sled pušča ki PETINSEDEMDESET LET ZAVODA ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE Znanje, 1949–2024 Znanje, ki pušča sled Petinsedemdeset let Zavoda za gradbeništvo Slovenije 1949–2024 Uredniki: doc. dr. Aleš Žnidarič, Ema Kemperle, dr. Maja Kreslin, mag. Nina Gartner, Metka Ljubešek, Tamara Želimorski Fotografije: arhiv ZAG-a Lektoriranje: Nives Mahne Čehovin Izdal in založil: Zavod za gradbeništvo Slovenije Ljubljana, oktober 2024 Oblikovanje in prelom: Birografika BORI, d. o. o. 1. elektronska izdaja Način dostopa (URL): https://www.zag.si/dl/ZAG-bilten-2024.pdf Izšlo tudi kot tiskana publikacija. Publikacija ni namenjena prodaji. © 2024 Zavod za gradbeništvo Slovenije Za delo velja licenca Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna. Če si želite ogledati kopijo te licence, obiščite https://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/4.0/. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 211479555 ISBN 978-961-7125-11-5 (PDF) Vsebina Zavod za gradbeništvo Slovenije leta 2024 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 Mejniki 1949–2024 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Nekdanji direktorji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 Intervju z mag. Damijano Dimic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 Raziskave in razvoj za trajnostno grajeno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Vodilni strokovnjaki o aktualnih temah v gradbeništvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 34 Napredni materiali v gradbeništvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 36 Uravnoteženje potreb ljudi z danostmi okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 40 Požarna varnost trajnostnega grajenega okolja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Varne in trajne konstrukcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Izzivi geotehnike in prometne infrastrukture . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 50 Kalibracija meril zagotavlja njihovo primerljivost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53 Prispevek ZAG-a k reševanju družbenih izzivov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Dediščinska znanost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 58 Vozlišče za digitalno proizvodnjo – 3D tisk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Digitalna preobrazba gradenj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 Rentgenska računalniška mikrotomografija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Krožno gradbeništvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Pametne stavbe in dom z lesno verigo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 80 Požarna varnost sončnih elektrarn . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Ravnanje z mikroplastiko za trajnostno prihodnost . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 200 let cementa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 88 Zunanja kontrola kakovosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 92 Tehnično opazovanje pregrad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 94 Vsebina Kdo smo in kaj počnemo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 Oddelek za materiale Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 98 Laboratorij za beton . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102 Laboratorij za polimerne materiale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Odsek za funckionalne materiale . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Laboratorij za cemente, malte in keramiko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108 Oddelek za gradbeno fiziko Laboratorij za gradbeno fiziko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 110 Oddelek za požarno-varno trajnostno grajeno okolje Požarni laboratorij in požarno inženirstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112 Odsek za požarne raziskave in inovacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 114 Oddelek za konstrukcije Odsek za stavbe in potresno inženirstvo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 116 Odsek za mostove in inženirske objekte . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Odsek za kovinske in polimerne konstrukcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120 Odsek za lesene konstrukcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 Laboratorij za konstrukcije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 124 Oddelek za geotehniko in prometnice Odsek za geotehniko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 126 Odsek za vzdrževanje in gospodarjenje s cestami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 Laboratorij za asfalte in bitumenske proizvode . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 130 Laboratorij za metrologijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 Certifikacijska služba . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 Služba za tehnične ocene in soglasja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 135 Knjižnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Podporno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 10 ZAVOD ZA GRADBENIŠTVO SLOVENIJE LETA 2024 Začetki Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG) segajo v leto 1949, ko je takratna Ljudska republika Slovenija ustanovila Gradbeni inštitut Slovenije. Leta 1952 se je le-ta preimenoval v Zavod za raziskavo materialov in konstrukcij (ZRMK), ki se je leta 1994 razdelil na javni in zasebni del. Laboratoriji in večina raziskovalnih aktivnosti so prešli v javni raziskovalni zavod. Eden temeljnih ciljev novega Zavoda za gradbeništvo Slovenije je bil nadaljevati tradicijo raziskovalnega in strokovnega dela ZRMK, ki je bil od nastanka osrednji slovenski gradbeni inštitut v takratni državi. Po treh desetletjih ZAG uspešno hodi po začrtani poti, saj smo prepoznavni doma in v tujini ter povsem primerljivi z najboljšimi sorodnimi inštituti v državah Evropske unije. ZAG se je ves čas uspešno razvijal. Ključno je bilo povezovanje raziskovalnega in strokovnega dela. Zelo sta se obrestovala vlaganje v nove vsebine in tesno sodelovanje z domačo in tujo industrijo ter posledično uspešno pridobivanje raziskovalnih projektov. Dodaten zagon napredku v preteklem petletnem obdobju sta dala novi Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID), ki je dal večjo avtonomijo javnim raziskovalnim zavodom in znatno pospešil vlaganja v raziskave in razvoj, ter visoka gospodarska rast, tudi na področju gradbeništva kot eni ključnih gospodarskih panog. Gradbeništvo v Evropski uniji ustvari približno 6,2 % bruto domačega proizvoda, s povezanimi dejavnostmi še precej več. Tudi v Sloveniji se je delež gradbeništva v zadnjih letih znatno povečal in je v letu 2023 dosegel 7,5 %, kar je tretji najvišji delež med državami EU. 11 Dejavnosti Ključni aktivnosti Zavoda za gradbeništvo Slovenije sta znanstveno-raziskovalna in strokovna dejavnost, ki sta zadnja leta zastopani v približno enakih deležih. V letu 2023 smo prenovili strategijo našega delovanja, vključno z vizijo in poslanstvom, ter opredelili pet področij, ki jih udejanjamo v okviru znanstveno-raziskovalnih in strokovnih dejavnosti: 1. trajnostna raba virov v gradbeništvu, 2. energijska učinkovitost grajenega okolja, 3. varnost, odpornost in prilagodljivost grajenega okolja, 4. zdravo bivalno/grajeno okolje ter 5. nove preskusne metode in digitalizacija v gradbeništvu. Posebno pozornost posvečamo objektom s posebnimi zahtevami, kot so prometna infrastruktura, energetski objekti, odlagališča, vključno s tistim za radioaktivne odpadke, ter objekti kulturne dediščine. Vedno bolj se posvečamo digitalizaciji, brez katere razvoj širšega področja gradbeništva ni več mogoč. Znanstveno-raziskovalna dejavnost Znanstveno-raziskovalna in razvojna dejavnost je statusno ključna komponenta našega delovanja. Na veliko področjih vzdržujemo neposreden stik z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji, ki jih objavljamo v najpomembnejših mednarodnih revijah. Večina raziskav je del mednarodnih projektov, financiranih iz različnih mehanizmov Obzorij, kar dokazuje, da so pomembne za razvoj znanosti v širšem smislu. Trenutno smo vključeni ali vodimo 105 raziskovalnih projektov, od tega dobro polovico mednarodnih. V nacionalnem merilu izvajamo raziskovalna programa Gradbeni objekti in materiali ter Gozdno-lesna veriga in podnebne spremembe: prehod v krožno biogospodarstvo, ki ju podpira infrastrukturni program Preskušanje materialov in konstrukcij. 12 Poleg programov je za ZAG statusno ključen »Horizon ERA Chair projekt FRISSBE« na temo požarno varnega trajnostnega grajenega okolja, eden redkih uspešnih evropskih projektov ERA Chair v Sloveniji. Poleg internacionalizacije delovanja zavoda zaradi velikega deleža novih sodelavcev iz tujine smo zaradi projekta FRISSBE posodobili velik del poslovanja, izkušnje pa pozitivno vplivajo na naše številne vsakodnevne aktivnosti. Bili smo tudi partner v projektu Center odličnosti InnoRenew, prvem evropskem Teaming projektu, ki ga je pridobila Slovenija in koordinirala Univerza na Primorskem. Na znanstveno-raziskovalno dejavnost, in delovanje ZAG-a na splošno, je zelo vplival ZZrID, ki je omogočil številne pozitivne spremembe. Število mladih raziskovalcev smo povečali za štirikrat, v okviru razvojnega stebra vzpodbujamo mednarodne izmenjave raziskovalcev, vsako leto pripravimo razpise za interne prebojne projekte, v okviru katerih usposabljamo mlajše sodelavce za vodenje raziskovalnih projektov, ter izvajamo številna izobraževanja za raziskovalce in podporno osebje, s katerimi krepimo kompetence na različnih področjih, kar pomembno prispeva k odličnosti znanstveno-raziskovalnega delovanja ZAG. Poleg stalnih raziskav in razvoja na tradicionalno gradbenih področjih, kot so materiali, geotehnika, konstrukcije in gradbena fizika, smo močno razširili nova področja delovanja. Bolj celovito smo se pričeli ukvarjati s kulturno dediščino, kjer smo se vključili v evropsko mrežo E-RHIS za evropsko infrastrukturo za dediščinsko znanost, ter se močneje povezali s komplementarnimi inštitucijami. Krožno gospodarstvo se je intenzivno razvijalo in bilo zelo uspešno pri pridobivanju raziskovalnih projektov, vključno z mehanizmom EIT RawMaterials. Na področju mikrotomografije smo okrepili ekipo z mednarodno uveljavljenimi raziskovalci in kupili največji in najsodobnejši mikroCT instrument v Sloveniji. Velik napredek smo dosegli na področju digitalizacije in digitalne proizvodnje, med drugim z razvojem materialov za 3D tiskanje gradbenih elementov, ter metod za skeniranje in digitalno pregledovanje objektov s pomočjo brezpilotnih letalnikov. Po otvoritvi novega laboratorija in začetku projekta FRISSBE so nov zagon in mednarodno prepoznavnost doživele požarne raziskave in inženirstvo. Odprla so se nova področja, kot so požarna odpornost baterij, panelov za sončne elektrarne in večjih fasadnih elementov. Na visoko specializiranih področjih uspešno sodelujemo z drugimi raziskovalnimi inštitucijami, kot so univerze v Ljubljani, Mariboru in Kopru, Geološki zavod Slovenije, Inštitut za kovinske materiale in tehnologije, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Center odličnosti InnoRenew, Kemijski inštitut Slovenije in Institut Jožef Stefan. Velik korak smo naredili na področju prepoznavnosti našega dela. Poleg organizacije dogodkov, kot so delavnice, poletne šole in dan odprtih vrat, smo okrepili službo za odnose z javnostmi, kar je za nekajkrat povečalo našo pojavnost in predstavitev dosežkov v medijih. Podrobnejši opis raziskovalnih dejavnosti je podan v nadaljevanju. 13 Strokovno delovanje Drugo ključno področje dejavnosti ZAG-a so strokovne dejavnosti. Na širšem področju gradbeništva izvajamo testiranja, pripravljamo tehnična mnenja in analize, študije, preiskave, meritve, nadzore, opazovanja, s preiskavami podprte detajlne preglede in analize stanja konstrukcij visoke in nizke gradnje, transportnih naprav ter prometne infrastrukture. Certificiramo in potrjujemo skladnosti gradbenih proizvodov in izvedenih del, izdajamo tehnične ocene in soglasja ter okoljske deklaracije, kalibriramo merilnike sile, navora, momenta sile, dolžine, mase, trdote in temperature ter izvajamo zunanjo kontrolo kot tretja neodvisna stranka. Sodelujemo pri večini pomembnih nacionalnih infrastrukturnih projektov, kot sta izgradnja in obnova cestnega in železniškega omrežja ter energetske infrastrukture. Z letom 2024 smo prevzeli vodenje Strateškega razvojno-inovacijskega partnerstva (SRIP-a) Pametne stavbe in dom z lesno verigo. Strokovne dejavnosti v veliki meri temeljijo na rezultatih znanstveno-raziskovalnih dejavnosti in nanje tudi vplivajo. Aktivno sodelujemo v različnih organih in pogosto na evropski ravni predstavljamo državo Slovenijo. Strokovnost, širina in največje število akreditiranih metod na področju gradbeništva v Sloveniji bi morale biti naša konkurenčna prednost, a se za večino projektov borimo na javnih razpisih z ostalimi ponudniki. Žal razpisi prepogosto vsebujejo pomanjkljive tehnične zahteve, tudi na področjih, kjer razvijamo mednarodno primerljive metodologije, tehnologije in postopke preiskav. Kljub opozarjanju in zakonsko predvidenim zelenim naročilom ostaja najnižja cena – ne kakovost storitve – ključni kriterij za izbiro storitve, ne glede na posledično občutno višje stroške izvedbe in upravljanja med življenjsko dobo. Omenjena praksa žal tudi onemogoča hitrejšo vpeljavo rezultatov raziskav v prakso in posledično zavira tehnološki napredek Slovenije. 14 Zaposleni Tako kot celotna Slovenija in razviti svet se srečujemo z izzivi na področju zaposlovanja. Zaradi kritičnega pomanjkanja tehničnih kadrov z visokošolsko izobrazbo na trgu dela, upokojevanj in plač v javnem sektorju težko konkuriramo zasebnim podjetjem. Kljub temu je število zaposlenih konec leta 2023 doseglo 254, delež zaposlenih z univerzitetno izobrazbo pa 80 %. Na raziskovalnem področju je bil glavni razlog večja uspešnost pri pridobivanju mednarodnih in domačih raziskovalnih projektov, zaradi česar smo povečali število zaposlenih z doktoratom na 71. Na področju tržnih dejavnosti smo okrepili aktivnosti zunanje kontrole za državne naročnike, izdajanje tehničnih ocen, soglasij in okoljskih deklaracij, certificiranje ter odpiranje novih področij. ZAG je zavezan načelom družbene odgovornosti, ki je globoko zakoreninjena v naše delovanje in usmeritve, in se odraža v pridobljenem naprednem certifikatu Družbeno odgovoren delodajalec. Poleg etičnosti poslovnih praks, vključevanja v skupnost, skrbi za okolje in inovacij v družbeno dobro smo se s tem certifikatom predvsem zavezali dobremu počutju zaposlenih. Aktivno si prizadevamo za njihovo zdravje, varnost in strokovni razvoj ter zato stalno izboljšujemo delovno okolje, ki spodbuja osebno in poklicno rast ter v katerem se vsi zaposleni počutijo cenjeni in spoštovani. Izrazito smo povečali število raznovrstnih izobraževanj za zaposlene in omogočili bolj fleksibilen delovni čas z večjim deležem dela od doma. Ustanovili smo Svet mladih, skozi katerega mlajši zaposleni, ki niso na vodstvenih funkcijah, razvijajo svoje poglede in jih predstavljajo vodstvu zavoda. 15 Poslovanje Skozi vso zgodovino je ZAG uspešno posloval. Sodelujemo s številnimi partnerji, danes jih vedno več prihaja iz tujine. Najpomembnejši ostaja država. Kot javni raziskovalni zavod dobimo slabo četrtino prihodkov iz naslova stabilnega financiranja, ostale tri četrtine prihodkov pridobimo na trgu. Približno četrtina je iz naslova raziskovalnih, razvojnih in drugih projektov, financiranih s strani različnih evropskih mehanizmov in Javne agencije za raziskave in inovacije Republike Slovenije (ARIS). Velik del preostalih tržnih projektov pridobimo na razpisih državnih naročnikov, kot so Družba za avtoceste RS, Direkcija RS za infrastrukturo, Slovenske železnice, 2TDK in Agencija za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, za katere izvajamo kontrolo kakovosti del ter glavne in detajlne preglede ključne prometne in energetske infrastrukture. S številnimi drugimi partnerji sodelujemo na konkretnih projektih ali v okviru strateških razvojno-inovacijskih partnerstev. Močno smo vpeti v mednarodno sodelovanje. Izpostavljam sodelovanje v Združenju evropskih raziskovalnih centrov na področju cestnega transporta (FEHRL), Združenju evropskih nacionalnih gradbenih laboratorijev (ENBRI) ter Evropski organizaciji za tehnična soglasja (EOTA). Leta 2022 smo postali član Evropske raziskovalne infrastrukture za dediščinsko znanost E-RIHS. Aktivni smo v evropskih tehnoloških platformah za gradbeništvo, grajeno okolje in energijsko učinkovite stavbe (ECTP), za cestni transport (ERTRAC) ter v Centru znanja in inovacij EIT RawMaterials. Naši predstavniki povsod delujejo v organih upravljanja. Udeležujemo se mednarodnih delavnic, konferenc in kongresov ter sodelujemo v komitejih, združenjih in odborih. Brez tovrstnega aktivnega sodelovanja bi pridobili manj raziskovalnih projektov, posledično bi bilo manj izmenjave znanj in napredka. Rezultat naštetih aktivnosti je stabilno poslovanje, z rastjo, ki se je nekoliko upočasnila le v prvem letu epidemije covida-19, ki je občutno vplivala na tržne prihodke. 16 Infrastruktura Za nabavo in modernizacijo raziskovalno-preizkuševalne opreme in infrastrukture smo v zadnjih petih letih, brez investicije v novi požarni laboratorij v Logatcu, namenili 4,5 milijona EUR ali 6,7 % poslovnih prihodkov. Približno tretjino tega zneska smo financirali s podporo ARIS-a, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) in kohezijskega sklada. Zato imamo danes sodobno laboratorijsko in preizkuševalno opremo, ki zaposlenim omogoča kakovostno izvajanje raziskovalnih in tržnih aktivnosti. V tem obdobju smo zaključili več pomembnih investicij. Leta 2021 smo odprli novo poslovno enoto v Mariboru. Stanovanjski prostori, v katerih je delovala enota od leta 1972, že dolgo niso bili več primerni. S sodobnimi prostori z laboratoriji v Dobrovcih pri Mariboru, ki omogočajo nadaljnjo širitev, krepimo svojo prisotnost v vzhodni kohezijski regiji. Leta 2022 smo v Logatcu otvorili enega najsodobnejših požarnih laboratorijev v Evropi. Slabo polovico sredstev sta zagotovila MVZI za gradnjo objekta in operacija InnoRenew za del opreme iz evropskih kohezijskih sredstev. Preostanek smo pokrili iz presežkov iz poslovanja iz preteklih let. Novi prostori omogočajo širitev aktivnosti požarnega inženirstva in preizkušanja na nova področja. V požarnem laboratoriju v Logatcu domuje tudi ERA Chair projekt FRISSBE, ki mu pomembno zvišuje prepoznavnost v mednarodnem okolju. Po dokončni ureditvi lastniških razmerij smo večje število prej zapuščenih prostorov prenovili v laboratorije in spremljajoče objekte, redno tudi posodabljamo pisarne in ostale laboratorije. V letu 2022 smo s pomočjo nacionalnih investicijskih sredstev MVZI odkupili zadnji objekt, ki ni bil v naši lasti – laboratorij za beton. Prenova in selitev iz sedaj neustreznih prostorov bosta omogočila hitrejši razvoj na področju enega temeljnih gradbenih materialov. Sami ali s sofinanciranjem ARIS-a smo kupili nekaj pomembnih novih kosov raziskovalne opreme, kot so največji mikroCT v Sloveniji, robotska roka za 3D tisk, peči in čistilna naprava v požarnem laboratoriju, sodobni laserski skener in brezpilotni letalniki. Več kosov opreme smo nabavili v sodelovanju z drugimi JRZ. 17 Zaključek Zavod za gradbeništvo Slovenije se je v zadnjih petih letih uspešno razvijal in posloval. Ponosni smo, da po najpomembnejših kazalnikih ostajamo primerljivi z najboljšimi sorodnimi inštituti v razvitejših državah Evropske unije. To je mogoče le z veliko angažiranostjo vseh zaposlenih, raziskovalcev, strokovnjakov in podpornega osebja, ki se jim na tem mestu posebej zahvaljujem. Zadnje desetletje je dokaz, da sta znanje in tehnološka razvitost bistvena za preživetje posameznih delov gospodarstva in blaginjo državljanov. V tem smislu je ključno, da je Slovenija ohranila večino nacionalnih raziskovalnih inštitutov, ki na mednarodnem parketu dokazujemo, da smo primerljivi z najboljšimi. Zatakne se, ko je treba rezultate prenesti v prakso. Upam, da bo nova zakonodaja, ki daje veliko večji poudarek inovacijam, pospešila napredek v tej smeri in da bo večina igralcev na področju gradbeništva, ne zgolj izjeme, spoznala, da je za uspešno prihodnost treba več vlagati v razvoj. Zavod za gradbeništvo Slovenije bo pri tem s svojimi vrhunsko usposobljenimi kadri in sodobno opremo odigral svojo vlogo. Ljubljana, 18. 10. 2024 doc. dr. Aleš Žnidarič, direktor 18 Mejniki 1949–2024 1949: Vlada Ljudske Republike Slovenije ustanovi Gradbeni inštitut Slovenije. Njegovi osnovni dejavnosti sta raziskovalno-preskuševalno delo in razvoj na področju gradbeništva in industrije gradbenega materiala. 1953: Gradbeni inštitut se preoblikuje v Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK). 1972: V Mariboru je ustanovljena enota za izvajanje dejavnosti na območju severovzhodne Slovenije. 1984: Zgrajen je sedemnadstropni prizidek z novimi laboratorijskimi in pisarniškimi prostori. 1986: V Gameljnah pri Ljubljani začne delovati požarni laboratorij. 1991: ZRMK v novi državi postane javni zavod. 1994: Del ZRMK se preoblikuje v javni raziskovalni zavod Zavod za gradbeništvo – ZRMK in postane član Združenja evropskih nacionalnih cestnih laboratorijev (FEHRL). 1996: Zavod za gradbeništvo – ZRMK se preimenuje v Zavod za gradbeništvo Slovenije (ZAG). 1999: Slovenska (SA) in Švedska akreditacija (SWEDAC) akreditirata prvih osem laboratorijev. ZAG pridobi programski skupini Gradbene konstrukcije ter Gradbeni materiali. 2000: ZAG postane član Evropskega združenja gradbenih raziskovalnih inštitutov (ENBRI). 2003: ZAG postne slovenski organ za tehnična soglasja in predstavlja Republiko Slovenijo v Evropski organizaciji za tehnična soglasja (EOTA). 2007: Slovenski inštitut za kakovost (SIQ) podeli ZAG certifikat za sistem vodenja kakovosti po ISO 9001:2000. ZAG je med soustanovitelji platforme Energy Efficient Buildings (E2B). 2008: ZAG z družbama DDC in DRC v Ljubljani organizira največjo evropsko konferenco na področju cestnega transporta Transport Research Arena (TRA). Urad RS za meroslovje imenuje ZAG za nosilca referenčnega etalona za veličine silo, trdoto in množino snovi za cement. Direktor ZAG dr. Andraž Legat postane podpredsednik združenja FEHRL. 19 2009: ARRS odobri financiranje infrastrukturnega programa Preizkušanje materialov in konstrukcij. Direktor ZAG-a dr. Andraž Legat postane predsednik evropskega združenja ENBRI. 2011: ZAG prevzame vodenje kompetenčnega centra TIGR: Trajnostno in inovativno gradbeništvo. 2012: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo imenuje ZAG za organ za tehnično ocenjevanje. Agencija RS za okolje pooblasti ZAG za ocenjevanje hrupa z modelnim izračunom. 2013: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje imenuje ZAG za pooblaščenega izvedenca za sevalno in jedrsko varnost. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pooblasti ZAG za izdajo energetskih izkaznic. ZAG dopolni obseg dejavnosti kot priglašeni organ po Uredbi o gradbenih proizvodih. 2014: Ministrstvo za infrastrukturo in prostor pooblasti ZAG za opravljanje strokovno-tehničnih pregledov žičniških naprav. 2015: ZAG postane član združenja EIT RawMaterials e.V. (EIT RM) in pridobi financiranje za prve projekte. 2016: Z evropskimi sredstvi je zgrajen prizidek laboratorija za konstrukcije. ZAG je v okviru Teaming projekta soustanovitelj Centra odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE). 2017: ZAG je med soustanovitelji štirih strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP). 2021: ZAG odpre novo poslovno enoto v Dobrovcih. ZAG pridobi projekt ERA Chair FRISSBE. 2022: ZAG v Logatcu odpre največji in najsodobnejši požarni laboratorij v tem delu Evrope, ki je zgrajen z evropskimi, slovenskimi in lastnimi sredstvi. 2023: Direktor ZAG-a dr. Aleš Žnidarič postane predsednik združenja FEHRL. 2024: ZAG postane pridruženi partner v okviru meduniverzitetnega programa » International Master of Science in Fire Safety Engineering« (IMFSE). ZAG prevzame vodenje SRIP-a Pametne stavbe in dom z lesno verigo (PSiDL). 20 Nekdanji direktorji Marjan Ferjan 1949–1951 (direktor Gradbenega inštituta LRS) prof. Viktor Turnšek 1951–1954 (direktor Gradbenega inštituta LRS), 1954–1975 (direktor ZRMK) Franc Čačovič 1976–1980 (direktor ZRMK) prof. dr. Jože Vižintin 1980–1986 (direktor ZRMK) Borut Gostič 1986–1992 (direktor ZRMK) prof. dr. Roko Žarnić 1992–1993 (v. d. direktorja ZRMK) mag. Damijana Dimic 1993–1995 (v. d. direktorja OE IRPK), 1995–1996 (v. d. direktorja Zavoda za gradbeništvo – ZRMK) akad. prof. dr. Miha Tomaževič 1996–2005 (direktor ZAG Ljubljana) izr. prof. dr. Andraž Legat 2005–2019 (direktor ZAG Ljubljana) 21 22 V letu 2024 poleg 75-letnice ZAG-a obeležujemo tudi 200-letnico Aspdinovega patenta portlandskega cementa, materiala, ki je povzročil konstrukcijsko revolucijo in še danes dominira kot konstrukcijski material. Ob posrečeni kombinaciji jubilejev cementa in Zavoda za gradbeništvo je odziv marsikaterega zaposlenega misel na danes drobno damo ognjenih las. V svojih dosežkih sicer ni nič kaj drobna, v tretjem življenjskem obdobju še vedno zelo bistrega uma in dobrega spomina, omikana, kritična, prodorna, zvedava, strokovna. Vodilna avtorica članka v sloviti znanstveni reviji Cement and Concrete Research, avtorica dveh samostojnih poglavij v RILEM-ovem poro- čilu Application of admixtures in concrete: state-of-the-art report, avtorica več kot petdesetih študij, elaboratov in končnih poročil o rezultatih preiskav. O njej, cementu in ZAG-u. »Ko sem prišla v službo na ZRMK, mi je moj šef, pokojni inženir mag. Stane Droljc, na mizo dal predlog za raziskavo, ki so ga poslali v Beograd: razvoj ekspanzivnega cementa. To je bila moja prva naloga. Nobenega pojma nisem imela o cementih.« Mag. Damijana Dimic, kemičarka, dolgoletna vodja laboratorija za ce- nagrado takrat Kidričevega sklada za razvoj tega ma- mente na Zavodu za raziskave materiala in kon- teriala. Uporabljal se je na hidrocentralah, veste.