠE, Rodica 10 7.30 avtob. postaa Rodica 33. BIOTEHNIČNA FAKULTETA 10 8.00 Avtob. postaja Rodica 34. NAPREDEK, Jarše 10 8.00 avtob. postaja Jarše 35. NAPREDEK, Domšžale 20 8.00 pred obč. upravo 36. POLICIJA, Domžale 5 8.00 pred občino 37. ALKO, obrat Jarše 5 8.00 pred občino 38. ZAVOD, za glasbeno izobraževanje3 8.00 pred občino 39. PTT, Domžale 15 8.00 pred občino 40. INEA, Domžale 5 8.00 pred občino 41. WO, Domžale 5 8.00 pred občino 42. METALKA, Domžale 3 8.00 pred občino 43. Občinsko sodišče, Domžale 3 8.00 pred občino 44. Občina Domžale, upravna enota 20 8.00 pred občino 45. OO RK Domžale, m. za fin. 30 8.00 pred občino 46. Osnovna šola, Domžale 5 8.00 pred občino 47. Osnovna šola, Rodica 5 8.00 pred občino 48. Osnovna šola, V. Perka 5 8.00 pred občino 49. Center za Socialno delo 3 8.00 pred občino 50. Skupnost osnovnih šol 3 8.00 pred občino 51. Sodnik za prekrške 3 8.00 pred občino 52. Osnovna šola Olge Avbelj 3 8.00 pred občino 53. AGROEMONA 10 8.00 pred občino 54. Kmetijska zadruga EMONA 20 8.00 pred občino 55. Zavarovalna skupnost TRIGLAV 10 8.00 pred občino 56. GG TOK Gozd. Domžale 5 8.00 pred občino 57. Centralna čistilna naprava 5 8.00 pred občino 58. KO RK, Zlato Polje 20 8.45 Obrše Sreda, 13.03.1996 1. INDUPLATI, Jarše 30 6.00 pred podjetjem 2. MLINOSTROJ, Domžale 10 6.00 pred podjetjem 3. HELIOS, Količevo Domžale 50 6.00 pred podjetjem 4. KO RK, Rafolče 20 9.00 pred Martinčkom 5. KO RK, Prevoje 20 9.00 Škarja 6. Center srednjih šol, Domžale 20 10,00 pred solo Četrtek, 14.03.1996 1. TOSAMA, Vir 50 6.00 pred podjetjem 2. HELIOS, Oljarna 20 6.00 pred podjetjem 3. Zdravstveni dom, Domžale 20 7.00 pred ZD 4. AVTOSERVIS, Domžale 30 7.00 pred podjetjem 56 _ IMlŽlrJlISi^ OBVESTILO PREDSTAVLJA SE VAM Plan krvodajalstva za leto 1996 5. TOKO, Domzale 40 8.00 pred podjetjem 6. TERMIT, Domžale 5 8. .00 pred upravo 7. EMONA, farma Ihan 20 8.00 pred podjetjem 8. TERMIT, Ihan 15 8.00 pred podjetjem 9. KO RK, Ihan 10 8.00 pred trgovino 10. EMONA obrat, Pšata 15 8 .00 pred obratom 11. UNIVERSALE, Domžale 30 8.00 pred podjetjem Petek, 15.03.1996 1. HELIOS Kol. in Domžale 50 6.00 pred podjetjem 2. PAPIRNICA, Količevo 40 6.00 pred podjetjem 3. INDUPLATI, Jarše 60 6.00 pred podjetjem 4. ŽITO, Vir 15 6.00 pred podjetjem 5. KO RK, Vir 20 6.00 pred podjetjem 6. LIP, Radomlje 25 7.00 pred podjetjem 7. INDUPLATI obrat, Radomlje20 7.00 pred podjetjem 8. KO RK, Radomlje 20 8.30 pred gostilno Šporn 9. Osnovna šola, Radomlje 10 8.30 pred gostilno Šporn 10. PLASTENKA, Rova 10 8.30 pred podjetjem 11. KO RK, Dob Žeje 10 8.00 avtobusna postaja 12. Osnovna šola, Dob 5 8.00 avtobusna postaja 13. Elektro podjetje, Podrečje5 8.00 avtobusna postaja 14. Gostišče Konjšek 15 8.00 avtobusna postaja 15. KO RK, Blagovica 15 8.15 avtobusna postaja 16. KS, Češnjice 5 8.15 avtobusna postaja 17. KO RK, Lukovica 15 8.15 pred Zadružnim domom 18. Osnovna šola, Brdo 10 8.15 pred Zadružnim domom 19. MOJCA, Lukovica 30 8.15 pred podjetjem OPOZORILO! Podjetja, ustanove, zavodi, ki imate večje po planu število krvodajalcev, je dana možnost, da pošljete krvodajalce v vseh petih dneh akcije. Za prevoze nam morate sporočiti! Dodatno smo