« strukcij (ZRMK), je bila doslej edina ženska na direktorskem mestu Zavoda. Od leta 1993 je na Nagrado Sklada Borisa Kidriča sta raziskovalca in ZRMK vodila organizacijsko enoto Inštitut za raz- razvijalca mag. Stane Droljc in mag. Damijana Dimic iskave in potrjevanje kakovosti, po preoblikova- prejela leta 1984. Šlo je za prepoznavanje pomemb- nju ZRMK pa je bila med letoma 1995 in 1996 nih znanstvenih del, ki so bila objavljena v preteklem vršilka dolžnosti direktorice novoustanovljenega letu, kategorizirana v štiri kategorije: naravoslov- Zavoda za gradbeništvo. no-matematične vede, tehniške vede, biotehniške in medicinske vede ter družbene in humanistične vede. Opaženo je bilo njuno raziskovalno delo na področju Jaz sem diplomirala pravzaprav na sinteze in karakterizacije kalcijevih sulfoaluminatov polimerih, ampak tudi takrat ni bilo kot osnovnih mineralnih komponent ekspanzivnih in služb in sem čakala tri, štiri mesece, da sem neskrčljivih cementov ter raziskave procesov hidrata- prišla do službe. Z ekspanzivnim cementom cije, z utemeljitvijo, da je odlika dela originalno skle- sem doživela veliko uspeha. S šefom, inženir- panje in temeljita zasnova eksperimentov, s katerimi jem mag. Stanetom Droljcem, sva dobila celo sta avtorja pojasnila mehanizem reakcije in ugotovila 23 podatke, ki še niso bili objavljeni v literaturi. Avtorja status tako, da je bil neodvisen, mi pa tega nismo sta svoje delo predstavila na 7. mednarodnem kon- izkazovali, ker smo imeli polindustrijsko proizvodnjo gresu kemije cementa (ICCC) v Parizu leta 1980, v in sanacije, kar nas je v prejšnjem režimu reševalo, petih elaboratih o raziskovalnem delu v letih 1978– ker nismo bili financirani od države, ampak s tržno 1983 in v šestih javnih objavah. Posebna zasluga dejavnostjo. Kolikor je bilo raziskav, je te financiral avtorjev je bila, da sta rezultate svojega raziskovalne- Savezni fond za naučni rad v Beogradu in tja smo ga dela prenesla v prakso: v gradnji je bila naprava pošiljali svoje predloge za raziskave. Moram reči, da za letno proizvodnjo 2000 ton neskrčljivih in ekspan- je bil naš inštitut zelo poznan v Jugoslaviji, tedanji zivnih cementov, zagnana celo proizvodnja v cemen- ZRMK je bil tudi prvi ustanovljen inštitut v Jugosla- tarni v Trbovljah, uvedla sta uporabo teh cementov za zalivni beton pri gradnji HE Solkan na Soči, že viji. Zelo dobra sta bila tudi zagrebški inštitut Ruđer prej pa uporabo neskrčljivih cementov drugih tipov Bošković in beograjski inštitut za gradbeništvo (In- pri gradnji HE Zlatoličje in HE Vuhred na Dravi. stitut za ispitivanje materijala, op. a.) , kasneje pa so se ustanovili tudi manjši inštituti, mislim, da je bil Velik problem v betonu je vedno bil – zdaj v Banja Luki in Skopju. Mi smo delali kar veliko ra- je manjši, ker so že razvili materiale, ki to ziskav, ki so bile plačane, preostanek pa smo zaslu- preprečujejo – krčenje betona. Na ZRMK smo tedaj žili na trgu. To so bile predvsem razvojne raziskave, za hidrocentrale razvili ekspanzivni cement, za pred- manj je bilo temeljnih.« napete kable pa smo razvili ekspanzivni dodatek, t. i. Ikaton. Ta je prinesel največ h kakovosti vgradnje S prisotnostjo na trgu so bile smeri raziskav in razvo- prednapetih kablov, saj se takrat kabli pred korozijo ja lažje določljive. Potrebe so bile jasne. še niso ustrezno ščitili. Pravzaprav potrebe po zaščiti kablov takrat še niso opazili v taki meri, ker se ceste Mi smo prepoznavali potrebe in predlagali niso tako solile, pa tudi prednapetega betona je bilo teme. Gradbeništvo samo namreč ni manj. Prvi objekt, na katerem se je izvedla aplikacija prepoznavalo potreb, predvsem ne industrija Ikatona, je bil viadukt Verd. Izvajalec je bil beograj- gradbenega materiala. To pa zato, ker je bilo takrat ska Mostogradnja, direktor je bil Slovenec, kolega tako malo gradbenega materiala na trgu, da niso našega tehničniega direktorja inž. Marjana Ferjana. čutili potrebe po razvoju novega. Tako smo mi On je Ferjanu namignil, da potrebujejo tak dodatek, vsiljevali trend. Veliko proizvodov in polproizvodov uvoz pa takrat ni bil dovoljen. In mi smo se lotili dela. smo proizvajali v Gameljnah, kar nam je prineslo V pol leta nam je uspelo. To je bil kar uspešen pro- kar nekaj dodatnega denarja, saj smo vedno našli jekt. Za njim pa ekspanzivni cement.« proizvod, za katerega smo vedeli, da ga trg potrebu- Delovanje ZRMK je bilo pretežno tržno, raziskovalno je. Kot rečeno, je bil takrat uvoz zelo problematičen. dejavnost je na podlagi prijav projektov financirala Pravzaprav ga sploh ni bilo. Vodstvo, ki je bolj po- država. Po osamosvojitvi Slovenije, ustanovitvi jav- znalo trende in potrebe v gradbeništvu, nam je da- nih zavodov v začetku devetdesetih in zaradi zahtev jalo namige, kaj je treba raziskati in razviti. In tako Evrope po neodvisnosti zunanje kontrole je bilo treba smo razvijali. Zelo veliko razvoja je bilo ob gradnji dejavnosti Zavoda prilagoditi: avtocest in hidrocentral.« Zavod za gradbeništvo je takrat postal Zaprtim mejam navkljub je bila opremljenost labora- nacionalni inštitut in treba je bilo urediti torijev dobra. 24 Imeli smo lastne delavnice. Takrat je bil, pravilnike. Za plače smo se morali boriti, ker nam zaradi zaprte meje, problem tudi uvoz je te predpisovalo ministrstvo. Naenkrat so bile vse opreme. Mi pa smo imeli mehanično in mizarsko plače nižje kot prej. Čez pol leta je bil objavljen raz- delavnico, ki sta nam izdelovali opremo, ki smo jo pis za direktorja, ampak jaz sem bila tik pred tem, rabili pri delu v laboratoruiju. Ko smo na primer da grem v pokoj, in sem menila, da kandidatura ne potrebovali opremo za merjenje ekspanzije zalivne bi imela nobenega smisla. Bolje, da v preostanku mase za kable za prednapenjanje, smo malce pobr- časa nekomu pomagam, da se vpelje. To mojo po- skali po literaturi – seveda, to smo imeli – in v de- nudbo je nato sprejel dr. Tomaževič.« lavnicah so nam jo izdelali. Celo steklopihača smo imeli. Ob ločitvi obeh zavodov pa se je žal vse uki- Njena zgodba s cementi in Zavodom se sicer ni za- nilo, češ da ni več rentabilno. Danes je sicer lažje čela po končani fakulteti, pač pa že nekoliko prej. priti do opreme, sredstev je več, ampak mislim, da razvoj in laboratorij potrebujeta takšno podporo. Saj Na ZRMK-ju sem bila v tretjem letniku na ne moreš čisto vsake steklene bučke kupiti na trgu. praksi. Prav v laboratoriju za cemente. In Greš v delavnico in poveš, kaj natanko potrebuješ, tam sem se dobro počutila. Krasni ljudje.« in ti jo napihajo.« Pozitivnega vzdušja na zavodu v njenih časih ne gre Uspešne inovacije in razvoj so zamenjali standardi, spregledati, saj kar buhti iz njenih besed. Dotakne pa v čevlje kemičarke … petke pravzaprav … pa je se tudi sodobnega hitrejšega menjevanja zaposlitve. stopil gradbenik. Mislim, da je bilo to včasih malce drugače. Že ob pripravah na ustanovitev javnega za- Zaposleni smo bolj čutili pripadnost voda ZAG smo morali laboratoriji, ki smo instituciji, podjetju, kamor si hodil služit svoj kruh. bili dodeljeni v ZAG, proizvodnjo materialov, ki smo Ni bilo toliko fluktuacije. Tudi moji kolegi so bili jih razvili in proizvajali v obratu v Gameljnah, opusti-mlajši, ker je bil tudi inštitut mlad in je bilo z njimi ti, ker ne bi mogli zadostiti neodvisnosti inštituta po izjemno lepo sodelovati, bil je res prijeten kolektiv. zahtevah direktive za gradbene materiale. Seveda Razmere so pač to spremenile, zahteve Evrope … in smo se potem bolj ukvarjali s tem, kar je zahtevala se je to razbilo. V najboljših letih je bilo na inštitutu Evropa – z novimi standardi. Moram reči, da smo v zaposlenih celo 800 ljudi. Nato je številka padala, okviru tega – vsaj jaz osebno – veliko potovali, hodili ker ni bilo toliko posla.« na sestanke CEN, kjer smo začeli kot opazovalci, ker še nismo bili člani, nato pa smo kot člani lahko Svoje predanosti zavodu ne more skriti in je tudi ne sodelovali. Tako smo prišli še do že omenjene nove skriva. direktive o gradbenih proizvodih, ki sem jo tudi pre- »ZRMK je bil pravzaprav moje življenje. vedla, da bi vse zaiteresirane čim prej seznanili z Tam se je vse dogajalo. Jaz nisem nikoli novostmi, ki jih je direktiva prinesla na področju za- razmišljala, da bi delala kaj drugega.« gotavljanja kakovosti gradbenih materialov. Prevod je bil mišljen predvsem kot priprava na spremembe, Vse to pove z iskrami v očeh. Morda te iskre obetajo ki prihajajo, kajti prihajale so bistvene spremembe. razvnetih naslednjih 75 let ZAG-a in 200 let cemen- V letu 1995 smo oba zavoda (ZAG in ZRMK, op. a.) ta. No, vsaj toliko. dokončno ločili. Jaz sem bila še toliko časa vršilka dolžnosti direktorice, da smo sprejeli vse statute in Ana Brunčič 25 26 Raziskave in razvoj za trajnostno grajeno okolje 28 Kot verodostojen partner ustvarjamo in prenašamo vrhunska znanja za razvoj trajnostnega grajenega okolja. Zavod za gradbeništvo Slovenije je javni raziskovalni Znanstvenoraziskovalna vizija zavod, katerega temeljna dejavnost je znanstveno- Zavoda za gradbeništvo Slovenije raziskovalno delo. Stalen razvoj raziskovalnega dela ter iskanje novih izzivov in nišnih področij raziskav Leta 2022 je znanstveni svet zavoda oblikoval sta povzročila, da je v zadnjih letih transdisciplinar- novo vizijo znanstvenoraziskovalne dejavnosti ZAG- ni pristop zamenjal multidisciplinarnega, v katerem -a v obdobju do leta 2027, ki vključuje poslanstvo raziskovalci združujemo znanje različnih področij in in prednostna področja razvoja znanj in raziskav presegamo meje posameznih disciplin. Kakovostno ter pravi: raziskovalno delo, zmožnost povezovanja različnih disciplin ter povezovanje temeljnih in aplikativnih • V Sloveniji in širše bomo prepoznavni po raziskav za reševanje realnih izzivov so vrline, zara- znanstveni odličnosti. di katerih prepoznavnost našega znanstvenorazisko- • Kot partner bomo cenjeni v raziskovalnih valnega dela narašča. projektih. • Predavali bomo na prestižnih konferencah in sodelovali v uglednih strokovnih združenjih. • Tvorno bomo sodelovali pri oblikovanju nacionalnih in mednarodnih politik. • Svoje znanje bomo uspešno prenašali v gospodarstvo. • Znanje bomo oplajali vključujoče, interdisciplinarno in z medsebojnim sodelovanjem. Pri uresničevanju znanstvenoraziskovalnega pos- lanstva nas vodijo vrednote, kot so zanesljivost, sodelovanje, vrhunsko znanje, medsebojno spošto- vanje, uporabnost, trajnostni razvoj, učenje, neodvi- snost, etičnost, interdisciplinarnost, samoiniciativ- nost, odgovornost in poštenost. 29 V okviru prenovljene strategije smo identificirali pet prednostnih raziskovalnih področij ZAG-a: Trajnostna raba virov v gradbeništvu vključuje 01 inovativne principe krožnega gradbeništva, ki prinašajo snovno učinkovitost, vrednotenje odpadkov, industrijsko simbiozo, kaskadno recikliranje, zamenjavo kritičnih in nevarnih snovi, trajnostno uporabo naravnih materialov, digitalizacijo vrednostnih verig ter razvoj krožnih poslovnih modelov, ki bodo oblikovali prihodnost gradbeništva. Energetska učinkovitost grajenega okolja obravnava 02 učinkovito ravnanje z energijo v grajenem okolju, v sodelovanju s partnerji pripravlja inovativne rešitve za izkoriščanje in upravljanje obnovljivih virov energije ter s tem prispeva k trajnostni prihodnosti. Varnost, odpornost in prilagodljivost grajenega okolja 03 raziskuje nove načine za zagotavljanje mehanske in požarne odpornosti gradbenih objektov ter prometne infrastrukture z namenom preprečevanja poškodb zaradi stalnih in pogostih vplivov, kot so teža, zemeljski pritiski, promet in veter, ter zagotavljanja varnosti uporabnikov in okolja pri izrednih vplivih, kot so potresi, požari, plazovi, neurja in poplave. Rešitve prilagajamo podnebnim spremembam in novim zahtevam urbane mobilnosti. Zdravo bivalno/grajeno okolje ustvarja pogoje za 04 gradnjo objektov in infrastrukture, ki omogočajo zdravo bivalno okolje iz vseh pomembnih komponent okolja: zraka, vode, hrupa, toplote, vlage, vibracij in ergonomije. Raziskujemo in odkrivamo nove poti za odstranjevanje škodljivih dejavnikov iz okolja. Nove preskusne metode in digitalizacija v 05 gradbeništvu se osredotočajo na razvoj in uvedbo novih preskusnih metod, opazovalnih tehnik za gradbene objekte in infrastrukturo ter analitičnih orodij, ki izkoriščajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije. 30 Prednostna področja raziskav so stebri raziskoval- tov in sredstev v okvirnih programih Evropske unije nega dela, povezovanje le-teh in raziskovalna svo- za raziskave in inovacije prikazuje graf 1. boda, ki jo omogočamo raziskovalcem, pa odpirajo Poleg projektov okvirnega programa sodelavci ZAG-a nova raziskovalna vprašanja in izzive. Z razvojem izvajamo raziskovalne projekte drugih financerjev. V novih metod in tehnologij, ob upoštevanju sociolo- prvi polovici leta 2024 je v izvajanju 105 projek- ških vidikov bivanja, gradimo varnejšo in bolj traj- tov, do konca leta jih pričakujemo vsaj 10 dodatnih. nostno družbo. Posamezna področja raziskav dajejo Število projektov v zadnjem petletnem obdobju je izjemne znanstvene rezultate in izpostavljajo ZAG naraslo za več kot 20 %. Uspešnost naših razisko- kot ključnega raziskovalnega partnerja, medtem ko valcev se kaže tudi v pridobivanju projektov iz novih na drugih področjih prednjačijo aplikativni rezultati, programov ter pridobivanju koordinatorskih vlog v ki ZAG uvrščajo med pomembne partnerje za sode- pomembnejših programih. Razporeditev projektov lovanje z gospodarstvom. po letih glede na program financiranja je prikazana v grafu 2. Raziskovalni projekti Pozitivno je, da kljub rasti števila projektov delež do- Slovenija je bila v projekte okvirnega programa mačih ali tujih projektov nikoli ne preseže 60 %; os- Evropske unije za raziskave in inovacije vključena taja uravnotežen, kar zagotavlja trajnostni razvoj in že v okviru tretjega okvirnega programa (FP3) med omogoča stabilnejše financiranje raziskav tudi v ob- leti 1990 in 1994. ZAG je po nekaj akcijah COST dobjih, ko se menjajo okvirni program, strategije ... izvajal prve projekte v okviru četrtega okvirnega pro- grama (FP4), od takrat naprej sredstva za raziskave Izmed mednarodnih projektov, ki trenutno potekajo in inovacije naraščajo. Trenutno smo sredi devete- na ZAG-u, izpostavljamo projekt FRISSBE – Požar- ga okvirnega programa (Obzorje Evropa), na koncu no varno trajnostno grajeno okolje, ki je bil izbran v katerega pričakujemo, da bodo prihodki presegli 9 financiranje v okviru razpisa H2020 WIDESPREAD milijonov evrov. Pregled števila pridobljenih projek- ERA Chair. Projekt FRISSBE je med najuspešnejši- Graf 1: Število projektov in pridobljena sredstva po okvirnih programih EU, vir: Horizon Dashboard Country Profiles (vir: https://ec.europa.eu/info/funding-tenders/opportunities/portal/screen/opportunities/horizon-dashboard, 29. 7. 2024) 31 Graf 2: Število projektov po posameznih programih v letih 2018–2024 mi projekti ERA Chair v regiji in trenutno zaposluje V okviru raziskovalnih programov potekajo aktivno- 10 večinoma tujih raziskovalcev, nekaj podpornega sti na vseh omenjenih petih strateških področjih, osebja, hkrati pa pomaga ustvarjati nove znanstve- dodatno pa še v horizontalnih raziskovalnih aktiv- nike na področju požarno varnega trajnostnega gra- nostih, kot so grajena kulturna dediščina, aditivne jenega okolja skozi gostujoče študente raziskovalce tehnologije, digitalizacija, mikrotomografija in dru- s celega sveta. ge. Pri vseh raziskavah, tako v okviru strateških področij kot tudi znotraj horizontalnih aktivnosti ali Raziskave v okviru financiranja ARIS drugih presečnih internih projektov, je poudarek na znanstvenem pristopu. Pomembnost rezultatov raz- V letu 2022 je velik del sredstev Javne agencije za iskav dokazuje število člankov in citatov, ki se je v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost zadnjih letih izjemno povečalo. Republike Slovenije (ARIS) prešel v stabilno finan- ciranje. Pridobljena avtonomija v skladu z ZZrID je po eni strani naložila veliko odgovornosti vsakemu prejemniku, po drugi pa nam omogoča svobodo in izvajanje pomembnih aktivnosti, ki so bile prej otežene. ZAG znotraj stabilnega financiranja izvaja dva raz- iskovalna programa: Gradbeni objekti in materiali (P2-0273) kot samostojni izvajalec in Gozdno-les- na veriga in podnebne spremembe: prehod v kro- žno biogospodarstvo (P4-0430) kot soizvajalec; vodilni partner je Gozdarski inštitut Slovenije. Oba raziskovalna programa imata podporo infrastruktur- ne skupine Preizkušanje materialov in konstrukcij (I0-0032). 32 S sredstvi stabilnega financiranja smo raziskoval- raziskovalci so na več področjih v svetovnem razi- no dejavnost opazno povečali z vidika celotnega skovalnem in tehnološkem vrhu, povsod pa zaradi obsega sredstev in deleža stroškov dela v sestavi podpornega okolja, ki ga omogočata infrastrukturni sredstev. Od leta 2022 aktivno povečujemo število program in podporno osebje v skupnih službah, v sti- mladih raziskovalcev in tako načrtno krepimo stra- ku z najnovejšimi svetovnimi raziskavami. Svoboda teške kadre, potrebne za nadaljevanje odličnega stabilnega financiranja omogoča prilagajanje razi- znanstveno-raziskovalnega dela. skav hitro spreminjajočim se tehnološkim pogojem in Graf 3: Bibliografski kazalniki raziskovalne uspešnosti (vir: Vzajemna baza podatkov COBISS.SI/COBIB.SI, 10. 7. 2024) Raziskovalni program P2-0273 potrebam družbe ter okolja, pri čemer nam transdi- Gradbeni objekti in materiali sciplinarna skupina raziskovalcev omogoča potrebno fleksibilnost in celovit pristop k reševanju izzivov. Raziskovalni program deluje kot osrednji motivator našega znanstvenoraziskovalnega dela, saj povezu- Raziskovalni program P4-0430 je vseh pet strateških raziskovalnih področij, vseh Gozdno-lesna veriga in podnebne šest znanstvenoraziskovalnih oddelkov in vse hori- spremembe: prehod v krožno zontalne raziskovalne skupine. Nova raziskovalna biogospodarstvo področja so najpogosteje rezultat tesnega sodelo- vanja članov raziskovalnega programa ter seveda Raziskovalni program se odziva na trenutne izzive vključenosti le-teh v slovensko in mednarodno raz- znotraj gozdno-lesne verige vrednosti (od stoječih iskovalno okolje. Z združevanjem različnih skupin dreves do končnih izdelkov). Povezuje tri razisko- raziskovalcev dosegamo tudi sinergijski učinek raz- valne organizacije: Gozdarski inštitut Slovenije kot iskav na posameznih ožjih področjih. Pomembnost vodilnega partnerja ter Zavod za gradbeništvo Slo- in aktualnost raziskovalnih področij potrjujejo šte- venije in Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani vilne znanstvene objave in zelo uspešno delovanje kot soizvajalca. Raziskovalci zagotavljajo interdisci- v mednarodnih in nacionalnih projektih. ZAG-ovi plinarni in inovativni pristop za doseganje zastav- 33 ljenih ciljev ter povezovanje skupine z industrijo, so s strani Službe za projektno podporo in Službe za znanstveno-raziskovalno delo pa se osredotoča na odnose z javnostmi, ki skrbita za vzpostavitev siste- iskanje optimalnih rešitev na podlagi znanja in raz- ma upravljanja znanja, organizacijo Dneva odprtih položljivih virov (laboratoriji in podatkovne zbirke). vrat ter ostale promocijske aktivnosti. ZAG ima pomembno vlogo pri raziskavah in razvoju Sodelovanje v mednarodnih združenjih optimalnega nebiocidnega postopka zaščite pred- vsem domačih vrst lesa pred biološkim propada- Z transdisciplinarnim delovanjem na različnih pod- njem, ne da bi spremenili njegove pozitivne lastnos- ročjih gradbeništva ter s povezovanjem temeljnih in ti. Hkrati pa iščemo rešitve za izboljšanje odpornosti uporabnih raziskav za reševanje realnih problemov na ogenj. Dodatno smo močno vpeti v raziskave je ZAG postal prepoznaven doma in v tujini. masivnih lesenih konstrukcij, izdelanih iz lepljenega lesa, kot sta lepljeni (GLT) in križno lepljeni (CLT) Pri raziskovalnih aktivnostih sodelujemo predvsem les, pri čemer v veliki meri koristimo podporo infra- s partnerji iz evropskih združenj ENBRI (European strukturnega programa. Network of Building Research Institutes) in FEHRL (Forum of European National Highway Research Infrastrukturni program I0-0032 Laboratories). Slednjemu direktor ZAG-a v obdob- Preizkušanje materialov in konstrukcij ju od leta 2023 do 2026 predseduje. Koristno je tudi naše delovanje v tehnoloških platformah ECTP Infrastrukturni program nudi podporo znanstveno- (European Construction Technology Platform), ER- raziskovalnemu delu, tako raziskovalnim progra- TRAC (European Road Transport Research Council) mom, kot tudi slovenskim in mednarodnim razi- in E2BA (Energy Efficient Buildings). Vpetost v raz- skovalnim projektom. Aktivnosti infrastrukturnega iskovalni prostor EU ter povezovanje z univerzami programa obsegajo več specifičnih ciljev, od slede- in industrijo smo dodatno okrepili kot partner v EIT nja napredku na področju raziskovalne opreme ter KIC (European Institute of Technology, Knowledge vzdrževanja le-te, podpore programom in projektom, and Innovation Centre) RawMaterials. Posledič- podpore državnim in vladnim organom, usposablja- no smo po večini pomembnih kazalnikov (vpetost nja osebja ter povezave v infrastrukturne mreže in v raziskovalni prostor EU, sodelovanje v tehničnih žive laboratorije do prenosa znanja in popularizacije odborih, povezovanje z univerzami in industrijo) znanosti. Vsebinsko so podporne aktivnosti poraz- povsem primerljivi z nam podobnimi evropskimi deljene po oddelkih, povezovane in spodbujane pa raziskovalnimi inštituti. štvu beni rad g ah v h tem tualni Vodilni strokovnjaki o ak 36 Napredni materiali v gradbeništvu dr. Alenka Mauko Pranjić vodja Oddelka za materiale S katerimi dejavnostmi se vaš oddelek na trg. Naše aktivnosti potekajo tudi na rentgenskih trenutno ukvarja? tehnikah 3D slikanja, kjer ZAG s svojo odlično eki- po in opremo postaja eden izmed vodilnih na tem Na Oddelku za materiale pokrivamo različne ma- področju v Evropi. Številne aktivnosti v tem letu so teriale (npr. proizvodi iz sekundarnih surovin, novi potekale na področju kulturne dediščine – ta je bila funkcionalni materiali, korozija kovinskih materia- vedno prisotna v oddelku, glede na raziskovalne in lov, aditivne tehnologije, okoljske tehnologije, novi strokovne potrebe v modernem gradbeništvu pa ni- cementi in CO zajemanje v cementih, patologije 2 koli ni bila osrednja tema. Ne glede na to so se materialov). Veliko ZAG-ovih znanstvenikov in stro- letos zgodili vsekakor pomembni premiki na tem kovnjakov, ki delajo na tem področju, je vrhunskih. področju (npr. organizacija mednarodne poletne Veliko se ukvarjamo s krožnim gradbeništvom z na- šole na temo nedestruktivnih orodij v kulturni de- menom, da so raziskave tudi dejansko uporabne v diščini, vključenost v infrastrukturni mreži E-RIHS. praksi, da lahko nove proizvode in tehnologije damo si in LINXS, novi raziskovalni projekti, publikacije). 37 Patologija gradbenih materialov je tudi stalnica že Sodelujete v veliko raziskovalnih več let tako na strokovnem kot raziskovalnem po- projektih. Katerega bi izpostavili? dročju, na nekaterih področjih pa smo edini, ki lahko dajemo celostne odgovore, zakaj je prišlo do Res je, sodelujemo v veliko mednarodnih projektih – od tistih, kjer raziskujemo nove materiale (npr. nekaterih poškodb. Nekatere novejše tematike, na projekti Obzorja, M-ERANET, ERAMIN) in tehno- katerih delamo, so poškodbe kovinske infrastruktu- logije, do takšnih, ki so bolj aplikativni ali tržni, z re pri zajemu vodika, pretvorba sončne energije s višjo stopnjo pripravljenosti (ang. Technology Rea- postopkom fotokatalize v energente, kot sta vodik diness Level – TRL), npr. EIT RawMaterials in LIFE. in metan, ter hkratno zajemanje CO , senzorji na 2 Nekateri naši projekti so namenjeni oblikovanju osnovi mezoporoznega SIO , izboljšanje kvalitete 2 inovacijskih sistemov in predlogov za izboljševanje zraka s pretvorbo hlapnih organskih komponent s regulative in zakonodaje ali izobraževanju in krepit- fotokatalizo ter izboljšanje trajnih in požarnih last- vi sposobnosti (npr. čezmejni, regionalni programi nosti z mineralizacijo lesa. Interreg, izobraževalni programi EIT RawMaterials, integrirani programi LIFE). Tematike, ki jih razisku- Pri katerih materialih bi lahko najbolj jemo v projektih, so recikliranje, krožno gradbeni- zmanjšali izpuste CO ? 2 štvo in trajnostnost, aditivne tehnologije, področja Cement in beton poleg jekla najbolj prispevata k vi- novih materialov in tehnologij ter materialov v viso- sokemu ogljičnemu odtisu gradbeništva, zato veliko kozahtevnih okoljih. V nekaterih primerih posegamo aktivnosti poteka na področjih razvoja novih bolj v razvoj novih materialov in tehnologij za shranjeva- trajnostnih cementov in betonov z nadomestnimi nje energije, vodika in drugih energentov. Skratka, cementnimi materiali na osnovi recikliranih odpad- prisotni smo v celi vrednostni verigi gradbeništva ter kov, alternativnih veziv ter mineralne karbonatiza- povezujemo deležnike inovativnega ekosistema, ki ga gradijo raziskovalni inštituti, industrija, izobra- cije, pri čemer veziva na osnovi cementa, pepelov ževalne ustanove, odločevalci in splošna javnost. ali drugih dodatkov v gradbenih kompozitih vežejo Glede slednjega moram izpostaviti tudi nekatere CO . Raziskujemo alternativne primarne (npr. do- 2 projekte, kjer imajo velik vpliv na raziskave tudi ob- lomiti, bogati s fosforjem, kot vir za t. i. fosfatne čani, to je t. i. občanska znanost, kot sta npr. vklju-cemente) in sekundarne (različni odpadki, kot so čevanje kolesarjev v dinamični monitoring kakovosti s kalcijem bogati pepeli) vire, poznati pa je treba zraka ali občanov pri zbiranju podatkov o kvaliteti mehansko-fizikalne in kemijske lastnosti novih ve- pitne vode. ziv ter kompozitov glede na nameravano uporabo (npr. spremembe trdnosti in trajnosti, mehanizme Spodbujamo in oblikujemoe programe vseživljenj- vezanja, nevarnost izluževanja potencialno nevar- skega izobraževanja ter akademskega izobraževanja nih snovi). Že več let delamo na geopolimerih ali na področjih novih tematik, ki jih običajno študentje alkalijsko aktiviranih materialih, ki so zelo dobra oz. zaposleni ne dobijo v obstoječih sistemih izobra- alternativa cementnim kompozitom, pri čemer pa ževanja. je treba glede na vir, ki se uporablja za aktivacijo, vedno preverjati nevarnost izluževanja, npr. težkih kovin v alkalnem mediju. 38 Kako umetna inteligenca oz. digitalizacija Kakšni so trendi na področju bioloških vpliva na vaše delo? materialov v gradbeništvu? To je področje, ki ga ne moremo zanemariti niti pri Ena izmed tematik v zadnjem času je tudi uporaba raziskovalnih metodah, niti pri oblikovanju ter ra- naravnih in tradicionalnih materialov, npr. slame, zvoju novih materialov in tehnologij, niti pri odlo- konoplje in gline, ki pa se uporabljajo na moder- čanju. Digitalizacija in umetna inteligenca sta del nejši način, npr. z aditivnimi tehnologijami tiskanja našega raziskovalnega vsakdana tako pri naprednih glinenih materialov. Pomembni premiki v uporabi tehnikah rekonstrukcije rentgenskih tomografskih naravnih materialov so pri uporabi ne samo lesa, posnetkov kot razvoju digitalnih potnih listov in ampak tudi naravnih vlaken in bioveziv v gradbeni- spletnih tržnic materialov. Nas pa čaka veliko iz- štvu, ki nadomeščajo običajna polimerna veziva v zivov na tem področju, vključno s pridobivanjem kompozitih, tudi za konstrukcijske namene. Mislim, dodatnega kadra. da bo na tem področju t. i. krožne bioekonomije v prihodnjih letih še več poudarka. Kakšne izboljšave materialov bi po vašem mnenju najbolj povečale Kakšne preiskave vam bo omogočal odpornost bivališč na ujme? nedavno kupljeni novi mikrotomograf? Z ujmami se pri nas nismo veliko ukvarjali, morda Da vidimo bolje, hitreje in širše. V primerjavi z zgolj s problemom širjenja različnih onesnažil na napravo, na kateri smo delali zadnjih 10 let, nam posameznih področjih ter nastajanja velikih količin omogoča analize večjih kosov materialov, pred- materialov, ki so lahko uporabni za gradbeništvo, metov z večjo ločljivostjo, hitrejše analize, boljšo npr. agregati iz prodov in peskov, ki so se odlagali z rekonstrukcijo 3D zajemov (tudi z orodji UI). Pred- ujmami. Predvsem mislim, da bi morali poseči po vsem pa se intenzivira naše mednarodno povezo- sistemskih rešitvah gradnje, ustvariti več zelenih vanje tako z industrijo kot tudi z raziskovalnimi in površin v mestih (kar zmanjšuje urbane toplotne izobraževalnimi institucijami po svetu. Eno izmed otoke) ter urbane površine, ki hitro odvodnjavajo področij, ki je novo za nas, je npr. karakterizacija vodo (npr. permeabilni betoni) v primeru ujm. Sled- post-Li baterij, ki bi imele enako zmogljivost skladi- nje morajo imeti celotno zaledje odvodnjavanja, da ščenja energije, po drugi strani pa niso eksplozivne ne pride do mešanja komunalnih vod s pitnimi. Na kot Li baterije. Manjša je tudi odvisnost od kritične tem področju želimo ozaveščati splošno javnost surovine litija, ki jo v Evropi proizvajamo v manjših tudi glede potencialnih nevarnosti grajenega okolja količinah in smo v veliki meri odvisni od izvoza iz v primeru katastrofalnih naravnih dogodkov ali po geopolitično nestabilnih držav. njih, npr. ravnanje z azbestnimi strešniki v primeru toče. Kar se tiče podnebnih vplivov, pa delujemo Kakšni so največji izzivi pri vašem delu? veliko na področju čiščenja in ponovne uporabe vode ter odpadkov, ki nastajajo pri tem. Opravljanje več nalog hkrati in manko kadra. Vedno sem ponosna na naše raziskovalce, kaj vse zmorejo, vem pa, da je naporno biti znanstvenik, ki poskuša biti znanstveno odličen, pridobiti financiranje in biti 39 strokovnjak še na tržnem področju. To pomeni si- pot. Ni naključje, da območju med ravnijo tehno- cer zelo zanimiv način dela, ker se držimo tradicije, loške pripravljenosti 5 in 8 rečejo »dolina smrti«, da smo ZAG-ovi znanstveniki usidrani v dejanske saj tu veliko inovacij obstoji in ne prodre na trg. Za probleme, da odlično poznamo teren in da nismo nas je izziv še nekoliko drugačen, in sicer da lahko nekje visoko v znanstvenih sferah. Je pa lahko zelo s testiranji v realnih okoljih, tudi z razvojem pilotnih stresno in naporno, z veliko odgovornostjo do finan- tehnologij, pridobivamo sredstva in razvijamo zna- cerjev (javnih ali zasebnih), naših strank in splošne nje, proizvode, tehnologije, težje pa nam je tržiti te javnosti. Hkrati vsi seveda skrbimo za svoje zaseb- proizvode ali celo iti na samostojno podjetniško pot. no življenje in družine, kar je lahko kdaj izziv, kljub vsem pogojem, ki ga ZAG nudi (delo od doma, pre- Kako vidite vaš oddelek čez 10 let? mični urnik dela, odlična infrastruktura). Mislim, da smo na prelomni točki, kjer imamo kot zavod veliko Veliko je spremenljivk, ki bodo vplivale na to. potencialov tako na tržnem kot raziskovalnem delu, Enkrat rekla, ko sem nastopila svojo funkcijo, da vendar to pomeni nove izzive upravljanja oz. dela. je naš cilj, da bi eden ali več naših raziskovalcev Japonski rek pravi, da voda, ki stoji, prične smrde- dobilo financiranje Evropskega raziskovalnega sve- ti. Napredovanje je naravni proces – kako bomo to ta (ERC). V prihodnosti vidim strokovnjake, ki us- naredili, da bo rast čim bolj trajnostna, pa je verje- pešno rešujejo tudi najtežje izzive na delu. Vidim tno odvisno od vseh nas. Vsekakor vidim kot enega zadovoljne zaposlene, ki uživajo v svojem delu in izmed potencialov, ki smo se ga deloma že lotili, svojih uspehih ter znajo poskrbeti zase in za svoje razviti področje industrijskega razvoja, med odlično sodelavce. Vesela sem, da sem lahko del tega vzne- znanostjo in strokovnostjo, ter biti protagonist ra- mirljivega potovanja. zvoja tudi v industriji, ne samo opravljati storitve za industrijo. To je seveda izziv zase, ker gre za težavno 40 Uravnoteženje potreb ljudi z danostmi okolja doc. dr. Katja Malovrh Rebec vodja Oddelka gradbena fizika S katerimi dejavnostmi se vaš oddelek trenutno največ ukvarja? Oddelek za gradbeno fiziko se trenutno osredotoča na širok spekter dejavnosti, ki vključujejo medna- rodne in domače raziskave v skupinah priznanih znanstvenikov, kot tudi strokovno delo, testiranja v laboratoriju skladno s standardi in delo na te- renu. Merimo in računamo toplotne karakteristike materialov in stavbnih elementov. Okna in senčila testiramo tudi za namen poročanja njihove tesno- sti za vodo in odpornosti na veter. V laboratoriju za akustiko merimo zvočne karakteristike elemen- tov za stavbe. Preučujemo, merimo in računamo, kako gradbeni materiali vplivajo na zvočno udobje, odtisov LCA (Life Cycle Assessment). Aktivno obli- vrednotimo pa tudi prostorsko akustiko in terensko kujemo domači in mednarodni trg okoljskih certifi- merimo lastnosti površin z namenom zmanjševa- katov EPD (Environmental Product Declarations). nja hrupa. Za bolj zapletene objekte pripravljamo Ti certifikati omogočajo transparentnost in informi- elaborate izračunov gradbene fizike. V zadnjem ob- ranje uporabnikov o okoljski učinkovitosti izdelkov dobju smo se začeli intenzivno ukvarjati z merjenim in grajenih objektov. Člani naše ekipe se vključujejo odzivom ljudi na različne pogoje v notranjih prosto- v domača in mednarodna združenja. Dva člana eki- rih, kjer sta nam v pomoč napreden zajem in ana- pe nadaljujeta svoje šolanje na doktorski stopnji, v liza podatkov s pomočjo strojnega učenja. Postavili kratkem se jima bo pridružil še tretji – nanje smo smo nov laboratorij in meritvam dodali vrednotenje posebej ponosni. Vodja enote na magistrskem štu- svetlobnih pogojev ter neposrednih odzivov ljudi. diju poučuje obvezni predmet Načrtovanje energij- Iskana je naša storitev izdelave analize okoljskih sko učinkovitih stavb. 41 Kateri parametri gradbene fizike so se Kakšne izboljšave bi po vašem mnenju v zadnjih 100 letih najbolj izboljšali? najbolj povečale odpornost stavb? Izboljšalo se je predvsem povezano razumevanje Izboljšanje odpornosti objektov na klimatske spre- sovplivanja faktorjev, ki jih razumemo kot gradbe- membe, predvsem na povečanje povprečne tempe- no fiziko: toplota/hlad, kakovosten zrak, akustični rature, ostaja v središču naših raziskav. Predvsem in svetlobni pogoji, raba energije in s tem poveza- razmišljamo o prilagoditvah zasnove in materialov, ni finančni in okoljski vidiki ter splošno udobje in na primer pri izolaciji in senčenju, ki bistveno vpli- počutje ljudi v stavbah. Zmožni smo bistveno bolj vata na zmanjšanje potreb po hlajenju. Hlajenje in zanesljivega napovedovanja, kako se bodo objekti kakovost zraka nas začenjata bolj skrbeti od ogre- obnašali, ko bodo zgrajeni. V zadnjih 100 letih se vanja. Razmišljamo tudi o bodoči zasnovi objektov, je nedvomno neprimerljivo izboljšal pristop k temu, ki bi utegnila bistveno bolje izkoriščati naravno sen- kako izoliramo objekte, kar je pripomoglo k večji čenje in pasivno hlajenje ter prezračevanje. Vgra- energetski učinkovitosti stavb, manjšim okoljskim dnja zelenih streh in fasad, ki absorbirajo toploto in odtisom in tudi povečanemu udobju ljudi v stav- izboljšajo mikroklimo, postaja vse bolj razumljena. bah. Razviti so bili napredni materiali in elemen- Pomembna je tudi uporaba pametnih tehnologij za ti, ki učinkovito izboljšujejo toplotne, svetlobne in optimizacijo delovanja sistemov. Odpornost pove- akustične pogoje, kar povečuje udobje ljudi v not- čujejo tudi izboljšani sistemi za odvod padavinskih ranjih prostorih. Vgrajujemo sisteme za vse bolj voda z vidika ekstremnih vremenskih dogodkov. Vse avtonomno delovanje stavb. Več vemo o trajnosti pomembnejša bosta verjetno tudi redno pregledo- in trajnostnosti materialov, kar vpliva na življenjsko vanje in vzdrževanje objektov za odkrivanje in od- dobo stavb in lahko zmanjšuje potrebe po obnovi pravljanje poškodb. Tu ponovno ne morem mimo ter okoljske odtise. V zadnjih 100 letih je prišlo tudi ključnega vidika sodelovanja med strokami in grad- do bistvene spremembe z vidika rabe standardov nje zaupanja. Za naslavljanje kompleksnih izzivov in regulativ. Vpeljali smo sistematično testiranje odpornosti objektov prihodnosti bo nujno vključeva- gradbenih elementov in materialov, kar omogoča nje strokovnjakov različnih disciplin. boljšo in pravičnejšo oceno ter primerjavo njihovih lastnosti. Pred stotimi leti je načrtovanje stavb pote- Ali trenutno sodelujete v kakšnem kalo popolnoma drugače kot danes, predvsem smo zanimivem projektu? se naučili bistveno bolje povezovati in komunicirati med seboj. Uporabljamo pristope, kot je informacij- Sodelavci Oddelka za gradbeno fiziko trenutno so- sko modeliranje gradenj (Building Information Mo- delujemo v več mednarodnih in slovenskih razisko- delling – BIM). Gre za proces, podprt s številnimi valnih projektih. Eden od njih, ki se osredotoča na orodji, tehnologijami in pogodbami, ki vključujejo izboljšanje praks krožne gradnje, je na primer na- ustvarjanje in upravljanje digitalnih modelov za opis menjen zmanjševanju potrošnje naravnih virov in fizičnih in funkcionalnih lastnosti grajenega okolja. zmanjševanju emisij. Pripravili smo tudi smernico, Podatke zajemamo s senzorji in upravljamo digital- ki je uporabna predvsem za javne naročnike. V dru- ne dvojčke, kjer odločitve sprejemamo informirano gem mednarodnem projektu ustvarjamo digitalno s pomočjo povratnih zank. gradbeno knjigo, ki je osnovana na decentralizira- 42 nem grafu znanj. Namenjena je izboljšanju kako- Kakšni so največji izzivi pri vašem delu? vosti gradnje, povečanju učinkovitosti ter zmanjša- nju okoljskih vplivov in odtisov. Še en mednarodni Izziv članov naše ekipe je učinkovito usklajevanje projekt se osredotoča na razvoj in implementacijo vodenja, raziskovalnega in pedagoškega dela ter inovativnih rešitev zdravih in okoljsko premišljenih družinskih obveznosti. Zato se veliko posvečamo stavb predvsem z vidika razvoja tehnologij za grad- učinkoviti organizaciji in razvoju sposobnosti, kako njo ter testiranje in standardizacijo teh tehnologij. razporejati prioritete. Naša skupina ima moto, da Z domačimi znanstveniki sodelujemo pri razvoju si prisluhnemo, se spoštujemo in veliko damo na tehnične smernice za štirislojne zasteklitve. Sodelu- medsebojne odnose. Gradbena fizika je področje, jemo pa tudi pri študiji toplotnih lastnosti in zmanj- ki se hitro razvija, zato je treba nenehno slediti no- šanja vseživljenjskega vpliva alternativnih hibridnih vostim in prilagajati pristope. Veliko se posvečamo eko-nanomaterialov v okolju z nizkim tlakom. To je tudi veščinam, ki nam omogočajo pridobivanje fi- le nekaj od projektov, s katerimi se naša skupina nančnih sredstev za raziskovalne projekte. Vse čla- trenutno ukvarja. ne ekipe se spodbuja, da nadgrajujejo vodstvene in komunikacijske spretnosti. Nekateri se vključujemo Kako se osredotočate na merjenje odziva tudi v pedagoško delo na partnerskih institucijah. ljudi na gradbeno fiziko v notranjem To pomeni dodatno usklajevati interese študentov, okolju v prebojnih raziskavah? fakultete in industrije, da zagotovimo relevantno in kakovostno izobraževanje. Po mojem mnenju je si- Ker ljudje večino časa preživimo v stavbah, je po- cer največji izziv današnjega časa najti ravnovesje membno zagotavljati pogoje, ki prinašajo udobje med različnimi zahtevami. Gradbena fizika se mi in učinkovito rabo virov, v mislih pa imamo tudi zdi stičišče, kjer vidimo družbene spremembe, kot zdravje in splošno dobrobit uporabnikov. Ustrezna so podnebne spremembe in trajnostni razvoj, ter osvetlitev na primer uporabnikom prostorov zago- nosimo odgovornost, da pomagamo pri rešitvah, tavlja tako vizualno udobje kot tudi druge koristi. ki jih nujno potrebujemo za prihodnost. To zahteva Neposredno vpliva na izločanje hormonov, ki nam prilagodljivost in inovativnost. Zahteva pa tudi zau- pomagajo vzdrževati dnevno nočne ritme, dolgo- panje vase in v soljudi. ročno pa neravnovesje lahko povzroča depresijo in povečano pojavnost nekaterih oblik raka. Ljudje Kakšna bi bila vaša idealna hiša? povezano dojemamo toplotne, akustične, svetlob- ne in druge pogoje v prostorih. Potrebe posame- Moja idealna hiša se prilagaja različnim potrebam, znikov se lahko precej razlikujejo glede na njihovo ki jih vsi doživljamo, ko potujemo skozi življenje. starost, ozadje, tip dela in podobno. Zato je po- Po potrebi se veča in manjša, materiali in elemen- membno, da se naučimo meriti direktne odzive in ti so ponovno uporabljeni in prilagojeni temu, da z naprednimi analizami izluščiti odzive ljudi ter se bodo ponovno uporabili, tudi ko ne bi bili več stavbe tako prilagoditi potrebam uporabnikov, da vgrajeni v hišo. Omogoča mi delo, raziskovanje, jih bodo stavbe prihodnosti z optimalno rabo virov razmišljanje, počitek in igro. Veliko mi pomeni, da zadovoljile. je usklajena z okoljem in da na okolje minimalno vpliva. Moja idealna hiša je tudi testno polje za na- predne in manj standardne rešitve, na primer pa- 43 sivne pristope k ogrevanju, hlajenju in prezračeva- vidike grajenih objektov, ter pomagali pri zagota- nju, dovršeno zasnovo transparentnih delov fasade vljanju vrhunskih pogojev z vidika gradbene fizike in senčil glede na lokacijo ter uporabo solarnega (toplota, svetloba, akustika). Sodelovali bomo s šte- dimnika. vilnimi domačimi in mednarodnimi institucijami ter podjetji. Tudi takrat bomo znani po tem, da smo Kako vidite vaš oddelek čez 10 let? vrhunski, nepristranski in zanesljiv partner. Vodilni v podjetjih in javnih institucijah se bodo zanašali na Oddelek gradbene fizike bo imel čez 10 let vrhun- sko ekipo strokovnjakov in novo stavbo, kjer bomo naše izsledke ter nas iskali za strokovna mnenja. združili naše laboratorije z vrhunsko opremo. Člani Poleg trajnostnih rešitev, ki omogočajo kakovostno ekipe bodo strokovnjaki in vrhunski znanstveniki, bivanje na Zemlji, bomo ključni člani ekip, ki bodo ki doma in po svetu redno prejemajo najprestižnej- kreirale prvo »lunarno vas« in prostore za daljša po- še nagrade za svoje delo. Redno bomo objavljali tovanja in bivanja v vesolju. Svoja bogata znanja s vrhunske znanstvene članke in pisali knjige, ki jih področja odzivov ljudi na različne parametre graje- bomo s ponosom promovirali na različnih dogodkih nega okolja bomo znali praktično predstaviti. Na ta in konferencah. Aktivno bomo sodelovali v projek- način bomo prispevali k znanstvenemu razvoju in tih, ki se osredotočajo na trajnostnost in okoljske izboljšanju življenjskega okolja za vse. 44 Požarna varnost trajnostnega grajenega okolja prof. Grunde Jomaas vodja Oddelka za požarno-varno trajnostno grajeno okolje Lahko na kratko opišete vaš oddelek? Glavna lokacija oddelka za požarno varno trajno- stno grajeno okolje je Požarni laboratorij ZAG v Lo- gatcu. Skupaj ima 25 zaposlenih v dveh sekcijah – sekcija za požarni laboratorij in požarno inženir- tnimi prednostnimi nalogami na evropski ravni, kot stvo, ki jo vodi Friderik Knez, ima 15 zaposlenih, so Green Deal, RePowerEU, New European Bau- sekcija za raziskave in inovacije, ki jo vodi Aleš Jug, haus in Direktiva o energetski učinkovitosti stavb. pa 10 zaposlenih. Imamo sodelavce in stranke iz cele Evrope, nekaj pa tudi iz drugih delov sveta. Pri Kateri so največji izzivi pri vašem delu? slednjem je torej prednost, da osebje na oddelku Trenutno je zelo velik pritisk na hitro izvedbo novih govori več kot 10 jezikov. gradbenih rešitev. Zaradi hitrega razvoja veliko pre- dlaganih rešitev ni mogoče preizkusiti ali oceniti po Katere so trenutno glavne dejavnosti uveljavljenih metodah. Zato vsak test zahteva več na oddelku? načrtovanja in razprave, saj brez standardov, ki bi jih morali upoštevati, v svojih poročilih na koncu V oddelku imamo dve glavni dejavnosti, in sicer podajamo priporočila in ne klasifikacije. Zato mo- raziskave in akreditirana požarna testiranja (odziv ramo biti pri svojem delu še toliko bolj previdni, na ogenj in požarna odpornost). Kot pove že ime saj moramo biti prepričani, da so naša priporočila oddelka, se osredotočamo na raziskave za požarno splošno uporabna. varno trajnostno grajeno okolje. Glavne teme ekspe- rimentalnih raziskav so povezane s fotovoltaiko, ba- Katere so prednosti oddelka? terijami, biomateriali in masivnim lesom. Vključeni smo tudi v raziskave, povezane s požarno varnostjo Imamo najsodobnejše objekte in izjemno osebje in trajnostjo. Kot taki smo dobro usklajeni s trenu- za izvedbo projektov in testiranja. Požarni labora- 45 torij ZAG je bil odprt leta 2022. Znanje temelji na nost rezultatov testov v laboratorijih po vsej Evropi. 50-letnih izkušnjah, ki jih ima ZAG pri testiranju Poleg tega so raziskovalci na oddelku vključeni v in raziskavah požara. Naše osebje sestavljajo zelo številne evropske projekte, kar ustvarja dobro pre- kompetentni tehniki in inženirji z veliko izkušnjami poznavnost, tako neposredno z eksperimentalnim ter raziskovalci z doktoratom znanosti na številnih delom kot posredno s promocijo (npr. konference in področjih. Ta kombinacija nam omogoča, da prev- spletni seminarji) ter od ust do ust. Končno vidimo, zamemo zahtevne in zelo zapletene projekte razi- da naše spletne strani, ki se nenehno posodabljajo, skav in razvoja. skupaj z aktivno uporabo LinkedIna ustvarjajo zelo dobro prepoznavnost. Potrdimo lahko, da je to pri- Kako delite znanje, ki ga ustvarjate vedlo do sodelovanja z mednarodnimi strankami, na oddelku? tudi izven Evrope. Izsledke našega dela delimo v poljudnih in znan- Ali želite omeniti zanimiv dogodek, stvenih člankih, na seminarjih in delavnicah, v ča- ki je zaznamoval vašo kariero? sopisnih in televizijskih intervjujih, na konferencah in spletnih seminarjih ter v smernicah. Seminarji Mislim, da je mojo kariero bolj kot posebni dogodki in delavnice so pogosto v sodelovanju s Sloven- oblikovala mobilnost oziroma moja pripravljenost skim združenjem za požarno varstvo (SZPV) in ve- na selitev, da raziščem nove izzive in priložnosti. Po likokrat tudi z Gasilsko šolo na Igu. Za nas je zelo študiju v dveh različnih izobraževalnih programih in pomembno, da sodelujemo z drugimi slovenskimi mestih na Norveškem sem se preselil v ZDA, kjer deležniki. S tem poskušamo na področju požarne sem ponovno študiral v dveh različnih programih in varnosti pozitivno delovati tudi v Sloveniji. Širjenje mestih. Po doktoratu sem delal v Franciji, na Dan- na nacionalni ravni poteka tudi preko revije Požar, skem, v Avstraliji in Sloveniji – in prav skupek vseh ki je osrednja publikacija o požarni varnosti v Slove- teh izkušenj in ljudi, ki sem jih spoznal in z njimi niji, SZPV pa ga izda štirikrat letno. Aktivno sodelu- delal, me oblikuje kot raziskovalca in vodjo. jemo tudi na številnih konferencah po vsem svetu. Kako vidite svoj oddelek čez 10 let? Kako tržite požarni laboratorij v majhnem mestu, kot je Logatec, Upam, da bomo čez 10 let prepoznani kot vodilni za mednarodne stranke? laboratorij za raziskave in testiranja požarov, tako po ažurnosti in kakovosti našega dela kot tudi po Pravzaprav je lažje, kot bi si mislili. Nekaj tega pride strokovnem znanju, ki ga nudijo naši zaposleni. zelo naravno skozi dolgo in trdno zgodovino ZAG-a Posledično bomo imeli stabilno delovanje uravno- v zvezi s testiranjem požara, ki je dodatno utrjeno teženo med nacionalnimi in mednarodnimi razisko- s članstvom v združenju EGOLF (European Group valnimi projekti, raziskovalno-razvojnimi partnerji of Organisations for Fire Testing, Inspection and in strankami za akreditirano testiranje. Poleg tega Certification). Pomemben vidik EGOLF-a je tesno bomo razširili svoje delovanje, tako da bomo po- sodelovanje v zvezi z izmenjavo znanja in spretnosti nudili večji obseg storitev in bomo lahko še bolje ter nenehno prizadevanje za odličnost s številnimi kot danes služili ter svetovali podjetjem in državnim primerjalnimi študijami, da se zagotovi usklaje- inštitucijam. 46 Varne in trajne konstrukcije dr. Iztok Klemenc vodja Oddelka za konstrukcije S katerimi dejavnostmi se vaš oddelek potresno utrditev pripravljamo ocene stanja stavb, trenutno največ ukvarja? pri gradnji in vzdrževanju državne prometne infra- strukture izvajamo izredne in obdobne preglede Približno polovico resursov usmerjamo v različne za DARS ter podajamo ocene stanja mostnih kon- raziskovalne in razvojne projekte na širšem po- strukcij. Vključeni smo v naloge zunanje kontrole dročju gradbeništva. Tradicionalno nadaljujemo kakovosti, preko izdajanja soglasij in postopkov večletne raziskave za zmanjšanje potresne ogro- certificiranja smo vpeti v dajanje gradbenih proi- ženosti masivnih stavb. Trenutno so aktualne razi- zvodov na slovenski in evropski trg. skave večetažnih lesenih gradenj, kot tudi uporabe lesa v kompozitih in možnosti alternativnih lepil. Kateri projekti se vam zdijo še posebej Na segmentu infrastrukture raziskujemo na podro- zanimivi in bi jih radi izpostavili? čju ocen varnosti in trajnosti obstoječih mostov, v trendu krožnega gospodarstva razvijamo možnos- Z vidika podpore odločevalcem želimo izpostaviti ti ponovne uporabe starih elementov mostov. Na raziskovalni projekt CRP ARIS »Strateške podlage strokovnem področju kot podlaga za sanacije ali za zmanjšanje potresne ogroženosti stavb pravosod- 47 ja v Sloveniji«, sofinanciran s strani Ministrstva za plazovita in poplavna območja. Posledica dolgotraj- pravosodje, v katerem za 49 izbranih sodišč glede nejših intenzivnih padavin je pojav hudournikov, na potresno ogroženost izdelujemo kategorizacijo. močno se dvigne nivo vode v strugah vodotokov. Na reprezentativnih stavbah izvajamo in-situ pre- V lanskih ujmah se je pokazalo, da sta kombina- iskave ter nelinearne statične analize za obstoječe cija nepremišljenih zasnov in intenzifikacija erozi- in z različnimi variantami utrjeno stanje, vključili pa je zaradi naplavin ključna faktorja za razvoj hudih bomo tudi finančno oceno. Za dvig tehnične kul- poškodb ali celo porušitev mostu med poplavami. ture na področju kakovosti gradnje z lesom je po- Povsem slučajno smo ravno v tistem času te tema- memben strokovni projekt »Zagotavljanje kakovosti tike preučevali v evropskih projektih oVERFLOW in lesene trajnostne gradnje«. Zanimiv je tudi razisko- CROSScade, v katerih smo razvili metode za oceno valni projekt CIRCUIT, v katerem razvijamo celos- poplavne ranljivosti mostov. ten pristop za spodbujanje krožnega gospodarstva prometne infrastrukture. Skupaj s partnerji bomo iz Ali je po vašem mnenju vprašanje nosilcev, odvzetih iz mosta za rušenje, zgradili most potresne varnosti grajenega okolja še v Črni na Koroškem. Omenil bi še projekt DataB- vedno aktualno? ridge, usmerjen v podatkovno podprto modeliranje Seveda, v Sloveniji so močnejši potresi pričakova- obnašanja konstrukcij, pri katerem na osnovi meri- ni, vendar se nanje zaradi redke pojavnosti pogosto tev dinamičnih karakteristik konstrukcije določamo pozablja. Močnejši potresi bodo prizadeli mostove. njihovo poškodovanost. Čeprav v Sloveniji obsežnih porušitev mostov ne pričakujemo, bo do določenih poškodb zagotovo Kako vidite vplive podnebnih sprememb prišlo, kar lahko resno vpliva na pretočnost pro- in nedavnih ujm na poškodovanost metne infrastrukture, zato sta za varno uporabo in- konstrukcij? frastrukture nujna pravilna ocena in odločanje. Na V zadnjih letih so se vremenski vzorci spremeni- ZAG-u smo se že pred desetletji začeli ukvarjati z li, kar se odraža v obsegu in intenzivnosti pada- ocenjevanjem potresne ogroženosti stavbnega fon- vin, pogostejše so ujme v obliki neviht s točo in da, ko so bile potresne obtežbe še zelo podcenjene. Skozi čas so predpisi za potresno odporno projekti- visoke hitrosti vetra. Ujme razkrijejo ranljivost zlasti ranje zelo napredovali, zato so utrditve marsikate- starejših stavb. Na to temo smo pred leti izvedli rega starejšega objekta res nujne! Pred dobrimi 10 projektno nalogo »Poškodbe ostrešij v poletnih ne- leti smo s partnerji razvili in nato večkrat nadgra- urjih«, v kateri smo ugotovili, da je treba pri pre- dili model POTROG za oceno potresne ogroženosti soji poškodovanosti upoštevati tudi stanje objektov stavb za načrtovanje ukrepov zaščite in reševanja pred pojavom ujme. Poškodbam objektov se v uj- ob potresu. V okviru projekta je bila razvita tudi mah v celoti ne moremo povsem izogniti, lahko pa aplikacija »Oceni svojo stavbo«, s katero lahko la- jih omilimo že z manjšimi ukrepi, kot na primer z stniki pridobijo grobo indikativno oceno poškodo- dodatnim sidranjem strešne konstrukcije. Na drugi vanosti svoje stavbe na določeni lokaciji ob projek- strani pa odpornost objektov na ujme ni odvisna le tnem potresu. od konstrukcijske zasnove objektov, pač pa tudi od umeščanja v prostor – posebno problematična so 48 Uporaba lesa kot gradbenega tudi pri obdelavi in uporabi prostorskih podatkov. materiala doživlja preporod, vendar Umetna inteligenca omogoča večje zmogljivosti raz- pa naj bi začetki ukvarjanja z lesenimi iskovalnih orodij, medtem ko se vpliv digitalizacije konstrukcijami na ZAG-u segali precej kaže v večji razpoložljivost različnih merskih podat- v preteklost. Ali to drži? kov, ki omogočajo naprednejše raziskave ter učinko- vitejše vzdrževanje sistemov in upravljanje sredstev. Področje lesenih konstrukcij je bilo kot pomembno V prihodnosti bodo projektiranje, ocena stanja in prepoznano že pred štirimi desetletji, ko je bil obliko- vzdrževanje nosilnih konstrukcij močno povezani z van Odsek za lesene konstrukcije. Takrat je bil les pri- digitalizacijo in umetno inteligenco, kar bo izbolj- marni nosilni material za izvedbo strešnih konstrukcij šalo