pripravili še: Vozilo Zavoda bo v vseh dnevih Čakalo in vozilo iz avtobusne postaje Domžale ob 6. in 9. uri. Obmo6na organizacija RK Domžale Podjetniško Združenje Mengeš PZM - Mengeski podjetniki Prostovoljno združenje mengeških podjetnikov, obrtnikov in zasebnikov Vponedeljek, dne 5. februarja 1996, smo na ustanovnem zboru ustanovili Podjetniško združenje Mengeš. Sprejeli smo ustanovni statut združenja in ustrezne sklepe, ki so potrebni za registracijo in začetek delovanja. Izvolili smo tuđi vse organe združenja, ki bodo opravljali naloge do občnega zbora članov združenja, na katerem borno dokončno potrdili vse akte in imenovanja. Upravni odbor združenja se je že prvič sestal in sprejel naslednje sklepe. Potrdil je usmeritve združenja, ki so bila posredovana Občini Mengeš za proračun v letu 1996. Razpravljal je o predlogih konkretnih aktivnosti združenja v prvem letu delovanja. Ti predlogi se bodo zbirali še do srečanja na začetku marca. Odločili smo se za srečanje podjetnikov, obrtnikov in zasebnikov, ki bo 1. marca 1996 ob 19.00 uri v Kulturnem domu v Mengšu. Pred srečanjem bo tuđi občni zbor članov združenja. KA) JE PZM - Podjetniško Združenje Mengeš Podjetniško združenje Mengeš je prostovoljno, samostojno združenje lastnikov gospodarskih subjektov na območju Občine Mengeš ali občanov lastnikov gospodarskih subjektov s stalnim bivališčem v Občini Mengeš in drugih predstavnikov pravnih subjektov ali posameznikov, ki pristopijo k dejavnosti združenja kot zainteresirani, sponzorski ali častni člani. Združenje ima namen postati dejavno na področjih, kjerje potreben organiziran in usklajen nastop v korist vseh članov ali v korist posameznih področij delovanja njenih članov. Vključijo se lahko vsi podjetni posamezniki, torej ne le podjetniki, pač pa tuđi, ali pa predvsem, obrtniki - samostojni podjetniki, in tuđi ostali zasebniki. Slednji so lahko samostojni kulturni delavci, zasebni raziskovalci, zasebni kmetovalci in drugi samostojni poklici. Glavna področja delovanja združenja • Podpora članom združenja pri realizaciji njihovih poslovnih in podjetniških interesov. • Vzpodbujanje medsebojnega sodelovanja in krepitev stikov s podjetji, posamezniki in drugimi sorodnimi organizacijami v Občini, Sloveniji in v tujini, še posebej s tistimi, katerih lastniki so slovenski izseljenci in zamejski Slovenci. • Skrbeti za stike in sodelovati z oblastmi, zbornicami, združenji, zvezami in drugimi zastopniki gospodarskega in finančnega življenja, da bi lahko pospeševali in širili podjetništvo, obrt in zasebništvo, razvijali poslovanje in trgovinsko izmenjavo. • Oblikovanje in uveljavljanje stališč do politike Občine in države in pripravljanje ustreznih predlogov in rešitev. • Sodelovanje pri aktivnostih in projektih Občine. Pomoć pri iskanju in oblikovanju ponudb za izkoriščanje različnih finančnih virov. MSKKSS&KI 57 PREDSTAVLJA SE VAM • Zbiranje in posredovanje informacij o zakonih, predpisih in navadah iz gospodarskega, finančnega, socialnega in davčnega sveta. • Aktivno sodelovanje pri pripravah in realizaciji poslovnih interesov. • Priprava predstavitvenih materialov združenja in posameznih področij dejavnosti