učinkovitost in varnost, omogočilo inovacije in gradnjo začasnih objektov. Aktivnosti pregledova- in bolj trajnostne gradbene rešitve. Poleg naštetih nja objektov so se razvile v povezovanje z industrijo prednosti pa se moramo zavedati tudi omejitev, pri v obliki raznovrstnih mehanskih laboratorijskih pre- čemer lahko neodgovorna raba privede do napačnih skušanj, danes igramo pomembno vlogo na področjih rezultatov za nadaljnje odločanje. izdelave tehničnih soglasij in certificiranja. Vseskozi smo se povezovali z izobraževalnimi ustanovami, Ali je po vašem mnenju tematika preko projektov krepimo sodelovanje z domačimi in nosilnosti konstrukcij v senci energetske tujimi raziskovalnimi inštitucijami, naše kompetence prenove stavb in zelenega prehoda? pa prepoznavajo tudi ministrstva, ki so nam zaupala izvedbo projektov »Poškodbe zaradi neurij« in »Zago- Fokus evropske politike pri prenovi stavb je v zad- tavljanje kakovosti lesene gradnje«. Še nadalje pod- njih 15 letih usmerjen v energetsko prenovo. Glede piramo popularizacijo področja gradnje z lesom, a se na to, da je v Sloveniji potresna nevarnost poveča- na drugi strani zavedamo tudi specifičnosti lesa kot na, je pri prenovi obstoječih stavb nujno potrebna materiala in zahtevnosti gradnje z lesom, čemur se v celostna prenova, ki vključuje tudi konstrukcijske praksi pogosto posveča premalo pozornosti. utrditve. Mehanska odpornost in stabilnost namreč ne predstavljata brez razloga prve bistvene zahteve, Kakšen bo vpliv digitalizacije in umetne ki jo mora izpolnjevati vsak konstrukcijski element inteligence na področju nosilnih in objekt kot celota. V tem kontekstu prepoznavamo konstrukcij? kot problematične tudi določbe Gradbenega zakona, ki omogočajo legalizacijo objektov daljšega obstoja Pri analizi objektov nam digitalizirana dokumenta- na podlagi starosti brez preverbe njihove mehanske cija lahko prihrani veliko časa pri ugotavljanju za- odpornosti in stabilnosti ter potencialnega ogroža- snove in predelav nosilne konstrukcije. Pričakujemo nja sosednjih objektov in okolice, zlasti v območjih velik napredek orodij in sistemov za pregledovanje strnjenih pozidav. in monitoring objektov, posebno tistih z večjimi tve- ganji ali negativnimi posledicami v primeru njihove Katere konstrukcije so se v zadnjih odpovedi. Digitalizacija in umetna inteligenca sta 100 letih najbolj izboljšale? opazna pri razvoju merilne in preizkuševalne opre- me za izvedbe in obdelave meritev, vpeljavi pame- V tem obdobju je prišlo do ogromnega napredka tnih senzorjev in naprednih merilnih tehnologij, kot v razumevanju obnašanja konstrukcij pri različnih 49 obremenitvah in standardiziranih smernicah za za- tremi desetletji, ko je vključil strokovnjake ZAG-a snovo in gradnjo konstrukcij, kot tudi razvoja in na- kot zunanjo kontrolo kakovosti. S svojim znanjem in predka na področju sistemov gradnje z različnimi izkušnjami smo v pomoč nadzornikom, investitorju, materiali in tehnologijami. V mislih imamo pojav v določenem delu pa tudi projektantom. armiranega betona in tehnologijo prednapenjanja, ki sta omogočila moderne premostitvene objekte Kateri so največji izzivi pri vašem delu? današnjih oblik in gabaritov, ogromen je napredek tudi pri zidanji gradnji. Nenazadnje velja omeniti Vsi odseki oddelka preskušanja izvajajo v Labora- tudi skokovit napredek lesenih konstrukcij, hitro se toriju za konstrukcije, kar vodi do pogostih trenj razvija gradnja iz križno lepljenih CLT plošč, ki sa- pri razporeditvi resursov laboratorija, posledično je mostojno ali v kombinaciji z jeklom in armiranim naša stalna naloga usklajevanje prioritet. Soočeni betonom omogoča gradnjo objektov v gabaritih, ki smo z omejitvami razpoložljivega kadra na trgu de- si jih prej ni bilo mogoče zamisliti. lovne sile, kar predstavlja oviro pri prenosu znanja in izkušenj ob upokojitvah naših dolgoletnih sode- Ali menite, da je pri gradnji objektov lavcev, zaradi česar bo težko ohranjati visoko raven obseg nadzora zadosten? strokovnosti. Velik izziv predstavlja, kako različne tematike nosilnih konstrukcij vključiti v aktualne Razvoj materialov in kompleksnost sodobne gradnje razpise zelenega prehoda in krožnega gospodarstva. zahtevata dobro poznavanje vseh področij s strani Ob tem je treba upoštevati, da so eksperimentalni projektantov, izvajalcev in nadzornikov, ki so po- preskusi konstrukcijskih elementov in sistemov zelo gosto postavljeni pred specifične naloge, za katere dragi in tudi dolgotrajni, saj zahtevajo realne in veli- nimajo vedno dovolj podrobnih znanj in izkušenj. ke vzorce ter sodobno infrastrukturo za preskušanje V teh primerih je še posebej nevarno zmanjševanje z izkušenimi strokovnjaki za izvedbo in interpreta- obsega nadzora, ki se lahko negativno odraža na cijo rezultatov. S širšega vidika vsakodnevni izziv kakovosti gradnje, zato zagovarjamo vzpostavitev in ostaja zakonodaja v sistemu javnega naročanja, v ohranitev strogih standardov ter dosledno izvajanje katerem najnižja cena še vedno prevlada nad stro- nadzora, vključno z zunanjo kontrolo kakovosti in kovnostjo, po drugi strani pa je najnižja cena pravi- revizijo projektov. To je bil tudi pristop DARS-a na loma v koliziji z obsegom in kakovostjo storitve, ki začetku gradnje avtocestnega križa pred slabimi zahteva več časa in boljše materiale. 50 Izzivi geotehnike in prometne infrastrukture doc. dr. Karmen Fifer Bizjak vodja Oddelka za geotehniko in prometnice Kateri so skupni izzivi geotehnike in rešitve in tehnologije, ki minimalizirajo motnje za prometne infrastrukture v prihodnosti? prebivalce in obstoječe objekte. Trajnostna gradnja temelji na uporabi naprednih tehnologij in uporabi Področji geotehnike in prometne infrastrukture se recikliranih materialov. danes soočata z več skupnimi izzivi na področju zagotavljanja varnosti, trajnosti in učinkovitosti in- Kako v raziskave vključujete usmeritve frastrukturnih objektov. Ob vse bolj zaznanih pod- trajnostne gradnje v gradbeništvu? nebnih vplivih je poleg zagotavljanja stabilnosti in nosilnosti tal treba upoštevati tudi vplive ekstremnih V ta namen se izvajajo obsežne raziskave novih mo- vremenskih pojavov. Povečana pogostost teh poja- stovnih konstrukcij z oporniki, ki zagotavljajo stabil- vov, kot so intenzivne padavine, poplave, suše in vi- nost mostu tudi ob izjemnih pretokih rek, kot smo soke temperature, vpliva na stabilnost tal in trajnost jim bili priča ob lanskoletnih poplavah. Tehnologija infrastrukture. Omejen prostor za novo prometno in- gradnje mostnih opornikov iz armirane zemljine je frastrukturo v urbanih območjih zahteva inovativne bila z ravni laboratorijskih preiskav uspešno prene- 51 sena v naše okolje že leta 2014, to je bil most čez še posebej zahtevna s stališča dinamičnih obre- Pavlovski potok v občini Ormož. Sedaj se dopolnjuje menitev ter dolgoročne zanesljivosti in stabilnosti z uporabo recikliranih materialov z namenom vklju- železniške proge. Tudi v tem primeru je prisotna čevanja področja gradbeništva v krožno gospodar- želja po ponovni uporabi materialov. stvo. Novi koncept gradnje mostov je bil potrjen v V okviru projekta LIAISON razvijamo tirno gredo z mednarodni javnosti z objavami v uglednih znan- uporabo izrabljenega kamenega agregata tirne gre- stvenih revijah. V okviru EU projekta Circuit se bo de, kateremu se doda agregat iz recikliranih odpa- mostni opornik iz armirane zemljine izvedel tudi v dnih avtomobilskih pnevmatik. Takšna modificirana občini Črna na Koroškem, z uporabo izključno reci- tirna greda ima lahko še vedno zadostno nosilnost kliranih materialov. in togost, poleg tega pa tudi zmanjšuje emisije zvoka in vibracij v okolje. Znižanje hrupa v okoli- Ali so pri tem kakšne zakonodajne ci prometne infrastrukture je poglaviten doprinos k omejitve? dvigovanju kakovosti bivanja vseh prebivalcev, ki ob Okoljske direktive so glede porabe recikliranih ma- infrastrukturi živijo. Novi materiali in tovrstna po- terialov v gradbeništvu izjemno stroge, zato je treba boljšana tirna greda bodo uporabljeni na demon- izvesti obsežne raziskave na makro- in mikroskop- stracijskem objektu v okviru projekta. skem nivoju, da se dokaže okoljska sprejemljivost teh materialov, ki se večinoma uporabljajo za zasipe Ali stara in obremenjena prometna in nasipe. Dodajanje alkalijskih aktivatorjev in osta- infrastruktura na naših cestah in lih recikliranih proizvodov trdnostne karakteristike železnicah potrebuje temeljito obnovo bistveno poviša, zato bo razvoj v naslednjih letih ali celo zamenjavo? podprt v smeri stabilizacije slabo nosilnih mate- Bistvenega pomena za pravilno odločitev so za- rialov z dodatki, razvitimi s postopki recikliranja nesljivi podatki o stanju prometne infrastrukture. odpadkov gradbene industrije. Ohranitev naravnih V zadnjih letih je bil dosežen velik napredek pri virov je nujna za naslednje generacije, prav tako razvoju tehnologij za zbiranje različnih podatkov ponovna uporaba odpadkov, ki bi sicer končali na o infrastrukturi in pri razvoju naprednih metod za že tako prenapolnjenih odlagališčih. Omenjene ma- obdelavo podatkov o njenem stanju. Tehnologije, teriale smo uspešno razvili in uporabili pri gradnji kot so daljinsko zaznavanje, satelitsko spremljanje demonstracijskih objektov v EU projektih Papercha- stanja, množično zbiranje podatkov, komunikacije in in Cinderela, sedaj pa se raziskave osredotočajo med vozili in infrastrukturo, napredna obdelava po- na razvoj materialov za protipoplavni nasip v okviru datkov in internetna podpora, bistveno pripomorejo projekta LIFE IP Restart. h kakovostnejšemu zaznavanju kritičnih lokacij na infrastrukturi in ustreznejšemu ukrepanju. Na pod- Kakšno je stanje na področju železniške lagi dela z novimi metodami in tehnologijami lahko infrastrukture? cestne in železniške uprave bolje gospodarijo s pro- V zadnjih letih je v Sloveniji novogradnja in poso- metno infrastrukturo. dobitev železniške infrastrukture v polnem zama- hu. Razvoj novih materialov in njihova uporaba sta 52 Verjetno uvajate nove metode? Kako bi lahko izboljšali kvaliteto asfalta, ki močno vpliva na udobje vožnje? Da, nove metode smo preskusili v projektu IN- FRACOMS – Innovative & Future-proof Road Asset Asfalt je material, ki je po eni strani v cestni prome- Condition Monitoring Systems. Treba pa jih je pre- tni infrastrukturi podnebnim spremembam najbolj vidno prilagoditi specifičnim okoljem predorov in izpostavljen, po drugi strani pa se zaradi številnih nedostopnih strmih pobočij ob prometni infrastruk- okoljskih in ekonomskih prednosti vanj vgrajuje turi, visokim mostovom in pregradam ter viaduk- oziroma meša vedno več recikliranih materialov. tom velikega razpona. Razvoj orodij prepoznavanja Tovrstni dodatki niso vedno primerni za praktično poškodovanosti objektov je še vedno izziv, ki ga uporabo, zato se naše raziskave odvijajo v smeri nadgrajujemo z razvojem učnih algoritmov prepo- iskanja optimalne sestave naravnih in recikliranih znavanja poškodb v objektih posebnega pomena. snovi v asfaltni mešanici. To pa lahko izvajalcem Naš cilj je razvoj lastnih orodij za popolno avto- del in upravljavcem cestnih omrežij prinese okoljske matizacijo prepoznavanja poškodovanosti težko prednosti in finančne prihranke. Naslavljanje teh iz- dostopnih objektov, ki so zahtevni z vidika varnosti zivov in rezultati raziskav uvrščajo naš laboratorij delavcev, ki izvajajo preglede konstrukcij, kot tudi med evropsko priznane laboratorije. z vidika oviranja ali preusmerjanja prometa. Vklju- čevanje sodobnega daljinskega zaznavanja kot me- Za konec bi prosila še za oris dela vašega tode za oceno varnosti in funkcionalnosti objektov oddelka in želj za prihodnost? posebnega pomena bo doprineslo k skrajšanju av- tomobilskih kolon in zmanjšanju nejevolje voznikov Naše delo zahteva celovit in interdisciplinaren ob zaporah. pristop, ki vključuje sodelovanje med geotehniki, gradbeniki, kemiki, fiziki in okoljskimi strokovnja- Kakšne prilagoditve bodo potrebne za ki. S številnimi evropskimi projekti smo že trdno prihajajoča samovozeča vozila? zasidrani v evropskem raziskovalnem prostoru, to dejavnost pa želimo še okrepiti. Tesna povezanost Samovozeča vozila različnih ravni samovoznosti z gospodarstvom nam omogoča hiter prenos novih zahtevajo vzpostavitev in vpeljavo novih konceptov tehnologij in spoznanj v prakso. Naši raziskovalci ter podpornih rešitev na področju fizične (prome- dosegajo izjemne uspehe. Vodja Laboratorija za as- tne), digitalne in komunikacijske infrastrukture. S falte in bitumenske proizvode je letos povabljena testiranjem na zaprtih območjih, v prometu in s na Forum o znanosti in tehnologiji v družbi (STS pomočjo simulacij prometa je treba preveriti učin- forum). S celega sveta je bilo izbranih 130 mla- kovitost rešitev vsaj za področja funkcionalne var- dih vodij raziskovalnih oddelkov in laboratorijev za nosti prometne infrastrukture, prometne varnosti posebno srečanje z Nobelovimi nagrajenci. Razno- in učinkovitosti, obnašanja voznikov, okoljskega lika kadrovska sestava ZAG-u omogoča premika- odtisa ter zanesljivosti storitev v prometu. S tem se nje meja razvoja na področju gradbeništva. Želimo ukvarjamo v mednarodnem raziskovalnem projek- uvesti še več novih, naprednih raziskav in sodelova- tu Augmented CCAM (Augmenting and Evaluating ti pri razvoju tehnologij, ki so ključne za reševanje the Physical and Digital Infrastructure for CCAM teh izzivov ter zagotavljanje varne, trajnostne in do- deployment). stopne prometne infrastrukture. 53 Kalibracija meril zagotavlja njihovo primerljivost dr. Miha Hiti vodja Laboratorija za metrologijo Zakaj je metrologija pomembna? izvajanje kalibracij meril, s čimer zagotovimo nji- hovo primerljivost, pa naj bo to med uporabniki v Metrologija ali meroslovje je stalno prisotna na Sloveniji ali po celem svetu. vseh področjih življenja, tako zasebnega kot po- slovnega. Če želimo nekaj ovrednotiti, primerjati ali Kako umetna inteligenca oz. digitalizacija ugotoviti skladnost, moramo to najprej izmeriti. In vpliva na metrologijo? čim govorimo o merjenju, se podamo na področje meroslovja. Vsako merilo, ki ga uporabimo za mer- Izvajanje kalibracij je v osnovi relativno enostaven jenje, mora kazati pravilne vrednosti, kar zagotovi- postopek: kazanje neznanega instrumenta primer- mo s tem, da merilo kalibriramo, to pomeni, da ga jamo z referenčnim instrumentom, vendar pa je na primerjamo z referenčnim merilom oz. etalonom. mnogih področjih avtomatizacija kalibriranja težko Brez kalibracije bi bila merila med seboj neprimer- izvedljiva. Še vedno je večinoma potrebna priso- ljiva. Poslanstvo Laboratorija za metrologijo je prav tnost človeka, ki s seboj nosi merilno opremo, jo 54 priključi in tudi ročno upravlja merilne aparate. Ne- in meritve, v vseh teh primerih pa lahko šele kali- kateri preskusni stroji, ki jih kalibriramo, so starejši brirana oprema zagotovi pravilne in zanesljive re- od 75 let, v takih primerih težko govorimo o uporabi zultate. digitalizacije in umetne inteligence. V zadnjih letih gre sicer digitalizacija predvsem v smeri izdelave V preteklosti ste bili nosilci referenčnega digitalnih kalibracijskih certifikatov, ki bodo strojno etalona. Kakšno pa je trenutno stanje? izmenljivi, berljivi in razumljivi. S tem bo uporabnik merilne opreme izločen iz procesa, naš računalnik V preteklosti, od leta 2004 do 2009, je bil labo- bo lahko neposredno naložil rezultate kalibracije v ratorij priznan kot nosilec referenčnega etalona za merilno opremo in s tem zagotovil pravilno kaza- silo, trdoto in moment sile, skupaj z referenčnim nje. Algoritmi strojnega učenja pa so zanimivi pri etalonom za množino snovi. Na žalost smo po letu bolj zahtevnih kalibracijah, kjer želimo modelirati 2009 izgubili uradni status, vzdržujemo pa v labo- referenčno merilno opremo, da bi z modelom lahko ratoriju še vedno referenčne etalone za silo, ki so med kalibracijo korigirali izmerjene vrednosti glede na najvišjem nivoju v Sloveniji. V teh letih smo jih na neželene vplive in s tem omogočili manjše me- redno nadgrajevali in širili obseg ter tako zagotovili rilne negotovosti. primerljivost s tujimi kalibracijskimi laboratoriji in nacionalnimi meroslovnimi instituti. Lahko reče- Ali trenutno sodelujete v kakšnem mo, da izvajamo aktivnosti, kot da bi bili uradno zanimivem projektu? imenovani kot nacionalni etalon za področje sile: zagotavljamo najboljše kalibracijske zmogljivosti, Lansko leto smo zaključili štiriletni mednarodni raz- organiziramo medlaboratorijske primerjave, izvaja- iskovalni projekt s področja merjenje sile pod dina- mo izobraževanja, raziskujemo in objavljamo znan- mičnimi pogoji, torej takimi, ki se večinoma pojav- stvene prispevke, sodelujemo v mednarodnih razi- ljajo v praksi. Cilj projekta je bil zagotoviti ustrezno skovalnih projektih in še več. meroslovno sledljivost in ustrezne postopke za ka- libriranje dinamične sile. Kljub novo razvitim meto- Kakšni so največji izzivi pri vašem delu? dologijam in predlogom za standardizirane postop- ke je ostalo še precej odprtih vprašanj. Največji izziv pri našem delu je stalno preverjanje in nadzor pravilnosti naših meritev oziroma našega Na katerem področju metrologija najbolj dela. Vsak naš rezultat in kalibracijski certifikat na- vpliva na varnost? mreč zagotavljata meroslovno sledljivost velikemu številu meritev, kjer naš napačen rezultat povzroči V Laboratoriju za metrologijo kalibriramo opremo učinek domin – vsi nadaljnji rezultati bodo napač- za različne panoge industrije, za preskušanje ma- ni. Včasih imamo občutek, da več časa in energije terialov za avtomobilsko industrijo, farmacevtsko posvetimo preverjanju meritev kot izvajanju kali- industrijo ali gradbeništvo, pa naj gre za presku- bracij. Vsaka naša kalibracija mora biti pravilna šanje nosilnosti vrvi, preverjanje nosilnosti mostov in zanesljiva, torej taka, za katero lahko stojimo. ali odziv stavb na potres. Če želimo dokazati, da Drugi velik izziv je pokazati uporabnikom pomen je nekaj varno, moramo običajno izvesti preskus rezultatov kalibriranja, da jih znajo pravilno upora- 55 biti in izkoristiti potencial, ki jim ga nudijo. Da jih tje je na našem področju precej kratka doba, naša vidijo kot potrditev procesa ali možnost za izboljša- referenčna oprema šele s časom dokazuje svojo nje, ne le kot nepotreben strošek. stabilnost, s čimer lahko opravičimo nizke merilne negotovosti. Bomo pa na podlagi izkušenj v zadnjih Kaj menite, kako bo videti vaš laboratorij letih razširili kalibracijske postopke na dinamične čez 10 let? sile in področje kalibriranja momenta sile, ki gre Mislim, da se laboratorij v 10 letih ne bo bistveno s področjem sile z roko v roki, prav tako področje spremenil. Razen digitalizacije kalibracijskih certi- trdote kovin. Drugače pa bi bili veseli, če bi Urad fikatov, ki sem jo že omenil, bo večina referenčne za meroslovje končno priznal naše referenčne stroje opreme ostala enaka, prav tako bomo še vedno pot- kot nacionalne etalone. Želimo si tudi čim več na- rebovali sodelavce, ki izvajajo kalibracije, in prosto- daljnjega mednarodnega sodelovanja in zanimivih re, kjer bo postavljena referenčna oprema. Desetle- raziskovalno-razvojnih projektov. zzivov ružbenih i eševanju d Prispevek ZAG-a k r 58 Dediščinska doc. dr. Sabina Dolenec znanost dr. Mateja Golež Ana Brunčič Obravnava dediščine je ena od stalnih dejavnosti kot je Novi evropski Bauhaus (NEB), pa tudi zahteve na ZAG-u, trenutno delujoča v sklopu interne tran- Zelenega dogovora, odpirajo možnosti in podpirajo sdisciplinarne skupine raziskovalcev sHERezad: zmožnosti, da se prepoznavne dediščinske vrednote Trajnostna grajena dediščina. Raznolikost in širina, prenesejo tudi v gradnjo novih objektov. Pri razu- bogate izkušnje, mednarodne povezave ter širok na- mevanju in ohranjanju dediščine ter njeni trajnostni bor znanj in opreme zagotavljajo kompetentnost in uporabi so zato ključnega pomena njeno dokumenti- kredibilnost skupine. ranje, preučevanje, vključevanje v sodobno življenje, zagotavljanje njene varne uporabe, omogočanje do- Kulturna dediščina je odraz identitete raznolikih stopa, izobraževanje, popularizacija in vključevanje v kulturnih okolij, zato jo je treba celostno ohranjati interdisciplinarne razvojne projekte. in upravljati kot vir trajnostnega razvoja. Področje dediščinske znanosti se hitro razvija v samostojno ZAG je izrazito interdisciplinarna raziskovalna in- vedo, ki zahteva izrazito interdisciplinaren pristop. štitucija, ki je v svoji 75-letni zgodovini delovanja Temelji njenega razvoja izhajajo iz naravoslovnih med drugim pridobila bogate domače in mednaro- znanosti, v tesni povezavi s humanističnimi vedami, dne izkušnje na področju raziskav kulturne dediščine oboje pa danes povezujemo s sodobnimi digitalni- oz. dediščinske znanosti. V luči sodobnih trendov v mi tehnologijami. Slovenija ima bogato in raznoliko družbi, kot so Novi evropski Bauhaus, Green Deal in dediščino, ki je v svojem jedru zelo povezana z gra- drugi programi s področja kulturne dediščine, ki so jenim okoljem vasi, trgov in mest, znotraj njih pa bistveno bolj naravnani v prenovo stavbne dediščine s posameznimi obstoječimi objekti. Sodobni trendi, kakor v preteklosti, si prizadevamo rezultate svo- jega raziskovalnega dela prenesti tudi v vsakdanjo prakso. Hkrati si prizadevamo še močneje povezati znanost, umetnost in gospodarstvo na način, ki se bo v prostoru odražal skozi učinek več prenovljenih in zato tudi več ohranjenih objektov kulturne dedišči- ne, kar je ključno za ohranjanje našega historičnega prostora in identitet v prihodnje. Obravnava dediščinske znanosti na ZAG-u zajema karakterizacijo, sintezo in analizo materialov in siste- mov za utrjevanje, konstrukcijske sisteme in njihovo nosilnost ter odpornost, analize nosilnosti, tehnolo- gijo izvedbe, geomehaniko, analizo vplivov na okolje, digitalizacijo ter potresno in požarno odpornost. V zadnjem času pa vse bolj tudi analizo vpliva pod- 59 nebnih sprememb na stanje dediščine ter uvajanje na izobraževanju, zato je bila letos na začetku ju- neinvazivnih in nedestruktivnih tehnik v postopke lija organizirana 1. mednarodna poletna šola 2024 karakterizacije stanja oziroma njegov monitoring. Z z naslovom »In situ tehnike pri ohranjanju stavbne združevanjem širokega nabora pristopov zagotavlja- dediščine«. mo holistično obravnavo dediščine: razvoj tehnik, Skupina je aktivni soustvarjalec dediščinske znano- metod in načinov karakterizacije ter spremljanja sti prek objav in članstev v E-RIHS Evropski razi- procesov, ki vplivajo na ohranjanje dediščine. Poleg skovalni infrastrukturi dediščinske znanosti E-RIHS, širokega nabora dejavnosti na področju raziskav Mednarodnem svetu za spomenike in spomeniška kulturne dediščine dajemo močan poudarek tudi območja (ICOMOS), Slovenskem konservatorskem 60 društvu (SKD), Društvu restavratorjev Slovenije Osredotočeni smo na poglobitev znanj na področju (DRS), Združenju zgodovinskih mest Slovenije, identifikacije in reševanja specifičnih problemov raz- Global Heritage Stone, Scientific Advisory Board nolike kulturne dediščine s pomočjo interdisciplinar- for the X-ray microCT activity at the VisionLab in nih raziskav, vključno z inovativnim prenosom znanja Evropski gradbeni tehnološki platformi/področje kul- med različne deležnike. Z vključevanjem najsodob- turne dediščine (ECTP C). Redno sodelujemo tudi pri nejših znanstvenih praks zagotavljamo celoten nabor reševanju strokovnih problemov dediščine, na nacio- analitskih tehnik in znanstvenih metod ter njihovo nalnih razstavah ter v raziskovalnih projektih – doma uporabo pri vsakodnevnih izzivih varovanja dedišči- in v tujini. ne v praksi. Vključitev široke skupine raziskovalcev zagotavlja črpanje strokovnega znanja iz številnih di- sciplin, ne samo znotraj inštituta, ampak tudi znotraj mreže raziskovalne infrastrukture E-RIHS, skupnosti strokovnjakov, ki delujejo na mednarodnem podro- čju raziskav kulturne dediščine. Obravnavamo »tisoč in eno« zgodbo v okviru štirih ključnih raziskovalnih tem: 1) dediščinsko znanost, 2) oceno tveganja de- diščine in odpornost, 3) moderno in sodobno dedi- ščino ter 4) dediščino prihodnosti. Dediščinska znanost združuje razumevanje prete- klosti in sodobno upravljanje dediščine. Njen razvoj omogoča najsodobnejša raziskovalna infrastruktura s področja znanosti o materialih, od prenosne za izvajanje neinvazivnih in nedestruktivnih merilnih tehnik, ki jih je mogoče uporabiti na kraju samem, do stacionarnih, ki so del opreme specializiranih raz- iskovalnih laboratorijev. Vključitev fototehnik omo- goča vizualizacijo artefaktov, objektov ali zgradb – strukture in sestave njihovih površin. Del dediščin- ske znanosti je tudi državljanska dediščinska zna- nost, katere poslanstvo je prenos rezultatov raziskav v javnost. Ocena tveganja dediščine in zagotavljanje njene od- pornosti na različne vplive, od požara do potresa, je praktičnega pomena za upravljavce dediščine, njeno interpretacijo in krepitev odnosa do dediščine. Vključuje razvoj novih in vključujočih metodoloških in teoretičnih okvirjev ter obravnava participativno upravljanje dediščine, trajnostni razvoj, krožno go- 61 spodarstvo v dediščini, njene vrednote in dediščino na konfliktnih območjih. Moderna in sodobna dediščinska znanost se ukvar- ja z materiali, ki so omogočili nove oblike umetni- škega izražanja, kakor tudi načine gradnje, ter sledi ključnim znanstvenim dosežkom zadnjih 150 let. Poudarek je na spremljanju odziva uporabe novih materialov na okoljske pogoje, njihove vgradnje v stavbe ali umetniška dela, predvsem v smislu ra- zumevanja degradacijskih procesov, podatki pa so ključni za razvoj strategij ohranjanja dediščine. Dediščina prihodnosti se ukvarja z dediščino, ki še ne obstaja in ki lahko zahteva nove pristope k nači- nu teoretiziranja, kuriranja in zaščite dediščine. Išče načine, kako lahko dediščina prispeva k uspešnemu prilagajanju kompleksnejših družb na spreminjanje okolja, z vsemi tveganji, ki jih prinaša sodobni način življenja. 62 Vozlišče za digitalno proizvodnjo – 3D tisk dr. Lucija Hanžič Prizadevanja za digitalizacijo gradbenega sektorja so zrnavih materialov in ekstruzijske metode. Za spa- se pričela v 90. letih prejšnjega stoletja, ko se je za- janje zrnavih materialov so primerni tako inertni kot radi naraščajoče količine digitalno zbranih podatkov reaktivni zrnavi materiali, ki jih v tankih slojih nan- in razširjene uporabe programskih orodij, pojavila šamo enega na vrh drugega. Nanosu sloja sledi pre- potreba po učinkovitem hranjenju in dostopanju do hod tiskalne glave, ki selektivno nanaša bodisi vezi- generiranih podatkov. Sledil je razvoj BIM (Building vo bodisi aktivator, v primeru kovinskih prahov pa Information Model ing) in digitalnih dvojčkov. Vendar selektivno raztali kovino z, na primer, laserskim žar- pa globalno pomanjkanje delovne sile in potreba po kom. Nasprotno od spajanja zrnavih materialov, so racionalni rabi materialnih virov silita gradbeno indu- za ekstruzijsko tiskanje primerni kohezivni, plastični strijo v implementacijo digitalnih orodij tudi na podro- materiali. To so materiali, katerih notranje kohezijske čju fizične proizvodnje. Z napredkom, doseženim v sile zagotavljajo koherentnost zmesi in primernost zadnjem času, postajajo avtonomni roboti in sodelo- za plastično oblikovanje z iztiskanjem skozi šobo. vanje med človekom in robotom realna možnost tudi v Digitalno vodena naprava, to je tiskalnik, ekstrudi- dinamičnem okolju na gradbiščih, s tem pa se spremi- rane filamente v slojih nalaga enega vrh drugega, nja način, kako razmišljamo in gradimo urbana okolja. prehod iz plastičnega v trdno stanje pa je posledica kemijskih ali fizikalnih procesov, kot sta hidratacija ZAG je potencial digitalne proizvodnje v gradbeni- cementa ali sušenje gline. štvu prepoznal leta 2018, ko je bila formirana sku- pina za 3D tisk. Zaradi hitrega razvoja in porasta ZAG razpolaga s tremi tiskalniki za raziskovalne na- zanimanja je bila skupina leta 2023 preoblikovana mene, in sicer z enim za selektivno spajanje zrnavih v projektno skupino poimenovano Vozlišče za di- materialov in z dvema ekstruzijskima tiskalnikoma. gitalno proizvodnjo, krajše DFHub (iz ang. »Digital Tiskalnik za selektivno spajanje zrnavih materialov, Fabrication Hub«). Skupina združuje več kot 20 ZPrinter 310 ima površino tiskalne komore 200 mm ZAG-ovih raziskovalcev iz različnih področij in tako × 250 mm in višino tiskanja do 200 mm. Ta ti- celovito obravnava digitalno proizvodnjo: od mate- skalnik je primeren za tisk s finozrnatimi reaktivnimi rialov in tehnologij, preko mehanskih, fizikalnih in prahovi, na katere tiskalna glava kapljično nanaša požarnih lastnosti izdelkov, do razvoja novih metod aktivator. Od dveh ekstruzijskih tiskalnikov, manjši za testiranje in analizo elementov proizvedenih z di- Delta WASP 40100 omogoča tiskanje na površini s gitalnimi metodami. Trenutni fokus skupine je na di- premerom 400 mm ter do 1 m v višino. Tiskalnik ima dve zamenljivi tiskalni glavi in sicer gravitacij- gitalni aditivni proizvodnji, ki jo poljudno imenujemo sko glavo, primerno za cementne zmesi, in kom- 3D-tisk, saj ta vrsta digitalne proizvodnje kaže naj- presijsko glavo za glinene materiale. Večji tiskalnik večji potencial za implementacijo. je integriran v Robotsko postajo za digitalno proi- Tehnike 3D tiskanja, ki so najbolj primerne za pro- zvodnjo, katere centralni del je artikulirana robotska izvodnjo gradbenih izdelkov, so selektivno spajanje roka KUKA KR240 R2700 s šestimi prostostnimi 63 stopnjami, dosegom 2,7 m in nosilnostjo 240 kg. za uporabo odpanih snovi iz drugih vej industrije. Na robotsko roko je pritrjena tiskalna glava za eno- ZAG je tako uspešno razvil formulacijo iz odpadne komponentni, 1K tisk s fiksno šobo okroglega prere- sadre za selektivno spajanje in formulacijo za eke- za, za potisk materiala skozi šobo pa skrbi črpalka struzijsko tiskanje, ki vključuje rdeči mulj iz proizvo- MAI 2PUMP Pictor 3D. dnje aluminija in odpadni prah iz proizvodnje kam- Ker se za proizvodnjo stavb in infrastrukturnih objek- na. Trajnostna raba naravnih virov pa je možna tudi tov porabijo velike količine materiala, je pomembno, z uporabo materialov z reverzibilnimi lastnostmi in da se uporabljajo lokalno dostopna gradiva. Po drugi materialov iz obnovljivih virov. Gradnja z zemljino je strani pa prav te velike količine pomenijo priložnost primer uprabe materiala z reverzibilnimi lastnostmi, 64 vendar njeno širšo rabo omejuje pomanjkanje teh- nologije. Izvedljivost 3D tiskanja z zemljino je ZAG demonstriral na primeru makete paviljona. Uporabo materiala iz obnovljivih virov pa so raziskovalci pro- učevali na filamentih iz polilaktične kisline z lesnim polnilom. Prenosljivost ustvarjenega znanja tudi na druga področja delovanja družbe pa je najbolj mar- kantna na področju tiskanja s kovinskimi materiali, kjer je ZAG soustvarjal na področju zlitin za tiskanje dentalnih implantantov in vstavkov. Široki spekter znanj in razsikovalna oprema, ki omogoča ne le izvedbo tiska temveč tudi karak- terizacijo materialov in tiskanih elementov od mi- kro do makro dimenzij, je prepoznano tako med industrijskimi kot med raziskovalnimi inštitucijami doma in v tujini. Trenutno aktivni projekti, ki vklju- čujejo 3D tiskanje, so Circuit, Transition in 2F-3D Print. V projektu Circuit, ki je financiran iz meha- nizma Horizon Europe, ZAG sodeluje z Občino Črna na Koroškem pri izvedbi pilotnega mostu čez reko Mežo. Poleg drugih inovativih rešitev, kot so opor- niki iz geoarmirane zemljine in modularna prekla- dna konstrukcija iz rabljenih nosilcev in prefabrici- ranih plošč, bo varnostna ograja na mostu izdelana iz 3D tiskanih elementov. V projektu Transition, ki je financiran iz M-ERA.NET mehanizma, ZAG so- deluje pri razvoju predpripravljene mešanice suhih komponent za ekstruzijski 3D tisk, ki vsebuje pepel oljnega skrilavca. V okviru nacionalnega projekta 2F-3D Print pa v sodelovanju z industrijskim par- tnerjem in Univerzo v Ljubljani poteka razvoj nove- ga tipa ekstruzijskega tiskalnika. 65 V okviru članstva v mednarodnih združenjih so ZAG- ovi raziskovalci skupine DFHub aktivni v združenju RILEM, kjer so sodelovali pri medlaboratorijskih štu- dijah dveh tehničnih komitejev in sicer 303-PFC ang. »Performance requirements and testing of fresh printable cement-based materials« in 304-ADC ang. »Assessment of Additively Manufactured Concrete Materials and Structures«. Namen obeh študij je bil pripraviti smernice za testiranje cementnih materia- lov glede njihove primernosti za ekstruzijsko tiska- nje. Poleg mehanskih karakteristik in odpornosti na stik na osnovi velikosti in oblike ekstrudiranih sva- degradacijske vplive okolja, so proučevali tudi nove ljov, razvili pa so tudi prenosno napravo za merjenje metode, kot na primer merjenje reoloških karakteri- priraščanja nosilnosti ekstrudiranih slojev. 66 Digitalna preobrazba gradenj doc. dr. Katja Malovrh Rebec Gradbeništvo je na pragu velike preobrazbe – po- bena knjiga, potni list za materiale in kataster razpo- ganja jo digitalizacija, ki bo v naslednjem desetletju ložljivih sekundarnih materialov na nivoju mest, bo bistveno preoblikovala panogo. Ta evolucija zajema BIM omogočal celovito preobrazbo v gradbeništvu. različne tehnologije in prakse, katerih cilj je povečati Boljše sodelovanje med arhitekti, inženirji, izvajalci in učinkovitost, trajnost in splošne rezultate projektov. drugimi udeleženimi v postopku gradnje bo prineslo Ključni trendi na področju digitalizacije so sledeči: bistveno boljše objekte prihodnosti. Zmanjšali bomo število napak in predelav, bistveno povečali učinkovi- Kakovostno komuniciranje s pomočjo tost in kakovost projektov ter dosegli bistveno boljše naprednih orodij ujemanje predvidenih učinkov z dejanskimi. Informacijsko modeliranje gradenj (Building Napreden zajem in analiza podatkov, tudi Information Model ing – BIM) je proces, podprt s šte- s pomočjo strojnega učenja vilnimi orodji, tehnologijami in pogodbami, ki vklju- čujejo ustvarjanje in upravljanje digitalnih modelov Internet stvari (Internet of Things – IoT) že danes za opis fizičnih in funkcionalnih lastnosti grajenega revolucionarno spreminja gradbeništvo s povezova- okolja. Skupaj z rešitvami, kot so elektronska grad- njem različnih naprav in senzorjev za zbiranje po- datkov v realnem času. Ti podatki lahko zagotavljajo opozorila in vpoglede, ki pomagajo pri učinkovitej- šem upravljanju gradbišč in že zgrajenih stavb ter njihovih delov, na primer senčil, sončnih elektrarn in podobno. Tudi digitalni dvojčki (virtualne replike fi- zičnih struktur) so vedno bolj uveljavljeni. Omogočajo neprekinjeno spremljanje delovanja stavbe s pomoč- jo senzorjev, ki spremljajo različne kazalnike, npr. rabo energije in kakovost zraka. Napovedno vzdrže- vanje s povratnimi zankami bo v prihodnje prineslo bistveno bolj transparentno in učinkovito rabo virov. Zajem velikih količin podatkov, njihovo skladiščenje in napredna analiza bodo postali običajni deli grad- benih procesov. Napovedna analitika bo odprla vrata tudi optimizaciji urnikov in odločanja na podlagi de- janskih potreb uporabnikov. Trg umetne inteligence oziroma strojnega učenja v gradbeništvu je v fazi skokovite rasti. Podobno velja tudi za trg s podatki, ki se komaj vzpostavlja. 67 Rast na področju robotike in avtomatizacije Uporaba avtonomnih vozil in brezpilotnih letal za priča porastu prefabriciranih rešitev, ki bodo vnaprej spremljanje gradbišč in dostavo materiala bo vse po- okoljsko premišljene in dovršene. Izboljšali bomo na- gostejša, kar bo racionaliziralo delovanje in zmanj- tančnost izvedbe in obenem povečali varnost delav- šalo stroške dela. Verjetno bodo roboti vse bolj op- cev na gradbiščih. Posebej obetavni so sodelovalni ravljali ponavljajoče se in težke naloge. Morda bomo roboti (koboti), ki delajo skupaj s človeškimi delavci. 68 Nove veščine, pametna mesta in prenove razsvetljave in celo biometrični podatki, da bi pri- dobili vpogled v odzive ljudi, njihovo počutje in celo Posodobitev obstoječe grajene infrastrukture – pa za uravnavanje njihovih čustev. Z analiziranjem po- tudi nabora veščin, ki jih uporabljajo zaposleni v datkov senzorjev je mogoče zgradbe oblikovati ali gradbenem sektorju –, da ustreza standardom pa- nadgraditi tako, da se prilagodijo posameznikovim metnih mest, bo predstavljala velik izziv. Starejše željam in potrebam. Podatke, zbrane s senzorji in stavbe in infrastruktura bodo morda potrebova- povratnimi informacijami uporabnikov, je mogoče le obsežno prenovo za vključitev naprav interneta analizirati z algoritmi umetne inteligence in strojne- stvari, izboljšanje energetske učinkovitosti in pove- ga učenja, da bi prepoznali vzorce in optimizirali čanje povezljivosti. Gradbena podjetja bodo morala delovanje stavbe. Mogoče jih je združevati s podat- razviti specializirano strokovno znanje na področju ki, ki jih zbirajo druge naprave, na primer slušalke, naknadnega opremljanja. Vzpon pametnih mest v ki merijo možgansko aktivnost, nivo kisika v krvi, gradbeništvu samodejno pomeni razvoj inovacij, utrip srca in gibanje uporabnika. Povezovanje bo kar bo industrijo spodbudilo k sprejemanju napre- še izboljšalo napovedovanje vzorcev zasedenosti, dnih tehnologij, dajanju prednosti tako trajnosti kot predvidevanje potreb po vzdrževanju in pripravo trajnostnosti ter razvijanju novih znanj in spretnosti. priporočil za izboljšanje energetske učinkovitosti. Vendar pa bo to pomenilo tudi številne izzive. Ker digitalizacija odzivov ljudi v grajenem okolju vključuje zbiranje in analizo osebnih podatkov, je Digitalizacija človeških odzivov ključnega pomena obravnavati vprašanja zasebno- Uporaba senzorjev v stavbah že omogoča zbiranje sti in varnosti podatkov. Za zagotovitev odgovorne podatkov v realnem času o vedenju uporabnikov, in etične uporabe teh podatkov je treba uvesti za- njihovih željah in interakcijah z grajenim okoljem. nesljive ukrepe za varstvo podatkov, jasno komuni- Senzorji lahko spremljajo dejavnike, kot so stopnje kacijo o uporabi podatkov in protokole o soglasju zasedenosti, temperaturne preference, prilagoditve uporabnikov. 69 70 dr. Lidija Korat Bensa Rentgenska dr. Miha Hren računalniška dr. Rožle Repič dr. Alenka Mauko Pranjić mikrotomografija dr. Lucia Mancini Zavod za gradbeništvo Slovenije je edina raziskoval- rablja v medicinski diagnostiki in pri kontroli kako- na ustanova v Sloveniji, ki že več kot 10 let deluje vosti industrijskih delov, saj imajo rentgenski žarki na področju rentgenske računalniške mikrotomogra- sposobnost prodiranja skozi material, pri čemer ne fije, ter obenem edina, ki to tehnologijo uporablja spremenijo njihove strukture (neinvazivno slikanje), na področju gradbenih materialov. Visokotehnološka pridobivamo pa informacije, ki so prostemu očesu raziskovalna oprema Oddelka za materiale omogoča in drugim tehnikam slikanja nedostopne. Tehnološki 2D, 3D in 4D analize različnih materialov in njiho- pomen rentgenskega slikanja je privedel do hitrega vih struktur ter spremembe struktur v odvisnosti od razvoja visoko zmogljivih detektorjev rentgenskih časa, temperature ali mehanskih obremenitev. žarkov in z njimi povezanih aplikacij za slikanje. Materiali, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in Rentgenska računalniška mikrotomografija je tehnika jih uporabljamo za različne namene, se na dejavni- 3D rentgenskega slikanja, ki omogoča nove dosežke ke iz okolice (temperatura, vlaga, napetost, stara- in spoznanja na področju materialov, prebojne inova- nje) različno odzivajo. Mehansko-fizikalni in kemij- cije in razvoj tako v znanosti kot v industriji. Gre za sko-mineraloški procesi v materialih so izjemnega eno najbolj aktualnih nedestruktivnih metod, ki razi- pomena za njihove lastnosti in zmogljivost, vplivajo skovalcem in strokovnjakom omogoča odpiranje no- pa tudi na njihovo mikrostrukturo. V zadnjih letih vih področij inovacij ter razvoj in krepitev znanstve- prihaja do vse večje uporabe naprednih tehnik za no-inovacijske odličnosti. Laboratorijska rentgenska opazovanje mikrostrukture in njenega spreminjanja. računalniška mikrotomografija se od industrijske Z opazovanjem mikrostrukture lahko napovedujemo tomografije razlikuje po tem, da dosega visoke mehansko-fizikalne in kemijsko-mineraloške proce- prostorske ločljivosti (do nekaj 100 nanometrov). se ter lastnosti. Ena izmed naprednih tehnik je 3D Tehnologija temelji na računalniško podprti 3D re- rentgensko slikanje. Rentgensko slikanje je izjemno konstrukciji dvodimenzionalnih (2D) posnetkov (pro- zmogljiva tehnologija, ki se že več kot sto let upo- jekcij), pridobljenih pri različnih kotih rotacije vzorca, ki nastanejo na osnovi zaznave rentgenskih žarkov različne jakosti, ki presvetijo vzorec na detektorju. Jakost žarka na detektorju je odvisna od absorpcije rentgenskih žarkov v materialu, ki je odvisna od ke- mijske sestave materiala, gostote in debeline vzorca. Na ZAG-u razpolagamo z dvema laboratorijskima mikrotomografoma. Mikrotomograf ZEISS XRadia MicroXCT-400 sistem ima vgrajen vir rentgenskih žarkov z možnostjo nastavitve napetosti vira od 40 do 150 kV in moči do 10 W. Robustna mizi- 71 ca omogoča analizo vzorcev do premera 12 cm in različne okoljske komore z možnostjo spreminjanja višine pribl. 15 cm, težkih tudi nekaj kilogramov. temperature in mehanske komore z možnostjo obre- Kombinacija geometrijske povečave in povečevalnih menjevanja vzorca, z minimalnimi omejitvami glede objektivov na detektorju omogoča opazovanje ma- električnih in ostalih priključkov. Zmogljiv računal- terialov pri prostorski ločljivosti, manjši od enega nik nam omogoča rekonstrukcijo in analizo velikih kubičnega mikrometra, pri čemer je končna ločlji- podatkovnih nizov, ki jih proizvajajo takšni CT sis- vost odvisna od velikosti, debeline in vrste materiala. temi. Omenjena infrastruktura nam tako omogoča Mikrotomograf EasyTOM XL Ultra proizvajalca RX analize statičnih in dinamičnih pojavov, pomembnih Solutions je vsestranski instrument, opremljen z ren- za raziskovanje, npr. dinamike mehanskih poruši- tgensko cevjo, ki deluje v območju med 20 in 160 tev, transporta tekočin, vpliva toplotne in mehanske kV in ima največjo moč 32 W, ter dvema različnima obdelave, vpliva staranja in vpliva konsolidacijskih detektorjema: večjega 16-bitnega ploščatega detek- materialov, ter izvajanje elektrokemijskih študij ipd. torja z ločljivostjo 2560 x 2048 slikovnih pik in ak- tivno površino 31,74 x 25,39 cm2 ter manjše 14-bi- Na ZAG-u z metodo mikrotomografije poleg grad- tne CCD kamere z vodnim hlajenjem in ločljivostjo benih materialov raziskujemo tudi materiale s pod- 4008 x 2672 slikovnih pik in aktivno površino 24 x ročja geologije, mineralogije, vulkanologije, kulturne 36 mm2. V napravi lahko analiziramo vzorce, težke dediščine, arheologije, lesne in avtomobilske indu- do 80 kg, premera do 730 mm in višine do 940 strije, hrambe energije, farmacije, biologije, senzori- mm. Največja prostorska ločljivost je od 0,4 kubič- ke in dentalne medicine. Metoda se lahko uporablja nega mikrometra. Naprava omogoča namestitev do- za analizo vseh vrst materialov in predmetov, z njo datnih rentgenskih virov in detektorjev ter skupaj s lahko – poleg ponazoritve porazdelitve različnih mi- pripadajočo napredno programsko opremo omogoča neralnih faz ali kemijske sestave – zaznavamo tudi najsodobnejše načine slikanja, npr. spiralno, v lami- različne deformacije, vključke, pore, vlakna, razpoke nah, s faznim kontrastom v liniji žarka, mozaično, ter napake iz proizvodnje, ki vplivajo na obnašanje dinamično in z namestitvijo raznih komor za in-situ in trajnost materiala. Posamezne komponente lahko in operando poskuse (4D CT). Takšne so na primer analiziramo kvalitativno in kvantitativno. Za ločeva- 72 nje posameznih komponent/materialov ter prostor- ske porazdelitve uporabljamo napredne komercialne računalniške programe za 3D in 4D slikovno ana- lizo, kot sta Avizo Fire (Thermo Fisher Scientific) in Dragonfly (Comet Technologies Canada Inc), ter programske kode, kot sta knjižnici Fiji in PyPore3D. Z obdelavo posnetka lahko poleg posameznih slik izvozimo 3D model v različne formate (npr. raw, tiff, .stl in .obj), ki so lahko podlaga za 3D tisk, mo- le natančnih meritev deformacije, temveč je iz njih deliranje, pregledovanje tomografskih posnetkov ali mogoče razbrati, kdaj je prišlo do določenega poja- ugotavljanje odstopanja CT posnetka od idealnega va, pri katerih pogojih (sila, pomik) in na katerem 3D CAD modela. Po obdelavi posnetka lahko poleg mestu (npr. zaradi prisotnosti nepravilnosti ali pore). vizualizacije iz mikrotomografskih podatkov prido- Takšne analize je mogoče uporabiti za razumevanje bimo kvantitativne podatke, kot so količina, delež, kompleksnih sprememb materialov ali predmetov, velikost, porazdelitev in povezanost por, volumen, saj nam omogočajo opazovanje materiala v procesu dolžina, širina in usmerjenost razpok, ter analiziramo nastanka poškodbe, s čimer lahko prispevamo k iz- ostale mikrostrukturne značilnosti, kot so porazdeli- boljšanju materialov v prihodnje. tev delcev, analiza cone med fazami, homogenost materiala, strukturna celovitost, variacije v gostoti Kot nedestruktivna metoda je mikrotomografija materiala, toplotno raztezanje ipd. uporabna na področju digitalizacije muzejskih arte- faktov, saj pri analizi ne uničimo vzorca. Nekateri S posebno strukturirano komoro Deben 500N HRC zanimivi primeri, ki smo jih analizirali na ZAG u, so: (Deben UK Ltd.) lahko simuliramo realna okolja s najstarejša neandertalčeva piščal iz najdišča Divje spremembo temperature ali mehansko obremenitvi- babe, egipčanski amuleti iz zbirke Slovenskega jo vzorca. Takšen primer je časovno spremljanje hi- etnografskega muzeja, ropotulje iz Dežmanovih dratacijskih procesov v cementu ali rast razpok v be- kolišč, paleolitska konica iz Ljubljanice, odtisi jam- tonu zaradi tlačne obremenitve. 3D posnetke vzorca skega medveda v jamskem sedimentu, nemški šifri- zajamemo pred obremenitvijo, med njo in po njej. Z rni stroj iz 2. svetovne vojne Enigma, lesena glava 2D posnetki spremljamo vzorec; ko opazimo vidno Janeza Krstnika z Bohinja itd. spremembo, test ustavimo in naredimo 3D zajem. Poleg tega lahko s tomografom EasyTOM XL Ultra Sodelujemo z različnimi strokovnjaki iz industrije, izvajamo poskuse v realnem času in v načinu ope- npr. pri razvoju senzorjev za temperaturo in elek- rando. Naknadna slikovna analiza posnetkov omo- tromotorjev, kjer primerjamo odstopanja izdelkov od goča določitev mesta porušitve in nastanek poškodb njihovega CAD modela. S strokovnjaki na področju v odvisnosti od obremenitve ali hitrosti obremenje- dentalne medicine analiziramo poškodbe zatičkov in vanja ter časa. Z uporabo okoljske komore lahko zobnih aparatov ter delamo matrice za 3D tisk zob. med drugim spremljamo deformacijo lesa pri testu Z biologi analiziramo različne organizme, npr. čebele, trdote po Brinel u, pri čemer tlačno komoro uporab- hrošče, rake in rastline. S paleoantropologi preuču- ljamo za vtiskanje kroglice v material. Podatki, ki jemo človeško evolucijo preko virtualne histološke jih pri takšnem testu dobimo, nam ne omogočajo analize kosti in zob, na področju elektrokemije pa 73 sodelujemo pri razvoju novih naprav za hrambo ener- Rentgenska računalniška mikrotomografija postaja gije z zmanjšanim okoljskim vplivom in izboljšano nepogrešljiva kot nedestruktivna metoda za karak- varnostjo. Sodelujemo tudi z umetniki pri vizualizaciji terizacijo materialov pri visoki ločljivosti. Z razvojem umetniških del. ZAG na področju mikrotomografije tehnologije in povezanih programskih orodij, vključ- aktivno sodeluje z nacionalnimi in tujimi univerza- no z uporabo pristopov strojnega in globokega uče- mi, muzeji in inštituti, kot so ARAO, Ministrstvo za nja, sta se povečala tudi zanimanje in ozaveščenost notranje zadeve, Univerza v Ljubljani in Univerza v deležnikov glede napredka na tem področju, podo- Mariboru, Univerza v Antwerpnu (Belgija), Milanska ben trend pa pričakujemo tudi v prihodnosti. Poleg univerza (Italija), Univerza Sapienza v Rimu (Italija), zgoraj navedenega mikrotomografija omogoča 3D Nacionalni inštitut za geologijo in vulkanologijo vpogled v mikrostrukturne lastnosti preiskovanega (INGV, Italija), CEITEC (Češka), BAM (Nemčija) in predmeta, kar omogoča opazovanje njegovih zuna- Tehnološka univerza Delft (Nizozemska). Kot zanesljiv njih in notranjih značilnosti, česar druge obstoječe in strokoven partner sodelujemo pri 3D rentgenskih optične metode (razen nevtronov, visoke frekvence analizah poškodovanih predmetov pri nesrečah, pro- in ultrazvoka) ne omogočajo. Raziskovalci ZAG-a učujemo armaturo v betonih za namene shranjevanja imajo poleg laboratorijske mikrotomografije izkušnje jedrskih odpadkov, sodelujemo pri substituciji svinče- tudi v velikih napravah, kot so sinhrotronski labora- nih in bizmutovih vključkov v aluminiju za izboljšanje toriji Elettra (Trst, Italija) in APS (Il inois, ZDA) ter njegovih lastnosti, analiziramo debelino premazov ali nevtronski vir ILL (Francija), kjer so na voljo naprave korozijskih plasti na kovini, določamo taksonomijo za rentgensko in nevtronsko tomografijo. Omenjene zgodnjetriasnih ostrakodov in foraminifer, razisku- tehnike slikanja in eksperimentalnih naprav se med jemo staranje polnilnih baterij Zn-zrak itd. Smo del seboj dopolnjujejo in privedejo do najboljših strokov- združenja za napredne nevtronske in rentgenske zna- nih in znanstvenih rezultatov ter novega znanja na nosti v Lundu (LINXS, Švedska) in Evropske razisko- področju materialov. valne infrastrukture za dediščinsko znanost (E-RIHS). 