združenja. • Organiziranje in vzdrževanje raćunalniške baze podatkov, organiziranje in vzdrževanje povezav z mrežami baz podatkov v Sloveniji in tujini. • Skrb za celostno podobo in dobro ime združenja. • Organizacija predstavitev, srečanj in sodelovanje na sejmih, razstavah in skupnih prireditvah doma in v tujini, ki bi pospeševale in razvijale gospodarsko aktivnost. • Pridobivanje in dajanje informacij o boniteti in likvidnosti firmin podobno. • Pomoč pri izterjavi in mirnem reševanju gospodarskih sporov. Članstvo Članstvo v združenju je prostovoljno in ga sestavlja neomejeno število članov.Aktiven in pasiven član združenja je lahko posameznik ali predstavnik pravne osebe, ki ima registrirano gospodarsko dejavnost ali tej dejavnosti podobno dejavnost z većinsko zasebno lastnino, ne glede na to ali je sedež subjekta na območju Občine Mengeš, pri pogoju da je stalno prebivališče v občini Mengeš. Aktivni in pasivni člani so lahko predstavniki podjetij, podjetniki oz. gospodarstveniki, zasebniki in drugi posamezniki in predstavniki organizacij s sedežem dejavnosti ali s stalnim bivališčem na območju Občine Mengeš. Aktivni in pasivni člani so lahko lastniki in poslovodeči gospodarskih družb, samostojni podjetniki, samostojni in zasebni poklici, kmetje in podobni, pri pogoju da je sedež dejavnosti ali njihovo stalno bivališče na območju 0 bčine Mengeš. Aktivni, pasivni in zainteresirani člani morajo izhajati iz organiziranosti z većinskim zasebnim lastništvom. Poleg aktivnih in pasivnih članovz glasovalno pravico sodeluje z združenjem tuđi drugi posamezniki in predstavniki pravnih subjektov, ki so zainteresirani za razvoj in napredek združenja, gospodarstva oz. podjetništva. To so člani sponzorji, častni in zainteresirani člani. Žanje ne velja pogoj da morajo imeti sedež dejavnosti subjekta, ki mu pripadajo ali ga zastopajo ali stalno bivališče gospodarstvenika ali posameznika na območju občine Mengeš. Člani sponzorji, častni in zainteresirani člani so lahko tuđi tujci. Častne zaslužne člane potrjuje občni zbor na predlog upravnega odbora, za katere je več kot 2/3 prisotnih na občnem zboru soglasnih, da se ta naziv podeli. Častni člani sponzorji so vsi, ki vplačajo pristopnino. Predstavniki javnih in državnih podjetij in organizacij, gospodarstveniki iz organizacij, ki nimajo večinskega zasebnega lastništva, ne morejo biti aktivni in pasivni člani. So pa lahko častni zaslužni člani ali člani sponzorji. Ustanovni člani PZM. loto: T. S. Strmšek mmđM^i Podjetniško Združen je Mengeš 58 PREDSTAVLJA SE VAM Podjetniško Združen je Mengeš Člani pri vpisu plačajo pristopnino, ki je (v SIT): Aktivni člani: 5.000,00 Pasivni člani: 2.000,00 Zainteresirani člani: 1.000,00 Član glavni sponzorji: nad 290.000,00 Član sponzorji: nad 90.000,00 Letna članarina (v SIT) je: Aktivni člani: 5.000,00 Pasivni člani: 3.000,00 Zainteresirani člani: 1.500,00 Predlogi usmeritev za pripravo proračuna Občini Mengeš za področje gospodarstva in področja, ki so pomembna za razvoj podjetništva, obrti in zasebništva v Občini Mengeš 1. Nujnozagotoviti prostorske in urbanistične pogoje za proizvodne, skladiščne, storitvene in poslovne prostore. Opredeliti proizvodno - obrtno in storitveno poslovno cono. Pogoji in cene morajo vključevati normalne stroške pridobivanja, urejanja, izgradnje in delovanja. 