74 Krožno dr. Alenka Mauko Pranjić dr. Primož Oprčkal gradbeništvo dr. Vilma Ducman Zakaj krožno gradbeništvo? Dajanje gradbenih proizvodov iz sekundarnih surovin na trg Gradbeništvo je snovno zahteven gospodarski sek- tor, ki porabi več kot polovico vseh pridobljenih Gradbene proizvode iz sekundarnih surovin, tj. iz surovin na svetu. Ekonomske napovedi kažejo rast recikliranih odpadkov ali iz stranskih proizvodov, produktivnosti gradbenega sektorja (npr. do leta ki morajo izpolnjevati regulativne zahteve okoljske 2030 kar za 35 %), kar bo rast surovin za grad- zakonodaje o prenehanju statusa odpadkov ali beništvo v prihodnje še povečalo. Napovedi OECD stranskih proizvodov, je treba dati na trg pod ena- npr. kažejo, da se bo do leta 2060 svetovna količi- kimi pogoji, kot veljajo za tiste iz primarnih surovin. na naravnega agregata kot osnovnega gradbenega Izpolnjevati morajo vse zahteve za lastnosti, ki vpli- materiala podvojila na 55 milijard ton. Zagotavljanje vajo na bistvene zahteve gradbenih objektov glede zadostnih količin materialov bo v gradbeništvu v na njihovo nameravano uporabo v skladu z evropsko prihodnosti velik izziv, ob upoštevanju omejenih za- in nacionalno zakonodajo ter regulativo o gradbenih log naravnih surovin, zmanjševanja izpustov toplo- proizvodih in grajenju. V letu 2024 smo aktivno pri- grednih plinov in razogljičenja gospodarstva ter ob spevali k pripravi zakonodaje za oblikovanje pogojev dejstvu, da bomo kot družba morali znati živeti znot- za prenehanje statusa nekaterih odpadkov, primer- raj naravnih omejitev planeta. Zato je nujno iskati nih za predelavo in uporabo v gradbeništvu, sledimo alternativne, bolj trajnostne vire v obliki sekundarnih pa tudi spremembam zakonodaje na evropski ravni, surovin, ki nastanejo z recikliranjem odpadkov ali z kot je npr. dokazovanje sedme bistvene zahteve za uporabo stranskih proizvodov s pomočjo industrij- gradbene objekte, ki nagovarja trajnostno uporabo primarnih surovin v gradbeništvu, z orodji analize ske simbioze. Poleg tega je pomembno s smiselnim življenjskega ciklusa (ang. Life Cycle Assesment in sistemskim oblikovanjem ter zasnovo stavb in in- – LCA), kjer ima lahko uporaba sekundarnih suro- frastrukture zagotoviti enostavno razgradnjo, ponov- vin lokalnega značaja pomemben vpliv na znižanje no uporabo gradbenih proizvodov in s tem podalj- okoljskih vplivov objektov. šanje njihovih življenjskih ciklov. K temu v zadnjem času prispeva vedno bolj tudi razvoj digitalnih orodij Nove tehnologije in novi materiali iz v gradbeništvu, kot so orodja za povečanje sledlji- sekundarnih surovin vosti in pretoka informacij, npr. digitalni produktni potni listi in digitalni dnevniki gradnje ter uporaba Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije že vrsto let informacijskih modelov (BIM) gradnje za načrtova- aktivno delujemo na področjih razvoja in uporabe nje, gradnjo in upravljanje gradbenih objektov. Vse novih gradbenih proizvodov iz sekundarnih surovin. bolj je prisotna tudi uporaba robotskih in avtomati- Pri tem je ključno dobro poznavanje mikrostrukture, ziranih tehnik za natančnejšo, hitrejšo in varnejšo mineralne sestave, kemijskih procesov in fizikalnih razgradnjo, obnovo in gradnjo objektov. lastnosti tako različnih odpadkov in stranskih proi- 75 zvodov kot tudi končnih proizvodov. Snovne zanke ljenim poznavanjem lastnosti teh materialov in pro- vedno poskušamo zapirati lokalno z enostavnimi, cesov recikliranja lahko zagotovimo, da bodo končni dovolj robustnimi in učinkovitimi postopki predela- proizvodi varni in tehnično uporabljivi, ko bodo dani ve z nižjim okoljskim odtisom, ki lahko zagotovijo na trg. Nove izkušnje smo v preteklih letih pridobi- dovolj velike količine tehnično ustreznih in okoljsko vali na učinkovitem upravljanju snovnih tokov, npr. sprejemljivih gradbenih proizvodov. Slednji lahko na- pri selektivnem izločanju kvalitetnega materiala od domestijo konvencionalne proizvode iz naravnih in tistih z neustreznimi fizikalnimi lastnosti glede na umetnih materialov. Pri predelavi različnih vrst od- nameravano uporabo, predvsem s sodelovanjem na padkov ali uporabi stranskih proizvodov za gradbene večjih infrastrukturnih projektih. Gradbeni proizvodi namene smo pozorni, da ne prihaja do sproščanja iz sekundarnih surovin, ki jih razvijamo in izboljšu- snovi, ki so potencialno nevarne za zdravje ljudi, ži- jemo, so reciklirani agregati iz predelave gradbenih vali in okolje. ruševin in umetni agregati (iz predelave odpadkov ali Na podlagi izkušenj, uporabe naprednih analitskih stranskih proizvodov, nastalih pri termičnih procesih metod, ki so nam na voljo na ZAG-u, in s poglob- v metalurgiji, kot so žlindre, livarski peski, pepeli), 76 geotehnični kompoziti s kalcijskimi pepeli, alterna- tivna hidravlična in/ali pucolanska veziva kot nado- mestki in dodatki portlandskemu cementu v hidrav- lično/pucolansko vezanih zemljinah in cementnih kompozitih, dodatki iz sekundarnih surovin za asfal- te, geopolimerni kompoziti kot alternativa betonu in alkalijsko altivirani materiali. Velik poudarek dajemo raziskavam in razvoju gradbenih proizvodov s po- stopki karbonatizacije. Materiali na osnovi jeklarske žlindre, nekaterih pepelov ali recikliranih betonov so bogati s kalcijevimi minerali in pri določenih pogojih trajno vežejo CO ter lahko tako prispevajo k razoglji- 2 čenju gradbenega sektorja. Tovrstni proizvodi se lah- ko uporabljajo za zemeljska dela ali za proizvodnjo betonskih prefabrikatov, tlakovcev in zidakov. Poleg novih materialov razvijamo tudi različne trajnostne tehnologije, tehnologije za čiščenje in ponovno upo- rabo odpadnih vod, tehnologije za hidrometalurško čiščenje odpadkov in bogatenje ekonomskih spojin ter postopke imobilizacije težkih kovin in drugih one- snažil v tleh. Posebno pozornost namenjamo tudi t. i. kaskadnemu ali zaporednemu recikliranju s predho- dnim izločanjem ekonomskih in/ali kritičnih surovin, npr. fosfor iz vrednostne verige predelave odpadnih komunalnih vod, ostanke izločanja pa predelamo za druge uporabe, npr. v gradbeništvu. Pomembna nova tehnologija, ki jo razvijamo na tem področju, je tako imenovano bioizluževanje kritičnih surovin iz različnih odpadkov s pomočjo bakterij in bioremedi- acija onesnaženih zemljin ali drugih materialov. Kaj pa okoljsko označevanje in preverjanje? Nove okoljske tehnologije imajo potencial za us- pešno preverbo okoljskih trditev na osnovi ISO- standardiziranega postopka 14034 preverjanja okoljskih trditev (ang. Environmental Technology Verification). V letu 2024 smo zaključili evropski projekt LIFEProETV, katerega rezultate postopoma 77 prenašamo v storitve ZAG-a, tj. uvajamo postop- ke, da postanemo poleg organa za podeljevanje okoljskih deklaracij proizvodov tipa III (angleško Environmental Product Declaration – EPD) tudi or- gan za preverjanje okoljskih tehnologij. Naši stro- kovnjaki in znanstveniki so prisotni pri oblikovanju novih smernic in standardov na področju preskuša- nja in vrednotenja okoljskih tehnologij, proizvodov v gradbeništvu, npr. v tehničnem odboru TC CEN 350 Trajnostnost gradbenih objektov. Podjetjem lahko z našim znanjem pomagamo pri trajnostnem poroča- nju po novo nastali evropski direktivi EU 2023/2772, sodelujemo pa tudi pri nastajanju novih regulativ in zakonodaje na področju krožnega gradbeništva. 78 Kako naprej? Potencialov za raziskave in razvoj v okviru krožnega gradbeništva je veliko; nova veziva na osnovi sekun- darnih surovin, bolj trajni in trajnostni proizvodi z ničelnim ali celo neto-negativnim ogljičnim odtisom, učinkovite okoljske tehnologije tako na nivoju pre- poznavanja in selektivnega izločanja ekonomskih ali potencialno nevarnih surovin kot tudi na področju remediacije onesnaženih materialov, dobro pozna- vanje in razvoj novih metod za monitoring stanja onesnaženosti vode, tal in zraka, uporaba biomate- rialov (npr. ostankov iz kmetijstva) v gradbeništvu, ponovna uporaba, modularna gradnja in izboljšanje sledljivosti materialov so samo nekatere izmed te- matik, ki jih bomo raziskovali tudi v prihodnje. Naši strokovnjaki na osnovi vrhunskega znanja in izkušenj s področja materialov (primarnih in sekundarnih) ter kemijskih, mehanskih in fizikalnih procesov v njih ter aktivnega sodelovanja z deležniki doma in po svetu uspešno podpiramo bolj trajnostni gradbeni sektor v Sloveniji ter pomagamo k uspešnemu zelenemu prehodu, vzpostavljanju stabilnih, varnih in zaneslji- vih verig dobave materialov ter oblikovanju končnega trga z jasno prepoznavnimi komponentami trajnosti. 79 Projekti s področja kožnega gospodarstva ARIS J7-50228 (ARIS, 2024–2027, ZAG koordinator) Rudarjenje tehnosfere za učinkovito rabo virov in izbolj- šanje stanja okolja ReBuilt (Interreg srednja Evropa, 2023–2026, ZAG ko- Krožna in digitalna prenova srednjeevropskega gradbe-ordinator) nega sektorja LIFE IP RESTART (LIFE, 2022–2030, koordinator MOPE Pospeševanje recikliranja odpadkov v vredne produkte (SI), ZAG partner) skozi oblikovanje primernega okolja za krožno gospodar- stvo v Sloveniji VIRIDI (Interreg Slovenija - Avstrija, 2023–2026, koordi- Krepitev skupnega prehoda na krožno in z viri učinkovi-nator Koroška gospodarska zbornica (AT), ZAG partner) to gospodarstvo s celostno in digitalno podporo MSPi v čezmejni regiji SI-AT LIAISON (Obzorje Evropa, 2023–2027, koordinator Zmanjševanje okoljskih vplivov skozi celoten življenjski TECNALIA (ES), ZAG partner) cikel za transportno infrastrukturo prihodnosti CO2TREAT (ERAMIN, 2022–2025, koordinator VITO Pospešena obdelava alkalnih ostankov s CO2 za razvoj (BE), ZAG partner) nizkoogljičnih veziv ASHCycle (Obzorje Evropa, 2022–2026, koordinator Integracija neuporabljenih pepelov v materialni ciklus Univerza v Oulu (FI), ZAG partner) skozi industrijsko urbano simbiozo ARIS N2-0320 (2023–2026, ZAG koordinator) Uporaba odpadkov za alkalijsko aktivirane materiale (WIN) ARIS J1-4413 (2022–2025, ZAG koordinator) Študij hidravličnih lastnosti pepelov iz različnih termič- nih procesov in izboljšanje njihove reaktivnosti za upo- rabo kot imobilizacijski aditiv ARIS J1-3029 (2021–2024, ZAG koordinator) Celostna ocena trajnostnosti kritičnih surovin – odpra- vljanje vrzeli in razvoj novih metodoloških pristopov ARIS L7-3185 (2021–2024, ZAG koordinator) Raziskava medsebojno povezanih procesov za trajno- stno ravnanje s komunalnim blatom z namenom njegove snovne predelave in recikliranja LIFEProETV (LIFE, 2020–2024, koordinator IETU (PL), Promocija in implementacija ETV kot prostovoljne verifi-ZAG partner) kacijske sheme za preverjanje okoljskih tehnologij EIT RawMaterials, RIS, WEEE-NET9 (2022–2024, ZAG Izboljšanje izločanja kritičnih surovin iz odpadne elek-koordinator) trične in elektronske opreme v regiji RIS EIT RawMaterials, RIS, EPICENTER (2024–2026, koor- Izobraževalna platforma za analize življenjskega ciklusa dinator Tehnična univerza v Rigi (LT), ZAG partner) LIFE HIDAQUA (LIFE, 2019– 2025, ZAG koordinator) Trajnostno upravljanje vode v vodointenzivnih industrijah SI-AT WIN (2023–2026) Uporaba odpadkov za alkalijsko aktivirane materiale (WIN) EIT RM GEORIS (2022–2024) Inovativne tehnologije za predelavo odpadkov v regiji ESE 80 Pametne stavbe in Martina Murko Gajšek dom z lesno verigo doc. dr. Sabina Jordan Trajnostno, zdravo, okolju in uporabniku prijazno, povezljivo ter energijsko samozadostno bivalno in delovno okolje prihodnosti na osnovi slovenskega znanja in proizvodnje. To je vizija Strateškega ra- zvojno-inovacijskega partnerstva Pametne stavbe in dom z lesno verigo – SRIP PSiDL. V Sloveniji je vzpostavljenih več strateških razvoj- no-inovacijskih partnerstev. Združujejo podjetja, raziskovalne organizacije, državo, občine ter pove- zovalce, uporabnike in nevladno sfero. Zanje orga- nizirajo razvojno-inovacijski ekosistem, usmerjen k prodoru na globalni trg in sledenju prednostnim področjem slovenske strategije pametne trajnostne specializacije S5. Eden od SRIP-ov, Pametne stav- be in dom z lesno verigo, deluje v okviru ZAG-a. Sooblikujeta ga konzorcijska partnerja Združenje lesne in pohištvene industrije pri Gospodarski zbor- nici Slovenije in inovacijski grozd TECES. Cilji in vizija Partnerstvo SRIP PSiDL se opira na fokusna pod- ročja »gradnja stavb«, »elementi interierja«, »oskrba in upravljanje stavb in povezljivost s sosesko« ter »pametne skoraj nič-energijske stavbe«. Preko njih projekt v svoje delovanje zajame slovenske proizva- jalce materialov in rešitev, ki nastopajo pri gradnji stavb, proizvajalce notranje opreme, proizvajalce Tako SRIP PSiDL uresničuje svojo vizijo vzpostaviti naprav, sistemov in storitev, ki omogočajo upravlja- trajno partnerstvo, ki omogoča celovite rešitve za nje stavbe skladno z zahtevami uporabnika, ter pro- izgradnjo pametnega, trajnostnega, zdravega, okolju izvajalce in druge deležnike inovativnega projektira- in uporabniku prijaznega, povezljivega ter energijsko nja in oblikovanja. samozadostnega bivalnega in delovnega okolja pri- hodnosti na osnovi slovenskega znanja in izvora oz. proizvodnje. 81 Celovita podpora podjetjem in industriji Vizijo in cilje SRIP PSiDL še potrjuje s svojim pre- novljenim akcijskim načrtom, ki partnerstvo še bolj jasno usmerja h krepitvi podpornega okolja za člane. Z njim partnerstvo stremi k nadaljevanju in nadgra- jevanju projektov, kakršen je bil v preteklih obdobjih projekt načrtovanja in ureditve Doma24h v okolici Maribora. Partnerstvo je vključeno v razvoj demon- stracijskih stavb, lesenih stavb in pilotnih projektov za validacijo tehnologij. Vseskozi k sodelovanju vabi člane in jim tako nudi platformo za širjenje njihove- ga delovanja. SRIP PSiDL članom nudi tudi mrežo pomembnih in aktualnih informacij ter strokovnih dogodkov s področja njihovega delovanja. SRIP PSiDL sooblikuje 67 organizacij. Med njimi so podjetja, javni in zasebni zavodi ter združenja. Članstvo vsem prinaša aktivno sooblikovanje ra- zvojnih usmeritev in bodočih naložb države, skupni Cilj je namreč vzpostaviti odprto, operativno in razvoj produktov, vzpostavljanje in krepitev dobavi- hitro prilagodljivo podporno okolje, ki bo s po- teljskih verig, skupni nastop na domačem in tujem vezovanjem in ustvarjanjem sinergij spodbujalo trgu, integracijo produktov, racionalizacijo dobavnih podjetja in druge deležnike k visoki produktivnosti verig, skupne demonstracijske projekte, vzpostavi- ter uspešnemu trženju konkurenčnih izdelkov in tev novih poslovnih modelov in trženja ter podporo rešitev s področja pametnih stavb na evropskem internacionalizaciji, podjetništvu in razvoju kadrov. in globalnem trgu. 82 Požarna varnost sončnih elektrarn Nik Rus Sončne elektrarne (SE) so se izkazale kot cenovno pomanjkljivosti pri trenutnem ocenjevanju požarnih dostopen in razmeroma hiter korak v smeri opušča- tveganj sončnih elektrarn, nameščenih na ravne stre- nja goriv na osnovi ogljika kot ključnega vira energije. he. Obstaja že nekaj sedanjih standardov in pred- To je pomembno zlasti ob upoštevanju trajnostnih ci- pisov, ki obravnavajo zmanjševanje tveganj na ravni ljev, ki se v zadnjem času spodbujajo po vsem svetu posameznih materialov in produktov, ki so del sončne kot odziv na pričujoče podnebne spremembe. Vendar elektrarne, vendar je treba upoštevati tudi tveganja, pa namestitev sončnih elektrarn na strehe stavb ne- ki se pojavijo na ravni sistema, ko so vsi materiali, izbežno s seboj prinese tudi nova požarna tveganja. deli in produkti združeni skupaj. Za ponazoritev vrzeli Tveganje za stavbo, na kateri je nameščena SE, se pri oceni tveganja je bilo oblikovano drevo konceptov spremeni zaradi povišane verjetnosti vžiga in možnih požarne varnosti (poenostavljeno različico prikazu- resnejših negativnih posledic, ki jih lahko požari, po- je shema spodaj). Leva stran ponazarja dele, ki so vezani s fotovoltaiko (PV), povzročijo. Povečana ver- do določene mere že zajeti v različnih predpisih in jetnost za vžig je posledica možnosti okvare vsakega standardih za izdelke ter sestavne dele fotovoltaičnih od številnih električnih sestavnih delov sončne elek- sistemov. Nasprotno pa desna stran predstavlja tisto, trarne. Negativne posledice se dodatno poslabšajo, kar še ni bilo dovolj upoštevano pri preprečevanju in ker je delo gasilcev na strehi s sončno elektrarno ovi- zmanjševanju negativnih posledic požarov, poveza- rano in ker lahko na ravni strehi sončna elektrarna nih s fotovoltaiko. omogoči hitrejše širjenje požara pod sabo, ki lahko Za vzpostavitev učinkovitih varnostnih ukrepov mo- posledično zajame večjo površino. rajo ti temeljiti na zanesljivih znanstvenih dokazih Skupina raziskovalcev iz Odseka za požarne raziska- v obliki eksperimentalnih ali statističnih podatkov. ve in inovacije na Oddelku za požarno-varno traj- Objavljena smernica vključuje najnovejše znanstvene nostno grajeno okolje (FRISSBE) je pripravila novo ugotovitve, podprta pa je tudi z lastnimi eksperimenti, Smernico o požarni varnosti za fotonapetostne siste- ki so bili izvedeni v okviru raziskav in razvoja s stran- me na ravnih strehah. V njej je izpostavila določene kami ter drugih lastnih projektov. Eksperimentalne Preprečitev večjih posledic strežnega požara povezanega s fotovoltaiko Zmanjšanje pogostoti in jakosti vžiga Zmanjšanje hitrosti in obsega požara Zmanjšanje št. Omejitev Zmanjšanje sistemskih vplivov odpovedi občutljivosti komponent materiala na toploto 83 raziskave so obravnavale različne materiale, velikosti in geometrije sončnih elektrarn. Rezultati kažejo, da materiali strešnih membran in vrsta fotovoltaičnih panelov igrajo manjšo vlogo kot na primer geometrija sistema in vrsta izolacijskih ma- terialov. V prevladujoči večini primerov, kjer so bili PV paneli nameščeni pod naklonom, se je požar uspel razširiti po celotni površini strehe pod paneli ter je povzročil veliko toplotno obremenitev strešnih materialov in sistemov. Rezultati kažejo, da imajo sistemski vidiki, kot so geo- metrijska usmerjenost panelov, velikost polja panelov in razdalja med polji, pomembno vlogo pri obnašanju požarov, povezanih s fotovoltaiko. Te raziskave tvorijo dobro znanstveno podlago, ki lahko pripomore k ra- zvoju robustnih rešitev za sončne elektrarne v priho- dnosti, ki bodo bolje pripravljene na prihodnje požare. Izvajanje dobrih praks namestitve in vzdrževanja je ob hkratni uporabi ustreznih materialov ključnega pome- na za zmanjšanje tveganja, kakovost in zasnova streš- ne konstrukcije pa sta druga temelja za zmanjšanje posledic požara in varnosti gasilcev. 84 Ravnanje z mikroplastiko za trajnostno prihodnost doc. dr. Branka Mušič ZAG se nenehno razvija, saj je zavezan napredku znanja in obravnavanju sodobnih družbenih vpra- šanj, kjer je eden od aktualnih poudarkov okoljski izziv mikroplastike. Z vlaganjem v raziskave in ino- vacije želimo razviti trajnostne rešitve za ublažitev vpliva mikroplastike na naše okolje. Ravnanje s plastičnimi odpadki je izziv v svetovnem merilu za raziskovalce, oblikovalce politik, državljane in druge deležnike, saj plastični odpadki, izpostav- ljeni okoljskim vplivom, tj. temperaturnim spremem- bam, UV sevanju, abraziji itd., degradirajo v manjše delce (mikro- in nanoplastiko) in so zaskrbljujoči za vse oblike življenja. Proizvodnja in kopičenje plasti- ke v naravnem okolju potekata izjemno hitro zaradi neselektivne uporabe, neustreznega recikliranja in odlaganja na divjih odlagališčih. Zato tudi uhajanje mikroplastike v kopenske in vodne ekosisteme pote- ka z izjemno hitrostjo. Na sliki desno vidimo prikaz odpadnih plastičnih izdelkov, ki se lahko pod vpli- vom vremenskih razmer spremenijo v mikroplastiko (slika iz vrstičnega elektronskega mikroskopa). Reševanja družbenih izzivov glede onesnaževanja naravnih ekosistemov z mikro- ali nanoplastiko se ZAG loteva z lastnimi, nacionalnimi in evropskimi raziskovalnimi projekti ter nalogami (Vračanje od- padnih izolacijskih poliuretanskih pen v kompozitne fasadne plošče in Vgrajevanje reciklirane odpadne gume v geopolimerne kompozitne tlakovce ...). ZAG s tem prispeva k povečanju recikliranja plastičnih odpadkov in h krožnemu gospodarstvu. Slika na naslednji strani prikazuje končni izdelek alkalijsko aktiviranega tlakovca na osnovi metakaolina, ki ima na pohodni površini vgrajeno rezano odpadno grobo. 85 Ta inovativna rešitev je bila nagrajena s srebrnim pri- matrik s pomočjo tehnik umetnega, pospešenega sta- znanjem SRIP Krožnega gospodarstva. ranja. Z uporabo naprednih analitskih metod (mikro) S ponovno uporabo odslužene, odpadne poliure- plastiko karakteriziramo ter sledimo mehanskim, fizi- tanske pene in odpadne gume, ki na koncu svoje kalnim in kemijskim spremembam lastnosti polimer- življenjske poti uporabe velikokrat pristaneta na od- nih matrik, kot so npr. spremembe velikosti in oblike lagališčih, kjer degradirata v mikroplastiko ali čakata delcev, gostote, termičnega odziva, trdote, cepitev na sežig, smo omejili nastanek potencialnega vira kemijskih vezi, izluževanje onesnaževal iz mikropla- mikroplastike. stike idr. Ponosni smo na sodelovanje s priznanimi Zavedamo se, da se ni moč povsem izogniti nastajanju slovenskimi fakultetami, med drugimi z Biotehniško mikroplastike, zato ZAG jasno poudarja pomembnost fakulteto in Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnolo- razumevanja razvoja ekološko sprejemljivih (poli- gijo, s katerima na tem področju tudi sodelujemo pri mernih) materialov in tudi pomembnost vrednotenja ocenjevanju vpliva mikroplastike na žive organizme z nastajanja mikroplastike iz plastičnih oz. polimernih uporabo uveljavljenih, standardnih metod. 86 Kot uspehe štejemo tudi dosežke na področju ob- ZAG je tudi eden izmed vodilnih promotorjev oza- javljanja znanstvenih člankov. Skupaj s partnerji ši- veščanja o mikroplastiki v gradbenem sektorju, ki rimo izsledke izvirnih znanstvenih raziskav v javnost aktivno soustvarja skrb za naravo s povezovanjem z že v zelo zgodnjih fazah aktualnih problematik, kot drugimi eksperti in dolgoročnimi partnerstvi. Z njimi je bil npr. drastičen porast uporabe in v okolje zavr- spodbujamo napredek, razumevanje in soustvarjamo ženih zaščitnih mask v času pandemije covida-19. čistejše bivalno okolje, saj se oblikovalci politike ne- S člankom Environmental hazard of polypropyle- malokrat zanašajo na ugotovitve, navedene v znan- ne microplastics from disposable medical masks: stvenih člankih. acute toxicity towards Daphnia magna and current Raziskovalno področje mikroplastike bo ekipa ZAG-a knowledge on other polypropylene microplastics krepila in bo že leta 2024 bogatejša za odličnega (Okoljska nevarnost polipropilenske mikroplastike mladega raziskovalca. Namen je utrditi ključno vlogo iz medicinskih mask za enkratno uporabo: akutna pri naših družbeno koristnih in družbeno odgovornih toksičnost za Daphnia magna in trenutno znanje pobudah, ki ne le pospešujejo inženirske prakse, am- o drugi polipropilenski mikroplastiki) smo raziska- pak tudi pomembno prispevajo k blaginji skupnosti. li okoljske nevarnosti mikroplastike iz medicinskih mask kot novega vira okoljskega bremena. Spodnja ZAG se zaveda, da je treba ozaveščati, spodbujati slika prikazuje veliko vodno bolho (Daphnia magna) s in izobraževati celotno skupnost za sodelovanje pri svetlobnim mikroskopom po 48-urni izpostavljenosti zmanjševanju onesnaževanja z (mikro)plastiko in za mikroplastiki medicinske maske. Na levi strani slike uporabo alternativ plastiki. Onesnaževanje z (mikro) plastiko je globalna skrb, ki jo je treba obravnavati vidimo mikroplastiko iz medicinske maske, pritrrje- kolektivno, na vseh področjih in z največjo prioriteto. na na površino telesa D. Magna ter na desni mikrop- lastiko medicinske maske v črevesju D. magna. (Vir: Hvala vsem, ki ste bili del naše poti pri vzpostavitvi doi: 10.1186/s43591-021-00020-0). V raziskavi raziskav na mikroplastiki, vsem, ki se vključujete v smo odkrili, da se mikrodelci plastike pojavljajo celo trenutne in prihajajoče projekte, ter vsem, ki nam v prehranjevalni verigi, kar je skrb vzbujajoče. zaupate in ste nam v podporo. 87 88 200 let doc. dr. Sabina Dolenec Ana Brunčič cementa Lina Završnik Letos mineva 200 let od patentiranja portlandskega dnjo cementa skorajda povsod po svetu, iz lokalno cementa, in sicer je bil ta svetu predstavljen 21. ok- dostopnih surovin. Minerali, ki vsebujejo druge ele- tobra leta 1824 z britanskim patentom BP 5022 An mente, namreč niso na voljo v količinah, potrebnih Improvement in the Mode of Producing an Artificial za zadovoljevanje svetovnega povpraševanja po ce- Stone. Izum je imel velik vpliv na sodobno družbo. mentnih materialih. Zagon prve cementarne na na- ših tleh je bil v Trbovljah leta 1876. To je bila ena Običajni portlandski cement (OPC) je najpogostejša prvih cementarn v Evropi in postavljena skoraj isto- vrsta cementa, ki ga uporabljamo širom sveta kot časno s prvo cementarno v ZDA (1875). V letu 1921 glavno komponento betona ter tudi nekaterih osta- je s proizvodnjo pričela tudi cementarna v Anhovem. lih gradbenih proizvodov, kot so malte in injekcijske Na Slovenskem je v preteklosti obratovala še cemen- mase. Portlandski cement ni postal najbolj razširjen tarna v Dovjem oz. Mojstrani, ki je pričela s proizvo- material na Zemlji po naključju. Cement je v osnovi dnjo cementa leta 1893. Poraba cementa je tesno sestavljen iz oksidov silicija, aluminija, železa, kal- povezana z gospodarskim razvojem regije ali države. cija, natrija, kalija in magnezija, ki predstavljajo več Cement je omogočil in povzročil evolucijo gradbe- kot 98 % Zemljine skorje. To nam omogoča proizvo- ništva, saj je palične jeklene in lesene konstrukcije, sestavljene iz mnoštva spojenih elementov, zame- njal beton, ki ga lahko vlijemo. Prevlada uporabe cementnih materialov v gradbeništvu se je začela leta 1880. Z iznajdbo armiranega betona (1884), in kasneje še prednapetega betona ter sovprežnih konstrukcij betona in jekla (1930) je beton samo utrdil svoj vodilni položaj med gradbenimi materiali. Beton je sicer kot sodoben material skozi svoja dela odmevno predstavil Le Corbusier, francoski arhitekt modernega gibanja 20. stoletja. Razmah upora- be cementnih materialov oz. betona v slovenskem prostoru je zaznati po potresu v Ljubljani, ko se je leta 1886 pojavila nova obrt, in sicer izdelovanje umetnega kamna in betonskih proizvodov, ki so bili znatno cenejši od naravnega kamna. Prelomnico v vrednotenju betona kot vizualne kakovosti naj bi predstavljal Zmajski most, zgrajen leta 1901, kjer beton v sodelovanju z vgrajenimi železnimi ločnimi nosilci predstavlja osnovni konstrukcijski material. 89 V ljubljanskem prostoru se je beton kot enakovredno Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije deluje gradivo uveljavil šele med obema vojnama, pred- Laboratorij za cemente, malte in keramiko, edini vsem pri mostovih, ki jih je načrtoval arhitekt Jože tovrstni laboratorij v Sloveniji, namenjen prouče- Plečnik. Poudariti velja, da so bila Plečnikova dela, vanju cementov, razvoju novih mineralnih veziv ter kjer je za gradnike uporabljal beton, leta 2021 vpi- testiranju cementov in cementih materialov (lepila, sana na Unescov seznam svetovne dediščine. injekcijske mase in malte). Kakovost cementa je Cement ima ključno, a pogosto spregledano vlogo pomemben in odločilen dejavnik pri konstrukcijskih v sodobnem vsakdanjem življenju. Uporablja se delih. Tako v laboratoriju izvajamo kemijska in fi- predvsem kot vezivo v betonu, ki je takoj za vodo zikalno-mehanska preskušanja cementa za potrebe najpogosteje uporabljen material na svetu in pred- certificiranja in kontrole proizvodnje, strokovnjaki la- stavlja material za primarno infrastrukturo za večino boratorija pa delujejo tudi kot pooblaščene osebe za človeških dejavnosti. Gre za vsestranski in zanesljiv certificiranje cementov in cementnih proizvodov ter gradbeni material s široko paleto uporabe. Razen kot vodilni strokovnjaki za tehnične ocene in soglas- za proizvodnjo betona, kjer cement predstavlja med ja. Laboratorij je od leta 2001 akreditiran po ISO 10 in 15 % volumna, se uporablja tudi pri maltah EN/IEC 17025. Od leta 2009 do 2023 je bil labo- za zidane konstrukcije, ometih in injekcijskih masah ratorij s strani Urada za meroslovje imenovan kot ter utrjevanju oz. stabilizaciji zemljin. nosilec nacionalnega etalona za področje množine 90 snovi v cementih in je bil član združenja EURAMET leta predstavlja razvoj alkalijsko aktiviranih veziv in – European Association of National Metrology gradbenih proizvodov iz njih, novih vrst cementne- Institutes. V letih od 2004 do 2020 smo bili vključeni ga klinkerja oz. cementov, kot sta belitno-kalcijevo v mednarodno združenje NanoCEM – industrijsko-a- sulfoaluminatni cement. Vsi ti cementi imajo svoje kademsko mrežo za raziskave cementa in betona, ki prednosti in omejitve. Slednje so predvsem (ne)do- je združevala najpomembnejše evropske inštitucije s stopnost surovin za širšo proizvodnjo in posledično področja. omejena uporaba oz. posebne lastnosti, ki niso pri- merljive z OPC, kar omejuje njihovo rabo. Z vidika Pri svojem delu preiskujemo in raziskujemo predvsem uporabe sekundarnih surovin je še posebej pomem- vrste cementov iz družine OPC, pa tudi kalcijeve alu- ben vidik izluževanja strupenih snovi iz proizvodov, minatne cemente (CAC). V zadnjih letih razvijamo zato v ta namen razvijamo tudi postopke za določanje tudi nove nizkoenergijske in nizkoogljične cementne elementov v izlužkih z metodo induktivno sklopljene klinkerje oz. cemente. Med drugim proučujemo kemij- ske procese hidratacije cementov, vpliv mineralnih in plazme (ICP). V zadnjem času pa se posvečamo kemijskih dodatkov na hidratacijo cementnih minera- tudi razvoju cementa z dodatkoma kalcinirane gline lov, cementov in malt, kemijsko odpornost mineralnih in apnenca-LC3, ki velja za eno od obetavnejših no- gradbenih materialov na agresivne medije ter penetra- vih vrst cementov, ki je rezultat zamenjave klinkerja cijo kloridnih ionov v malte in beton. Laboratorij je v s kombinacijo kalcinirane gline in finega apnenca. V 75-letni zgodovini ZAG-a med drugim razvil ekspan- tej luči raziskujemo reaktivnost različnih glin z najdi- zijski cement za slovenske hidroelektrarne in dodatek šč po Sloveniji, razvijamo cemente s tem mineralnim za neskrčljivost zalivnih mas za kable za prednape- dodatkom in proučujemo procese karbonatizacije teh njanje. Ukvarjamo se z uporabnostjo sekundarnih su- cementov. Cement oz. cementni materiali pa lahko rovin v industriji gradbenih materialov in proizvodov. predstavljajo tudi velik rezervoar za zajemanje ogljika, Delujemo tudi na področju kulturne dediščine. zaradi česar se v študijah posvečamo tudi možnosti sekvestracije ogljika in procesom karbonatizacije. S V primerjavi z drugimi gradbenimi materiali gre za tem izboljšujemo tudi lastnosti nekaterih odpadnih trajnosten material, saj ima cement nizek energijski materialov, npr. kalcijskih pepelov in jeklarskih žlin- in ogljični odtis. Problem povzroča predvsem količina der, ki do sedaj niso bili primerni za uporabo kot mi- proizvedenega cementa, saj ga porabimo več kot 10- neralni dodatek cementom. krat več od drugih gradbenih materialov. Razvoj na področju cementov je že nekaj časa močno usmer- V laboratoriju določamo sestavo nehidratiziranih ce- jen v zmanjševanje ogljičnega odtisa, kar dosegamo mentov ter proučujemo potek hidratacije in nastanek predvsem z uporabo lokalno dostopnih nekarbonat- hidratacijskih produktov ter mikrostrukturo cementov nih sekundarnih surovin, nadomeščanjem klinkerja v in cementnih proizvodov. Pri tem uporabljamo napre- cementu z mineralnimi dodatki ter razvojem alterna- dne analitske tehnike, kot so rentgenska fluorescenč- tivnih veziv, ki so pripravljena z delnim nadomešča- na spektroskopija, rentgenska praškovna difrakcijska njem konvencionalnega OPC klinkerja ali pa slednjega analiza in Rietveldova metoda, Ramanova mikrospek- ne vsebujejo. Uporaba mineralnih dodatkov, izmed troskopija, termogravimetrična analiza, vrstična elek- katerih je veliko tudi sekundarnih surovin, prispeva k tronska mikroskopija z EDS, razvoj por pa lahko dolo- pridobivanju trajnostnega veziva in h krožnemu go- čamo z živosrebrovo porozimetrijo in plinsko sorpcijo spodarstvu. Velik del raziskav v laboratoriju zadnja ter računalniško mikrotomografijo. Za razlago meha- 91 nizmov poteka hidratacije razvijamo tudi metodo za ekstrakcijo in določevanje kemijske sestave pornih vod. Ključnega pomena je tudi uporaba termodinam- skega modeliranja cementnih sistemov, ki omogočajo enostavno in hitro spreminjanje parametrov ter na- povedovanje sestave združb hidratacijskih produktov pod različnimi pogoji, poleg tega pa jih je možno ek- strapolirati na daljša časovna obdobja, kar prav tako pomaga pri eksperimentalnih poskusih. Med drugim je cement tudi eden izmed najbolj raz- končne mehanske lastnosti in obstojnost. V sodelova- širjenih materialov, ki prihajajo v stik s pitno vodo. nju z Laboratorijem za beton proučujemo vpliv različ- Zaradi vizualnih in higienskih razlogov ter zaščite be- nih mineralnih dodatkov na sveže lastnosti cementih tona cementne materiale oz. proizvode uporabljamo mešanic, vpliv temperature na kohezivnost cementov kot premaze v vodohranih, kjer so v stalnem stiku z v zgodnjih obdobjih hidratacije, pa tudi aktivni nadzor vodo. Sodelovali smo pri pripravi Priporočil za ocenje- vanje primernosti materialov in proizvodov, ki priha- reoloških lastnosti cementnih materialov z magnetni- jajo v stik s pitno vodo, skladno s katerimi je možno mi delci, kar bi bilo uporabno za premikanje cemen- tudi certificiranje kovinskih, organskih in cementnih tnega materiala oz. njegovega preprečevanja. materialov ter kombiniranih materialov, ki prihajajo v Poleg tega sodelujemo pri razvoju postopkov biomine- stik s pitno vodo. ralizacije kot biološko navdahnjenega in trajnostnega Cement je pomemben tudi pri imobilizaciji nizko- pristopa k ohranjanju kulturne dediščine ter samoce- in srednjeradioaktivnih odpadkov. Vključeni smo v ljenja cementnih materialov. V povezavi z Biotehniško (EURAD 2 – European Partnership on Radioactive fakulteto Univerze v Ljubljani proučujemo sposobnost Waste Management), kjer sodelujemo pri inovativni samoceljenja z mikrobiološko induciranim obarjanjem in trajnostni zasnovi, optimizaciji in nadgradnji ma- kalcijevega karbonata v cementni matrici, pri čemer terialov za obdelavo in kondicioniranje za predhodno se osredotočamo na proučevanje v ta namen primer- odlaganje problematičnih odpadkov. V vlogi nadzora nih ekstremofilnih gliv, tolerantnih na alkalije. pa sodelavci sodelujejo pri proizvodnji materialov pri Sodelavci laboratorija smo aktivni tudi v nacionalnih projektu izgradnje odlagališča nizko- in srednjeradio- in mednarodnih združenjih, kot so SIST – Slovenski aktivnih odpadkov (NSRAO). inštitut za standardizacijo – Mineralna veziva in zi- Z razvojem novih tehnologij, kot je 3D tiskanje, je v darstvo ter različni tehnični odbori RILEMA. Trenutno ospredju proučevanje lastnosti cementov v svežem smo aktivni v odborih PHC (Performance testing of stanju, kot so konsistenca, kohezivnost, obdelavnost hydraulic cements), EBD (Test methods to evalua- in čas vezanja, pri čemer med drugim uporabljamo te durability of blended cement), UMW (Upcycling metodi izotermna kalorimetrija in reometer. Zgodnja Powder Mineral “Wastes” into Cement Matrices), PFC hidratacija vključuje zapletene kemijske in fizikalne (Performance requirements and testing of fresh prin- procese, ki nadzorujejo obnašanje svežega betona, ve- table cement-based materials) in MPA (Mechanical zanje in strjevanje betona ter vplivajo tudi na njegove properties of alkali-activated concrete). 92 Zunanja kontrola Laura Vovčko kakovosti dr. Borut Petkovšek Ena izmed enot, ki povezuje različne oddelke, je lov pa smo pozorni tudi na morebitne vplive, ki bi enota za zunanjo kontrolo kvalitete del in materialov. lahko povzročili pospešeno degradacijo materialov Naša naloga je povezovanje širokega znanstvenega ter posledično skrajšali življenjsko in uporabno dobo in strokovnega znanja raziskovalcev ZAG-a s potre- objektov. Z obiski delovišč preverjamo celovito iz- bami države, ki stremi h kvalitetni gradnji najpo- vedbo gradbenih del, usposobljenost in opremljenost membnejših infrastrukturnih objektov. izvajalcev gradbenih del ter predvsem delovanje nji- Kot neodvisna in največja gradbena inštitucija v hove notranje kontrole kakovosti. Z izvajanjem kon- Republiki Sloveniji preverjamo kakovost gradbenih trole kakovosti pravočasno opozorimo na nepravil- proizvodov, kot so betonski izdelki, jekleni proizvodi, nosti ter tako ključno prispevamo k trajnosti in dolgi leseni in betonski pragovi ipd. Pri vgradnji materia- življenjski dobi objektov. Naročniku nudimo strokovno podporo na vseh pod- ročjih gradbeništva, zato smo na voljo za svetovanje pri reševanju najrazličnejših strokovnih problemov. Naša strokovna podpora je najbolj učinkovita, kadar smo v projekt vključeni pravočasno in je komunika- cija med vsemi deležniki nemotena. Naše delo se je pričelo v letu 1994, z začetkom grad- nje avtocestnega križa, ki še vedno poteka (nadaljuje- mo pa tudi še pri obnovah AC in HC), ter se razširilo na pomembnejše odseke državnih cest. Delo sedaj opravljamo tudi na kontroli pri gradnji zemeljskih in betonskih pregrad, pri gradnji in rekonstrukciji žele- zniških povezav pri nas, pa tudi pri drugih infrastruk- turnih objektih posebnega pomena, kot so prenosniki signala (na železnicah GSMR) in Telekom, TE Šoštanj, odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, letališče Brnik, Luka Koper itd. Delo trenutno pridobivamo na trgu – na razpisih za zunanjo kontrolo in s tem akademsko znanje, prido- bljeno na univerzah in izpopolnjeno s sodelovanjem na mednarodnih raziskovalnih projektih, povezujemo s potrebami države ter njenih agencij, uprav in družb. 93 Trenutno naše delo poteka na naslednjih pomemb- nih infrastrukturnih projektih: • gradnja 2. tira na odseku Divača–Koper, • gradnja 2. cevi predora Karavanke, • gradnja vseh odsekov HC na severnem delu 3. razvojne osi, • zaključevanje del na rekonstrukciji in gradnji odseka proge Maribor–Šentilj in • prav tako na odseku Brezovica–Borovnica, • gradnja odlagališča nizko- in srednjeradioak- tivnih odpadkov iz Jedrske elektrarne Krško ter skladišča Brinje, kjer deluje reaktor Triga. Vizija enote je ohraniti vodilno mesto ZAG-a na zu- nanji kontroli v Republiki Sloveniji, poglobiti sodelo- vanje z velikimi državnimi in drugimi investitorji ter to dejavnost razširiti na druge segmente gradbeni- štva, kot so odlagališča posebnih odpadkov, dalj- novodi, podzemna skladišča, pa tudi za gradnjo 2. bloka JEK in stanovanjsko gradnjo. 94 Tehnično opazovanje pregrad dr. Pavel Žvanut Na Zavodu za gradbeništvo Slovenije izvajamo tehnič- • meritve delovanja posameznih razpok in dilatacij, no opazovanje oz. spremljanje obnašanja naslednjih • meritve piezometričnih nivojev in vzgonskih tlakov, velikih pregradnih objektov v Sloveniji: • meritve specifičnih električnih prevodnosti in • vseh 10 betonskih hidroenergetskih pregrad na temperatur vode, reki Dravi (Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Ožbalt, • meritve drenažnih pretokov, Fala, Mariborski otok, Melje, Zlatoličje, Markovci • meritve nivojev vode v akumulaciji, in Formin) za naročnika Dravske elektrarne • meritve temperature zraka, Maribor, • meritve pospeškov tal in • petih hidroenergetskih betonskih pregrad na • termografske meritve. porečju reke Save (Završnica, Moste, Mavčiče, Medvode in Vrhovo) za naročnika Savske Za boljši vpogled v stanje pregradnih objektov so elektrarne Ljubljana, bile meritve pomembnih parametrov avtomatizirane, • vseh treh betonskih hidroenergetskih pregrad na že nekaj let pa se izvaja tudi posodobitev sistemov reki Soči (Ajba, Podsela in Solkan) za naročnika tehničnega opazovanja. Soške elektrarne Nova Gorica in Podatki, pridobljeni s tehničnim opazovanjem • nasute zemeljske pregrade Vogršček za pregrad, se uporabljajo tudi za 3D numerične naročnika Hidrotehnik. analize, in sicer za kalibracijo numeričnih modelov za izračune statične in dinamične varnosti pregrad, V sklopu tehničnega opazovanja izvajamo tako redne ki smo jih v zadnjih letih že izvedli za pregrade kot tudi izredne preglede in meritve. Slednji se izvaja- Vrhovo, Završnica in Moste. jo po visokih vodah in po močnejših potresih. Vizualni pregledi, pri katerih si v zadnjih letih poma- gamo tudi s pomočjo dronov, zajemajo: • geološko-geomehanske preglede brežin akumulacij, podslapij in derivacijskih kanalov, • preglede betonov z dopolnitvami katastrov razpok in ostalih poškodb ter • potapljaške preglede. Meritve obsegajo meritve deformacij pregrade, meri- tve filtracije podzemne vode na območju pregrade in meritve zunanje obtežbe na pregrado ter vključujejo: • meritve vertikalnih in horizontalnih premikov opa- zovanih geodetskih točk, • meritve nagibov pregradnih objektov, 95 Kdo smo in kaj počnemo 98 Laboratorij za kamen, agregat in reciklirane materiale Delujemo v okviru širokega spektra raziskav in razvoja s področij krožnega gradbeništva, trajnostne rabe virov, okoljske sprejemljivosti in tehnične ustreznosti materialov iz sekundarnih surovin. Hkrati ohranjamo tradicijo preiskav konvencionalnih gradbenih materialov, kamna in agregata ter recikliranih materialov. Delo v laboratoriju usmerjamo v implementacijo dobrih praks, ki izvirajo iz izkušenj in poglobljenega inženirskega znanja, v tesnem sodelovanju z raziskovalnimi inštitucijami in z različnimi vejami industrije. Jedro laboratorija združuje multidisciplinarno ekipo raziskovalcev in inženirjev s področij geologije, gradbeništva, okolja in kemije, vodilne strokovnjake za tehnične ocene in soglasja ter pooblaščene osebe za certificiranje proizvodov. Vodja laboratorija: dr. Primož Oprčkal, univ. dipl. inž. geol. 99 Dejavnosti • Preiskave naravnih, umetnih in recikliranih agregatov • Preiskave naravnega, aglomeriranega in obložnega kamna • Preiskave okoljske sprejemljivosti, tehnične ustreznosti in možnosti pridobivanja gradbenih proizvodov iz recikliranih materialov in stranskih proizvodov • Preiskave materialov na področju kulturne dediščine • Izdelava modelov analiz življenjskega cikla za procese recikliranja • Mineraloške, petrografske in mikrostrukturne analize agregatov in recikliranih materialov • Mikrotomografske analize materialov • Kemijske analize gradbenih proizvodov in materialov • Analize prisotnosti azbesta v gradbenih materialih, zračnih filtrih, vodi in vzorcih iz okolja Raziskave in razvoj • Procesi in metode za remediacijo onesnaženih zemljin, materialov in vode • Kaskadno recikliranje z ekstrakcijo kritičnih surovin • Implementacija recikliranih odpadkov v gradbene proizvode in objekte • Raziskave patologije in potencialno škodljivih procesov pri uporabi agregatov in sekundarnih surovin v cementnih matricah in gradbenih proizvodih • Raziskave onesnaženosti zraka s trdimi delci • Razvoj krožnih modelov in poslovnih sistemov • Modeliranje okoljskih vplivov v okviru življenjskega cikla recikliranih materialov, tehnoekonomske analize • Digitalizacija gradnje (BIM) in sledenje tokov od nastanka odpadka do vgradnje • Mikrotomografija materialov in 3D slikovna analiza • Raziskave materialov ter ohranjanje kulturne in industrijske dediščine Projekti • ReBuilt – Krožna in digitalna preobrazba gradbenega sektorja v srednji Evropi (Interreg Central Europe, 2023–2026) • LIFE HIDAQUA – Sustainable water management on high water demanding industries (LIFE, 2019–2025) • LIFE IP RESTART – Pospeševanje recikliranja odpadkov v vredne produkte skozi oblikovanje primernega okolja za krožno gospodarstvo v Sloveniji (LIFE, 2022–2030) • CO2TREAT– Pospešena karbonatizacija alkalnih ostankov za nizkoogljična veziva (ERA MIN, 2022–2025) • ZnOrgBat – Cink-organske baterije z možnostjo ponovnega polnjenja (EIT RawMaterials, 2024–2025) • WEEE-NET9 – Izboljšanje kapacitete ekstrakcije kritičnih elementov v RIS regiji (EIT RawMaterials, 2022–2024) Horizontalne aktivnosti • Sodelovanje skupine za preiskave materialov v kulturni dediščini – Sherezad • Sodelovanje v skupini za mikrotomografijo • Sodelovanje v skupini za 3D tisk 100 Laboratorij za beton V sodobno opremljenem laboratoriju za preiskave, raziskave in razvoj na področju betona in betonske tehnologije nudimo tehnično in strokovno podporo proizvajalcem in uporabnikom, ki se soočajo s problemi ali vprašanji v zvezi z betoni, njihovo pripravo, vgrajevanjem in dokazovanjem kakovosti. Vodja laboratorija: dr. Aljoša Šajna, univ. dipl. inž. grad. 101 Dejavnosti • Kontrola kakovosti betona, betonskih proizvodov in drugih cementnih kompozitov • Kontrola kakovosti izvedbe betonerskih del • Preiskave in analize betonov • Testiranje betonskih proizvodov • Pregledi, mnenja, ekspertize • Izobraževanje Raziskave in razvoj • Uvajanje novih tehnologij, npr. digitalna proizvodnja oz. 3D tiskanje cementnih kompozitov • Raziskave reoloških lastnosti svežega betona • Raziskave s področja posebnih betonov in drugih cementnih kompozitov (samozgoščevalni, mikroarmirani, visokovredni, drenažni betoni) • Implementacija sekundarnih surovin v betone • Raziskave trajnostnih betonov in malt za hitro, trajno in trajnostno gradnjo, obnovo in zaščito AB konstrukcij • Nedestruktivne preiskave betonov kulturne dediščine Pomembna raziskovalna oprema • Postaja za digitalno proizvodnjo oz. 3D tisk cementnih kompozitov (software, mešalec, črpalka, rokotska roka) • Viskometer za merjenje reoloških lastnosti svežega betona …) • Oprema za merjenje razporeditve por v svežem betonu - Air Void Analyser AVA 3000 • Konfokalni-metalografski mikroskop za ugotavljanje velikostne razporeditve značilnosti por v strjenem betonu (po SIST EN 480-11) • Izotermni kalorimeter za merjenje hidratacijske toplote betonov • CO komora za pospešeno določanje odpornosti betona na karbonatizacijo 2 • Oprema za merjenje zrakopropustnosti betona (Torrent) Projekti • CIRCUIT – Celostni pristop za spodbujanje krožnega gospodarstva in odpornosti na področju prometne infrastrukture ter podpora uvajanju zelenega in inovativnega javnega naročanja in inovativnih inženirskih praks (HORIZON, 2023–2027) • L2-50045 – Dvofilamentni 3D tisk z betonom in zemljino (ARIS, 2023–2026) Horizontalne aktivnosti • Vodenje skupine za 3D tisk • Sodelovanje v skupini za preiskave materialov v kulturni dediščini – Sherezad 102 Laboratorij za kovine, korozijo in protikorozijsko zaščito V laboratoriju združujemo strokovno odličnost in sledimo najnovejšim razvojnim ter raziskovalnim trendom z uporabo vrhunske raziskovalne opreme. Nudimo celovito tehnično in strokovno podporo na področju lastnosti kovin, korozije in protikorozijske zaščite. Sodelujemo z industrijo, podjetji in posamezniki, ki se soočajo z izzivi ali vprašanji v zvezi s kovinami. Naš laboratorij povezuje raziskovalce in strokovnjake z različnih področij, vključno z metalurgijo, kemijo, strojništvom, fiziko in gradbeništvom. Naši strokovnjaki so dejavni v številnih domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih, strokovnih združenjih ter delovnih skupinah. Vodja laboratorija: dr. Tadeja Kosec, univ. dipl. kem. 103 Dejavnosti • Preiskave in preizkušanja kovinskih materialov, proizvodov in sistemov • Preiskave in preizkušanja protikorozijskih nekovinskih in kovinskih zaščit • Neporušne preiskave napak in poškodb kovinskih elementov, zvarov in drugih spojev • Ocene, mnenja, ekspertize, pregledi in nadzori • Svetovanje in izobraževanje s področij lastnosti kovinskih materialov, korozije in protikorozijske zaščite Raziskave in razvoj • Razvoj in izdelava senzorjev za spremljanje korozije na različnih področjih • Spremljanje korozijskih in repasivacijskih procesov v različnih okoljih • Mehanizmi napetostno korozijskega pokanja ter pokanja zaradi vodikove krhkosti in/ali vpliva vodika • Korozijski procesi v vodovodnih sistemih • Korozija in tribokorozija novih materialov • Študij korozije in zaščite objektov kulturne dediščine • Degradacija materialov pri pogojih globinskega odlaganja jedrskih odpadkov Projekti • Razumevanje mehanizmov H-krhkosti v nerjavnih jeklih, izdelanih z aditivnimi tehnologijami (CEA, 2024–2025) • ACES – Izboljšano ocenjevanje varnostne učinkovitosti dolgoročnega obratovanja jedrskih gradbenih objektov (H2020, 2020–2024) • CastQC – Nova ulita Al zlitina s kvazikristali ultra visoke specifične trdnosti (EIT RawMaterials, 2022–2024) • EURAD II – Evropski skupni program za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (HORIZON, 2044–2028) Horizontalne aktivnosti • Sodelovanje skupine za preiskave materialov v kulturni dediščini – Sherezad • Sodelovanje v skupini za mikrotomografijo • Sodelovanje v skupini za 3D print Vodja laboratorija: Gregor Strmljan, univ. dipl. inž. kem. inž. 104 Laboratorij za polimerne materiale V laboratoriju se prvenstveno osredotočamo na aplikativno uporabo vrhunskega znanja s področja materialov in preskušanja materialov. Pri svojem delu redno sodelujemo z industrijo, kjer strankam, našim partnerjem, vedno poskušamo ponuditi relevantne storitve, ki so pomembne za njihovo uspešno delovanje. Storitve, ki jih naši partnerji lahko pričakujejo vključujejo podporo pri razvoju inovativnih izdelkov, podporo pri dajanju le-teh na tržišče ter podporo pri vseh izzivih, s katerimi se soočajo pri svojem delovanju in kjer potrebujejo strokovno mnenje in pomoč. Pri delu se zanašamo tudi na svoje dolgoletne izkušnje s področja gradbene zakonodaje na slovenski in evropski ravni. Laboratorij deluje tudi na področju zunanje kontrole kakovosti vgrajenih materialov na cestni, železniški in drugi infrastrukturi v Republiki Sloveniji, ter na področju certificiranja gradbenih proizvodov. Vodja laboratorija: Gregor Strmljan, univ. dipl. inž. kem. inž. 105 Dejavnosti • Sodelovanje z industrijskimi partnerji in podpora pri njihovih dejavnostih • Reševanje zahtevnejših izzivov, s katerimi se soočajo naročniki • Preskušanje mehanskih lastnosti polimerov in drugih kompozitnih materialov • Ocene, mnenja, ekspertize, pregledi in nadzori • Priprava Evropskih tehničnih ocen (ETA) in Slovenskih tehničnih soglasij (STS) za gradbene proizvode • Sodelovanje pri certificiranju različnih gradbenih proizvodov • Zunanja kontrola kvalitete polimernih gradbenih materialov na cestni, železniški in drugi infrastrukturi • Sodelovanje s širšo javnostjo, vladnimi in nevladnimi organizacijami Raziskave in razvoj Na voljo imamo vrhunsko preskuševalno opremo, s katero lahko naročnikom ponudimo pester nabor različnih storitev. Pri tem se opiramo tudi na dolgoletne izkušnje s področja preskušanja različnih materialov in znanje s področja gradbene in druge zakonodaje. Storitve, ki jih izvajamo, med drugim vključujejo: • Razvoj novih preskusnih metod po meri naročnika • Svetovanje in podporo pri razvoju novih izdelkov • Svetovanje in podporo pri dajanju proizvodov na trg Horizontalne aktivnosti: V laboratoriju podpiramo delovanje horizontalnih dejavnosti na ZAG-u: • Kolegom iz drugih laboratorijev svetujemo s področja materialov in preskušanja materialov • Razvijamo in izvajamo napredne preskusne metode 106 Odsek za funkcionalne materiale Prvenstveno se ukvarjamo z znanstveno-raziskovalnim delom, osredotočenim na razvoj in raziskave naprednih, obnovljivih in funkcionalnih materialov, ki se uporabljajo predvsem v gradbeništvu. Uvajamo nove, napredne preiskave in tehnologije, vključujemo se v izobraževalne procese na fakultetah in svetujemo industrijskim partnerjem na področju funkcionalnih materialov. Sodelujemo z razvojno-raziskovalnimi in izobraževalnimi inštitucijami v Sloveniji in izven, aktivno se udeležujemo pomembnejših domačih in mednarodnih konferenc ter simpozijev, rezultate raziskav pa redno objavljamo v člankih v mednarodnih znanstvenih revijah. Vodja odseka: Gregor Strmljan, univ. dipl. inž. kem. inž. 107 Dejavnosti • Raziskovalne aktivnosti in razvoj novih funkcionalnih materialov • Aktivno sodelovanje v znanstveni skupnosti • Sodelovanje z industrijskimi partnerji pri razvoju inovativnih, funkcionalnih materialov • Izvajanje zahtevnejših analiz • Podpora raziskovalnim dejavnostim Zavoda za gradbeništvo Raziskave in razvoj • Razvoj novih materialov za zdravo bivalno okolje: raziskave in razvoj indikatorjev/senzorjev za kvalitativno in kvantitativno identifikacijo relativne vlažnosti, hlapnih organskih snovi, ogljikovega dioksida in patogenov v zraku v notranjosti stavb • Raziskovanje naprednih obnovljivih kompozitnih materialov: modifikacija lesenih materialov in kompozitov za povečanje požarne odpornosti in trajnosti • Uporaba nanomaterialov v gradbeništvu: raziskave naprednih fotokatalitsko aktivnih materialov za čiščenje vode in zraka ter pridobivanje energetsko bogatih spojin • Razvoj funkcionalnih premaznih sistemov za trajne in učinkovite stavbne površine • Razvoj utrjevalcev, impregnacij, premazov za zaščito in utrjevanje materialov kulturne dediščine • Raziskave o vplivu mikroplastike na okolje • Proučevanje možnosti uporabe odpadnih polimerov v gradbeništvu in razvoj tehnoloških postopkov za reciklažo Projekti • J7-50231 – GROWTH, Rastni potencial in lastnosti lesa izbranih drevesnih vrst različnih provenienc: možnosti zaščite z modifikacijo in izzivi pri odzivanju na podnebne spremembe (ARIS, 2024–2027) • J7-50226 – NextGenHS, Analitska orodja nove generacije za dediščinsko znanost (ARIS, 2024–2027) • CRP, Priprava predloga metodologije za oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi sproščanja hlapnih in polhlapnih organskih spojin iz gradbenih in finalizacijskih materialov ter opreme v notranji zrak prostorov (VOC, 2023–2024) • J2-4424 – Celostni pristop za ohranjanje stenskih poslikav kulturne dediščine (ARIS, 2022–2025) • 4-4546 – Proteinska lepila za visoko zmogljive notranje lesene konstrukcije (ARIS, 2022–2025) • J2-4441 – Dvojno delujoči Nb2O5 in Nb2O5-TiO2 materiali za sočasno redukcijo CO2 in oksidacijo organskih snovi v spojine z dodano vrednostjo (ARIS, 2022–2025) Horizontalne aktivnosti • Sodelovanje v skupini za preiskave materialov v kulturni dediščini – Sherezad • Sodelovanje v skupini za mikrotomografijo • Sodelovanje v skupini za 3D print 108 Laboratorij za cemente, malte in keramiko Nudimo tehnično in strokovno podporo na področju različnih mineralnih veziv in dodatkov, malt, keramike in določenih sekundarnih surovin. Sodelujemo z vsemi vejami industrije, kakor tudi predstavniki drugih inštitutov in fakultet, ki delujejo na tem področju, ter združujemo strokovnjake in raziskovalce z različnih komplementarnih področij (kemija, gradbeništvo, geologija). Sodelavci laboratorija smo vodilni strokovnjaki za tehnične ocene in soglasja ter pooblaščene osebe za certificiranje tovrstnih proizvodov. Aktivno se vključujemo v nacionalne in evropske projekte ter združenja, kot so RILEM, COST, SIST, KIC in NEB. Rezultate dela predstavljamo na domačih in tujih konferencah ter v znanstvenih publikacijah in monografijah. Vodja laboratorija: dr. Vilma Ducman, univ. dipl. inž. kem. inž. 109 Dejavnosti • Preiskave mineralnih veziv, mineralnih dodatkov, malt, kemijskih dodatkov za beton, cementnih lepil in injekcijskih mas • Preiskave opečnih izdelkov • Preskušanje soli za posipavanje cestišč • Ugotavljanje agresivnosti vode za beton • Določevanje drsnosti talnih površin • Petrografsko-mineraloške preiskave gradbenih materialov • Mikrotomografske analize gradbenih in drugih materialov • Ocene, mnenja, izobraževanja Raziskave in razvoj • Alkalijsko aktivirani materiali • Nizkoogljični cementi in procesi hidratacije • Karbonatizacija in sekvestracija • Reciklirani agregati na osnovi različnih pepelov • Proizvodi iz zemljine (nežgana glina) • Uporabnost sekundarnih surovin v industriji gradbenih materialov Projekti • AshCycle – Integration of Underutilized Ashes into Material Cycles by Industry-Urban Symbiosis (HORIZON, 2022–2026) • GEORIS – Innovative technologies for waste processing in ESEE Region (EIT RawMaterials GEORIS, 2022–2024) • STILLMETAL – Trajnostni postopek obdelave žlindre za pridobivanje dragocene kovine (EIT RawMaterials, 2022–2024) • WIN – Uporaba odpadkov za alkalijsko aktivirane materiale (SI-AT WIN, 2023–2026) • TRANSITION – Spreminjanje odpadkov v visokovredni cementni kompozit za 3D tiskanje (M-ERA.NET, 2023–2026) • J1-50032 – Geološka in litogeokemijska karakterizacija slovenskih dolomitov s poskusno ekstrakcijo magnezija (ARIS, 2023–2026) • J7-50226 – Analitska orodja nove generacije za dediščinsko znanost (ARIS, 2024–2027) Horizontalne aktivnosti • Vodenje