2. Pospeševanje podjetništva s kakovostnim premikom v smislu povećanja dobička in prehoda na konkurenčno nastopanje na tujih trgih na eni strani in na drugi strani omogočanje primernih pogojev in ustrezne spodbude za začetnike. Golo kreditiranje, ki ćelo ni konkurenčno nekaterim bančnim pogojem, glede na letošnje izkušnje, ni zanimivo. 3. Vzpostavitev kvalitetne in moderne evidence dejavnosti na področju gospodarstva in kmetijstva v Občini in posredovanje v slovenski in mednarodni prostor. Dodatno zbrati podatke o potreban in možnostih sodelovanja, prihoda drugih gospodarstvenikov (predvsem zamejskih Slovencev in izseljencev) v Občino s ciljem soinvestitorstva z domačimi gospodarstveniki. 4Skupen nastop pri realizaciji projektov kot so gospodarske cone, urejanje kraja in naselij v komunalnem, turističnem in poslovnem smislu. 5.Skupen nastop pri realizaciji plinifikacije in ostalih istočasnih komunikacij in temeljne infrastrukture (kanalizacije, ulice, vodovodi). 6. Strokovno in poslovno sodelovanje pri aktivnostih in delu Občine, tako na normativnem, kot na komunaln, cestnem, energetskem, prostorskem in družbenem. Vodilo našega delovanja je, da z aktivnim, prizadevnim, vztrajnim, strpnim in javnim delom lahko urejamo in spreminjamo stvari. Organizirani in skupaj lahko uspešno izvedemo naše skupne nacrte ceneje, hitreje in na pošten način. Kot združenje nas bodo bolj upoštevali. Pripravil: Predsednik združenja mag.Tomaž ŠTEBE, dipl.ing. Slovesen dogodek podpisa pogodbe. Čestitke obema, g. Debevcu in g. Humarju! (tekst na strani 25 in 26 - VAŠA POŠTA) VABILO NA PRVI OBČNI ZBOR ČLANOV IN SREČANJE PODJETNIŠKEGA ZDRUŽEN)A MENGEŠ SREČANJE BOVPETEK, dne Lmarca 1996 v prostorih podjetja Ml AMIGO, Slovenska c. 28. Ob 19.00 uri bo občni zbor članov, ob 20.00 srečanje s strokovnim in družabnim programom. VABLJENIVSI, Kl VAS ZANIMA NAŠE ZDRUŽENJE, Kl ŽELITE Z NAMISODELOVATI ALI NAS SPOZNATI. VPISOVANJE ČLANOV JE NA NASLEDNJIH MESTIH: TRGOVINA TIMOLA, HRIBARJEVA UL.7, tel.738420, Ml AMIGO, SLOVENSKA C.28. tel. 737317. K»§§&KI 59 TIMOLA Mengeš, Hribarjeva 7, tel.: 738 420 ZAČNE 4. 3. DO 16. 3. 1996 > ^+J0": IN SICER DESORT1RANIH MODELOV OZ. OSTANKOV USNJENI ŽENSKI ČEVELj ŽENSKI GLEŽNAR OJROŠKI ČEVELJ PRIDITE IN POGLEJTE. SPLAČA SE. MORDA |E RAVNO MODEL, Kl GA IŠČETE ZNIŽAN. VELIKO MODELOV ŠTEVILKA: 35, 36, 40, 41, 45 LB Banka Domžale d.d. Vedno v službi podjetništva, obrti in občanov UPOKOjENG! i Obveščamo vas, da lahko pokojnino prejemate na hranilno knjižico ali tekoči I račun LB - Banke Domžale. I Banka vam v tem primeru ne zaračunava provizije za plačevanje z položnicami za telefon, RTV naročnino, komunalne storitve, elektriko in podobno. Vse informacije dobite v vam najbližji enoti banke v Domžalah na Ljubljanski 62 in 82 (SPB), na Viru, v Mengšu, Trzinu, Jaršah in Moravčah ali pokličite Sektor za posle z občani na telefon 715422. AVTO ŠOLA TEČAJ CPP 6. marec 1996 ob 10. do 16. ure tel.: 739-621 mobitel.: 0609 623 303 tel.:739-621 MflgMBf&iMM