skupine za preiskave materialov v kulturni dediščini – Sherezad • Sodelovanje v skupini za mikrotomografijo • Sodelovanje v skupini za 3D tisk 110 11 Laboratorij za gradbeno fiziko Raziskovalci in strokovnjaki laboratorija združujemo znanje s področij toplote, svetlobe, akustike, vlage in kakovosti zraka v okviru gradbeno-fizikalnih procesov v grajenem okolju, učinkovite rabe in obnovljivih virov energije v stavbah, vplivov na zdravje uporabnikov stavb, analiz življenjskega cikla objektov, vplivov gradbenih produktov na okolje in trajnostnega vrednotenja stavb. Z bogatimi izkušnjami in s kontinuiranim pridobivanjem novih znanj na naštetih področjih zagotavljamo strokovno odličnost in uspešno sodelujemo z industrijo, podjetji in posamezniki ter jim nudimo široko strokovno in tehnično podporo tako v procesu gradnje kot pri izpolnjevanju zakonodajnih zahtev v gradbeni industriji. Vodja laboratorija: doc. dr. Katja Malovrh Rebec 111 Dejavnosti • Laboratorijske preiskave in preizkušanja • Terenske meritve in preizkušanja • Numerične simulacije • Ocene, strokovna mnenja, ekspertize • Analize življenjskega kroga stavb • Trajnostno vrednotenje stavb • Izobraževanje Raziskave in razvoj Raziskujemo in razvijamo na področju toplotno in zvočno izolacijskih materialov, multifunkcijskih elementov stavb, zlasti stavbnega ovoja, celovitih energetskih prenov in učinkovite rabe energije, delovanja stavb s trajnostnega vidika, vrednotenja stavb z uporabo trajnostnih kazalnikov tako v domačem kot tudi tujem okolju. Angažirani smo v raziskavah, povezanih s hrupom v okolju ter specifično na cestah, s svojim raziskovalnim delom pa posegamo tudi na nivo uporabniško usmerjenih infrastrukturnih konceptov in storitev za mesta. Pri tem se povezujemo z raziskovalnimi inštituti, delujemo v združenjih in sodelujemo v raziskovalnih projektih. Rezultate raziskav in razvoja redno objavljamo v domačih in tujih revijah ter na konferencah. Poleg odzivov elementov in materialov merimo tudi direktne odzive ljudi na pogoje v stavbah, predvsem z vidika svetlobe in toplote. V letu 2023 smo pripravili mednarodno poletno doktorsko šolo pod okriljem IPERION HS z naslovom »Environmental impact on built heritage and its digitalization«. Projekti • BUILDCHAIN – Gradbeni dnevnik, osnovan na zanesljivem oziroma zaupanja vrednem decentraliziranem grafu znanja (HORIZON, 2023-2025) • CirCon4Climate – Krepitev krožnih gradbenih praks za blažitev podnebnih sprememb (EUKI, 2022-2025) • MEZeroE – Merjenje stavbnih ovojev za skoraj nič energijske stavbe (H2020, 2021-2026) • E-RIHS – European Research Infrastructure for Heritage Science Implementation Phase • N2-0258 – Študija toplotnih lastnosti in zmanjšanja vseživljenjskega vpliva alternativnih hibridnih eko-nanomaterialov v okolju z nizkim tlakom (ARIS, 2023-2024) • Razvoj tehničnih smernic za štirislojne zasteklitve • V4-2270 – Hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo z izkoriščanjem potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja (ARIS, 2022-2023) 112 11 Požarni laboratorij in požarno inženirstvo Preskušanje požarnih lastnosti proizvodov in konstrukcij za gradbeništvo in ladjedelništvo izvajamo že 50 let. Opravljamo standardna in nestandardna ter raziskovalno-razvojna preskušanja s področja požara. Področje našega delovanja je predvsem preskušanje odziva materialov na ogenj in požarne odpornosti konstrukcij, preskušanje sistemov za odvod dima in toplote, ter obravnava fasadnega požara. Izdelujemo tudi analize pogorišč in študije požarne varnosti v stavbah. Sodelujemo pri postopkih dajanja gradbenih proizvodov na trg. Aktivni smo v evropskem združenju požarnih laboratorijev EGOLF in ostalih mednarodnih organih, kot sta EOTA in CEN. Na raziskovalnem področju smo aktivni predvsem na področju obnašanja lesa in lesenih kompozitnih elementov v požaru. Velik del raziskav predstavlja trajnostna gradnja, kjer sodelujemo na področju razvoja trajnostnih proizvodov ter na področju sistemskih rešitev za implementacijo trajnostne gradnje v prakso. Vodja laboratorija: Friderik Knez, univ. dipl. fiz. 113 Dejavnosti • Preskušanje požarnih lastnosti različnih proizvodov za gradbeništvo in ladjedelništvo • Izvajanje modificiranih, nestandardnih ciljnih razvojnih preskušanj za slovensko in evropsko industrijo • Izdelava strokovnih mnenj o požarnih lastnostih različnih proizvodov, o požarnovarnostnih problemih, o vzrokih za nastanek in razširitev požara ter pregled in ocena konstrukcij, poškodovanih v požaru • Izdelava študij požarne varnosti glede na zahteve slovenske zakonodaje za gradnjo • Izdelava smernic in pilotnih sistemov za sanacije stavb s povišano koncentracijo radona v zraku Raziskave in razvoj • Raziskave na področju toksičnosti in ekotoksičnosti dimnih plinov • Raziskave na področju trajnostne gradnje v povezavi s požarom • Raziskave obnašanja lesa in lesnih kompozitov v začetni fazi požara (odziv na ogenj) • Raziskave na področju požarnih lastnosti proizvodov iz sekundarnih materialov • Raziskave na področju povečane požarne nevarnosti, gradbenih materialov, proizvodov in konstrukcij iz lesa ter drugih naravnih materialov • Raziskave na področju sistemskega pristopa k trajnostni gradnji v Sloveniji in EU • Razvoj smernic in raziskave na področju zaščite stavb pred škodljivimi vplivi radona na slovenski in mednarodni ravni Projekti • FRISSBE – Požarno-varno trajnostno grajeno okolje (H2020, 2021–2026) • MEZeroE – Merjenje stavbnih ovojev za skoraj nič energijske stavbe (H2020, 2021–2026) • GREEN LOOP – Sustainable manufacture systems towards novel bio-based materials (HORIZON EUROPE, 2022–2025) • STAR*track– Support and networks To Accelerate the construction and Renovation innovation track to market (HORIZON EUROPE, 2024–2027) • LIFE IP CARE4CLIMATE – Spodbujanje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do 2020 s pogledom na 2030 (LIFE IP in MOP, 2019-2026) • POCITYF– A POsitive Energy CITY Transformation Framework (H2020, 2019-2024) • RENOINVEST – Okrogle mize za krepitev pametnih investicij v trajnostno obnovo stavb (LIFE, 2023-2026) • L2-50046 – Vrednotenje in izboljšanje požarne učinkovitosti sistemov stavbnega ovoja s poudarkom na sistemih ETICS, vsebujoč EPS z ali brez zaviralcev gorenja (ARIS, 2023–2026) • J2-50063 – Trajnostna raba lesenih konstrukcij – požarne in popožarne deterministične in verjetnostne rešitve (ARIS, 2023–2026) 114 Odsek za požarne raziskave in inovacije Odsek se ukvarja z različnimi vidiki preučevanja požarov in zagotavljanja požarne varnosti. Vzpostavitev odseka je rezultat uspešne prijave projekta na razpis ERA Chair Obzorje 2020, ki je del delovnega programa Spodbujanje odličnosti in povečevanje udeležbe (ang. Spreading Excel ence and Widening Participation). Odsek si prizadeva ustvariti in podpreti močan raziskovalno-razvojni center na področju požarno varnega in trajnostno grajenega okolja, osredotočen na južno in srednjo Evropo. Namen odseka je tudi spodbujanje povezovanja na področju požarnih raziskav v Sloveniji in krepitev sodelovanja z industrijo. Vodja odseka: ddr. Aleš Jug, univ. dipl. oec., var. inž. 115 Dejavnosti • Preučevanje vzrokov požarov: Analiziramo, kako in zakaj požari nastanejo, kar vključuje raziskovanje različnih vnetljivih materialov, virov vžiga in pogojev, ki prispevajo k požaru, ter preučevanje okoliščin, v katerih se požari najpogosteje pojavijo. • Modeliranje in simulacija požarov: Razvijamo in uporabljamo računalniške modele ter simulacije za napovedovanje vedenja požarov v različnih okoljih. To vključuje modeliranje širjenja plamena, dima in toplote. • Raziskovanje požarne dinamike: Preučujemo fizikalne in kemijske procese, ki se odvijajo med požarom, kot so zgorevanje, širjenje plamenov in tvorba dima. • Preizkušanje materialov in gradbenih elementov: Testiramo različne materiale in gradbene elemente za oceno njihove požarne odpornosti, kar vključuje laboratorijske teste in poskuse v kontroliranih pogojih. • Razvoj požarne varnosti: Razvijamo smernice, standarde in predpise za izboljšanje požarne varnosti v stavbah, infrastrukturi in drugih okoljih. To vključuje tudi raziskave na področju požarne zaščite, kot so požarni alarmi, sprinkler sistemi in požarne pregrade. • Izobraževanje in usposabljanje: Organiziramo izobraževanja, seminarje in usposabljanja za strokovnjake na področju požarne varnosti ter ozaveščamo javnost o požarni varnosti. Pomembna področja raziskav • Požarne raziskave na področju preučevanja fasadnih sistemov ETICS • Požarne raziskave dinamike gorenja li-ionskih baterij • Numerične metode v požaru (večstransko modeliranje, modeliranje procesa zgorevanja in mehanska analiza) • Hibridne in napredne eksperimentalne metode v požaru (numerično/eksperimentalno povezovanje, metode za analizo toksičnosti, napredovanje požarov po fasadah) • Analize emisij, strupenost in ekotoksičnost pri požaru (ugotavljanje sestave dimnih plinov pri zgorevanju, gorenje biomase) • Požarne raziskave, vezane na sončne elektrarne (različne vrste streh, gorljive in negorljive izolacije, različne postavitve panelov sončnih elektrarn) • Požarne raziskave na konstrukcijah (les, geopolimeri in kompozitni konstrukcijski elementi v požaru) • Požarne raziskave na materialih (bioosnovani kompoziti, napredne toplotne izolacije, geopolimeri) Projekti • FRISSBE – Požarno-varno trajnostno grajeno okolje (H2020, 2021–2026) • L2-50046 – Vrednotenje in izboljšanje požarne učinkovitosti sistemov stavbnega ovoja s poudarkom na sistemih ETICS (ARIS, 2023–2026) • Ti-Rex – Framework for smart condition reassessment of Reclaimed Timber to extend the service life of long-lived wood products using non-destructive testing and automated data postprocessing (ForestValue2, 2024–2027) 116 11 Odsek za stavbe in potresno inženirstvo Odsek deluje na širokem področju zagotavljanja mehanske odpornosti stavb in njihovih nosilnih konstrukcij. Z znanjem, pridobljenim skozi več desetletij raziskav in izkušnjami številnih generacij gradbenih inženirjev, nudimo podporo... gospodarstvu ter odločevalcem doma in v tujini. Ukvarjamo se z raziskavami mehanskega obnašanja ter razvojem konstrukcijskih elementov, sistemov in stavb. Razvijamo metodologije in smernice za zmanjšanje potresne ogroženosti stavb. Na podlagi pregledov, terenskih in laboratorijskih preiskav ter računskih analiz obstoječih objektov nudimo strokovno podporo pri prenovi ali sanaciji stavb v sklopu projektiranja ali ukrepanja pri izrednih dogodkih, sodelujemo pri izdelavi tehničnih soglasij ter pripravljamo druge zahtevne ekspertize, povezane z varnostjo in zanesljivostjo nosilnih konstrukcij. Vodja odseka: dr. Meta Kržan, univ. dipl. inž. grad. 117 Dejavnosti • Pregledi stanja, računske analize in ocene potresne odpornosti obstoječih gradbenih konstrukcij (smernice za prenovo, smernice ukrepov ob izrednih dogodkih …) • Laboratorijske in terenske preiskave konstrukcijskih elementov, sklopov in konstrukcij • Analize potresne ogroženosti stavb in stavbnega fonda • Obremenilni preskusi različnih gradbenih konstrukcij • Geodetska in druga tehnična opazovanja • Sodelovanje pri pripravi standardov, tehničnih ocen in potrjevanju skladnosti • Ekspertne storitve in izvedenska mnenja Raziskave in razvoj • Obnašanje stavb in inženirskih gradbenih objektov pri potresni obtežbi • Učinkovitost sistemov za protipotresno utrjevanje obstoječih gradbenih konstrukcij • Potresna odpornost novih konstrukcijskih elementov in sistemov • Eksperimentalne in analitične metode za določitev obnašanja konstrukcijskih elementov ali sistemov • Podlage za razvoj strategij za zmanjšanje potresne ogroženosti določenega stavbnega fonda Projekti • CRP ARIS V2-2257 – Strateške podlage za zmanjšanje potresne ogroženosti stavb pravosodja v Sloveniji (ARIS in Ministrstvo za pravosodje, 2022-2025) • GreenRenoV8 – Stroškovno učinkovito razogljičenje stavbnega fonda in potresna odpornost: Vključevanje izvajanja EPBD v načrte prenove in energetske izkaznice (LIFE, 2024 - 2027) • Strokovne podlage za pripravo Akcijskega programa krepitve potresne varnosti na podlagi Resolucije o krepitvi potresne varnosti do leta 2050 (»PREHITIMO POTRES«) (MNVP, 2024-2025) • POTROG4: Nadgradnja sistema za določanje potresne ogroženosti in odzivnosti za potrebe potresne zaščite in reševanja v RS (MORS, 2019-2020) 118 Odsek za mostove in inženirske objekte Naša vizija je delati in prepletati raziskovalno in visoko strokovno delo s področja upravljanja premostitvenih objektov za aplikativne potrebe industrije. Opravljamo obdobne in izredne preglede zahtevnih objektov, analize varnosti obstoječih konstrukcij, kompleksna spremljanja konstrukcijskega stanja, obremenilne preiskave mostov, meritve vibracij ipd. Sodelujemo pri pripravi tehničnih smernic in tehničnih soglasij. V okviru dolgoletnega, priznanega in uspešnega raziskovalnega dela sodelujemo z domačimi in mednarodnimi raziskovalci, industriji nudimo podporo pri razvoju ter smo aktivni v domačih in tujih organizacijah in združenjih. Vodja odseka: dr. Andrej Anžlin, univ. dipl. inž. grad. 119 Dejavnosti • Pregledi stanja obstoječih premostitvenih objektov • Laboratorijske in terenske preiskave konstrukcij • Analize varnosti obstoječih premostitvenih objektov • Obremenilni preizkusi infrastrukturnih objektov • Meritve vibracij na objektih • Ekspertne storitve in izvedenska mnenja • Sodelovanje pri pripravi standardov, akcijskih načrtov, tehničnih ocen in potrjevanju skladnosti Raziskave in razvoj • Varnost in trajnost premostitvenih objektov • Monitoring premostitvenih objektov • Dinamično tehtanje vozil med vožnjo • Digitalno pregledovanje objektov • Ponovna uporaba starih/obstoječih nosilnih elementov • Poplavna in potresna ranljivost premostitvenih objektov • Modeliranje statičnega in dinamičnega obnašanja konstrukcij Pomembnejša oprema • Oprema za meritev odziva konstrukcij in dolgotrajno spremljanje konstrukcijskega stanja (meritve pospeškov, zasukov, pomikov in specifičnih deformacij) • Oprema za neporušne in-situ preiskave konstrukcij • Oprema za merjenje vibracij (hitrostne doze, sistem za oddaljen dostop do meritev) • Brezpilotni letalniki (droni) • Programska oprema za analizo konstrukcij in obdelavo podatkov meritev Projekti • BIM4CE – Spremljanje konstrukcijskega stanja mostov v Srednji Evropi s pomočjo podatkov v realnem času in digitalnih dvojčkov (Interreg Central Europe, 2022–2025) • CIRCUIT – Celostni pristop za spodbujanje krožnega gospodarstva in odpornosti na področju prometne infrastrukture ter podpora uvajanju zelenega in inovativnega javnega naročanja in inovativnih inženirskih praks (HORIZON, 2023–2027) • CrossCade – Analiza čezmejnih verižnih tveganj za kritično infrastrukturo v porečju reke Save (UCPM, 2022–2024) • J7-50096 - BrAId – Izboljšanje sistema B-WIM na osnovi masovnih podatkov in umetne inteligence (ARIS, 2023–2026) • Razvojni projekti digitalizacije spremljanja stanja premostitvenih objektov (DARS in DRSI) • Spremljanje stanja premostitvenih pregledov na cestah v upravljanju DARS – glavni in izredni pregledi • Razvojne in raziskovalne dejavnosti na sistemu dinamičnega tehtanja vozil med vožnjo SiWIM 120 Odsek za kovinske in polimerne konstrukcije Na odseku združujemo raziskovalce in strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami v različnih specialnostih s področij gradbeništva in strojništva. Sodelujemo z industrijo in podjetji, ki se soočajo s problemi ali dilemami na strokovnih področjih delovanja odseka. Na področju nestandardnih preiskav razvijamo in uvajamo nove metode preskušanja. V sklopu odseka deluje tudi Kontrolni organ za žičniške naprave (kontrolni organ tipa C v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17020:2012). Vodja odseka: dr. Iztok Klemenc, univ. dipl. inž. grad. Vodja Kontrolnega organa za žičniške naprave: Milan Grkman, univ. dipl. inž. str. 121 Dejavnosti • Tehnična in strokovna podpora pri uvajanju novih tehnologij in uveljavljanju nove regulative na področju kovinskih in polimernih konstrukcij ter geotehničnih sider • Terenske meritve, pregledovanje in ocenjevanje stanja gradbenih konstrukcij in konstrukcijskih elementov in-situ (jekleni mostovi, drogovi, daljnovodi ipd.) • Sodelovanje pri izvajanju nalog v okviru Službe za tehnične ocene in soglasja ZAG pri pripravi evropskih ocenitvenih dokumentov (EAD), evropskih tehničnih ocen (ETA) in slovenskih tehničnih soglasij (STS) • Koordinacija, svetovanje, usmerjanje pri izvedbi, obdelava in analiza rezultatov različnih laboratorijskih preskušanj, preiskav in meritev konstrukcijskih sklopov, elementov ter gradbenih proizvodov • Priprava strokovnih ocen, mnenj in ekspertiz na osnovi izvedenih pregledov, nadzorov in/ali predložene dokumentacije • Izvajanje zunanje kontrole kakovosti jeklenih konstrukcij in geotehničnih sider na infrastrukturnih objektih (avtocestah, cestah, železnicah, hidroelektrarnah ipd.) • Vključevanje v naloge Certifikacijske službe ZAG za gradbene proizvode s področja delovanja odseka • Izvajanje magnetno induktivnih pregledov jeklenih vrvi na žičniških in rudniških napravah • Opravljanje strokovno tehničnih pregledov žičniških naprav, pregledov in preskusov njihovih podsistemov v sklopu Kontrolnega organa za žičniške naprave • Izobraževanje Razvojno delo • Razvijanja in uvajanja novih metod ter tehnologije preskušanj kovinskih in polimernih konstrukcij z vidika njihovega obnašanja pri statičnih in dinamičnih obremenitvah • Preskušanja nosilnosti in ocenjevanja stanja prednapetih in pasivnih geotehničnih sider • Ocenjevanja stanja, opazovanja, saniranja geotehničnih sider in obstoječih jeklenih nosilnih elementov, sklopov in konstrukcij Merilna in preskuševalna oprema • Magnetno induktivni napravi za pregledovanje jeklenih vrvi • Vrvni tenzometer za meritve nateznih sil v obremenjenih jeklenih vrveh • Komplet za izvedbo izvlečnih preskusov pasivnih geotehničnih sider (samouvrtalnih injekcijskih sider, SN sider iz rebraste armaturne palice in hidravličnih ekspanzijskih trenjskih sider) 122 Odsek za lesene konstrukcije Na odseku prepletamo celostno strokovno in raziskovalno delo, predvsem s področja lesenih konstrukcij, pozornost pa namenjamo tudi osnovnemu materialu, lesu in raznovrstnim proizvodom na njegovi osnovi, kot tudi ostalim pomembnim gradnikom tovrstne trajnostne gradnje. Uspešno sodelovanje z domačo in tujo industrijo na področju preskušanja proizvodov nadgrajujemo s skupnimi razvojno-raziskovalnimi aktivnostmi. Dejavno sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih projektih in standardizacijskih odborih, izvajamo raznovrstne interdisciplinarne projektne naloge, na področju raziskav in izobraževanja pa uspešno sodelujemo s priznanimi univerzami doma in v tujini. Strokovnjaki odseka pokrivamo komplementarna področja gradnje z lesom, s skupnim razvojno-raziskovalnim delom in publikacijami svojega dela pa aktivno prispevamo k razvoju stroke ter znanosti na domači in mednarodni ravni. Vodja odseka: dr. Tomaž Pazlar, univ. dipl. inž. grad. 123 Dejavnosti • Tehnična in strokovna podpora pri uvajanju novih materialov in tehnologij ter uveljavljanju regulative na področju proizvodov na osnovi lesa in na področju lesenih konstrukcij • In-situ pregledovanje in ocenjevanje stanja lesenih gradbenih konstrukcij in konstrukcijskih elementov • Različna laboratorijska preskušanja, preiskave in meritve elementov oz. gradbenih proizvodov na osnovi lesa in konstrukcijskih sklopov • Ocene, mnenja, ekspertize, pregledi in nadzori, izvajanje kontrole kakovosti • Sodelovanje pri pripravi tehničnih ocen in certificiranju • Izobraževanja Raziskave in razvoj • Razvrščanje lesenih konstrukcijskih elementov po trdnosti • (Nedestruktivne) metode pregledovanja in ocenjevanja stanja lesenih konstrukcij • Razvoj inovativnih lepljenih in mehanskih stikov v lesenih konstrukcijah • Inovativne konstrukcije iz materialov na osnovi lesa • Uporaba odsluženih materialov na osnovi lesa kot surovine za nove proizvode • Izboljšanje mehanskih, fizikalnih in trajnostnih lastnosti lesa in materialov na osnovi lesa Projekti • V2-2350 – Zagotavljanje kakovosti lesene trajnostne gradnje (ARIS, MGTŠ, 2023–2024) • J4-4546 – Proteinska lepila za visoko zmogljive notranje lesene konstrukcije (ARIS, 2022–2025) • N2-0280 – DIAMONDS - DIAgnostika Mehanskih lAstnosti starNih lepilnih sTikov v lesenih konstrukcijah (ARIS, 2023–2026) • J7-50231 – GROWTH Rastni potencial in lastnosti lesa izbranih drevesnih vrst različnih provenienc: možnosti zaščite z modifikacijo in izzivi pri odzivanju na podnebne spremembe (ARIS, 2024–2027) • InnoCrossLam – Inovativne rešitve za konstrukcije iz križno lepljenega lesa (ForestValue, 2019–2022) • Sodelovanje v programski skupini Gozdno lesna veriga in podnebne spremembe – prehod v krožno biogospodarstvo 124 Laboratorij za konstrukcije V laboratoriju, ki je opremljen s sodobno preskusno in merilno opremo, omogočamo postavitev ter izvedbo najzahtevnejših mehanskih preskusov konstrukcijskih in drugih elementov s statično ali dinamično obremenitvijo. Strokovno in kakovostno izvedbo preskusov zagotavljamo z interdisciplinarno ekipo s kompetencami z različnih področij. Med dejavnosti laboratorija sodijo tudi pregledi in preskusi na terenu, kjer uporabljamo najsodobnejše neporušne metode. Vodja laboratorija: Uroš Ristić, mag. inž. grad. 125 Dejavnosti • Izvajanje različnih statičnih in dinamičnih preiskav konstrukcijskih in nekonstrukcijskih elementov; največja statična obremenitev do 5000 kN, dinamična do 1000 kN s frekvencami do 100 Hz • Terenski pregledi, ki obsegajo geodetsko merjenje pomikov, deformacij, vzorčenje vgrajenih materialov itd. • Nedestruktivne preiskave konstrukcijskih in drugih elementov Raziskave in razvoj • Razvoj merilnih metod na področju statičnih in dinamičnih preiskav • Uvajanje nedestruktivnih metod za zaznavanje stanja konstrukcij • Razvoj optičnih metod za brezkontaktno merjenje pomikov Pomembnejša oprema • Preskuševalna ploščad 14 x 26 m, nosilnosti 1000 kN/m2, z vpenjalnim temeljem 10 x 10 m, reakcijsko steno 6 x 7 m ter modularnim sistemom jeklenih konstrukcijskih elementov • Servohidravlični sistem, ki omogoča simultano obremenjevanje z do 8 hidravličnimi cilindri zmogljivosti od 16 do 1000 kN • Enokomponentna potresna miza 2,0 x 3,2 m (koristna masa do 5 t, največji pospešek do 5 g) • Dve hidravlični stiskalnici zmogljivosti 5000 kN • Univerzalni preskusni stroj ZWICK zmogljivosti do 2500 kN • Preskusni stroj z možnostjo kombinirane dinamične osno-torzijske obremenitve (do 25 kN/200 Nm) MTS Bionix, opremljen s komoro, ki omogoča testiranje pri različnih temperaturah • Več optičnih merilnih sistemov za brezkontaktne meritve pomikov • Nabor različne opreme za neporušne preiskave: ultrazvočni tomograf, georadarski merilni sistem, detektor armature v betonu, ultrazvok, impact echo itd. • Precizni nivelirji, teodoliti, optična grezila in totalne postaje Zeiss 12 1 6 2 Odsek za geotehniko S pomočjo sodobne opreme in izkušenih strokovnjakov nudimo tehnično in strokovno podporo na področju zemeljskih del, geotehničnih raziskav in monitoringa. Izvajamo nacionalne in mednarodne raziskovalne projekte ter aktivno sodelujemo v nacionalnih in mednarodnih strokovnih združenjih in tehničnih odborih. Izvajamo celovito kontrolo kakovosti materialov in izvedbe zemeljskih del, geološko-geotehnična opazovanja ter geološko-geomehansko projektiranje za cestno in železniško infrastrukturo, energetske objekte in druge zahtevne geotehnične konstrukcije. Vodja odseka: dr. Stanislav Lenart, univ. dipl. inž. grad. 127 Strokovna dejavnost • Geomehanske raziskave tal za objekte visoke in nizke gradnje ter predore • Geomehanske laboratorijske preiskave • Geomehanske terenske preiskave • Zunanja kontrola zemeljskih del • Tehnična opazovanja objektov, kot so pregrade, predori, podporne konstrukcije, nasipi ipd. • Geološko-geomehansko projektiranje Raziskovalna dejavnost • Raziskave dinamičnega obnašanja zemljine ob potresu ali vplivu prometa • Geomehanske raziskave problemov nesaturiranih zemljin • Geološko-geomehanske raziskave hribin • Uporaba geosintetikov v zemeljskih delih • Uporaba manj kakovostnih in odpadnih materialov v zemeljskih delih • Odpornost infrastrukture v različnih klimatskih pogojih Projekti • GEOLAB, Krepitev evropske kritične infrastrukture (H2020, 2021–2025) • CIRCUIT – Celostni pristop za spodbujanje krožnega gospodarstva in odpornosti na področju prometne infrastrukture ter podpora uvajanju zelenega in inovativnega javnega naročanja in inovativnih inženirskih praks (HORIZON, 2023–2027) • LIAISON – Zmanjšanje vpliva prometa na okolje v celotnem življenjskem ciklu prihodnje transportne infrastrukture (HORIZON, 2023–2026) • Academics4Rail – Izgradnja skupnosti raziskovalcev in omogočanje mreženja doktorantov s področja železnic za ERJU (H2020, 2023–2025) • SAFETY4TMF – Preprečevanje in obvladovanje nesreč na objektih za ravnanje in skladiščenje odpadkov (INTERREG DANUBE, 2024–2026) • BRIDGITISE – Mreženje industrije in doktorskih študentov za digitalizirano upravljanje mostov (HORIZON MSCA Doctoral Networks, 2024–2028) • UPGRADE – Nadgradnja geomaterialov: od odpadkov do virov (HORIZON MSCA Staff Exchanges, 2025–2029) 128 Odsek za vzdrževanje in gospodarjenje s cestami Nudimo tehnično in strokovno podporo pri vzdrževanju in gospodarjenju s cestami ter v zvezi z različnimi lastnostmi voznih površin. Uporabljamo in integriramo brezkontaktne merske metode na področju prometne infrastrukture in njenega okolja. Ugotavljamo in vrednotimo začetno stanje in geometrijo ter spremljamo spremembe v cestni površini, pa tudi stanje in spremembe v naravnem okolju. Sodelujemo z različnimi strokovnjaki pri izvedbi mednarodnih in nacionalnih razvojno-raziskovalnih projektov ter aktivno sodelujemo na domačih in tujih strokovnih srečanjih. Vodja odseka: mag. Darko Kokot, univ. dipl. inž. grad. 129 Dejavnosti • Meritve lastnosti voznih površin in voziščnih konstrukcij: ravnost, odpor proti drsenju, hrapavost, poškodbe površine • Upravljanje prometne infrastrukture oziroma gospodarjenje z njo, vpliv cestne infrastrukture na okolje, na porabo prometne energije in na emisije toplogrednih plinov • Lasersko skeniranje za evidentiranje infrastrukture, grajenih in naravnih prostorskih objektov ter sprememb njihovega položaja in oblike • Ekspertize in svetovanje na področjih našega dela upravljavcem cestnih omrežij in drugim investitorjem • Vključitev rezultatov terenskih meritev v sisteme upravljanja za optimalnejše razporejanje finančnih sredstev za vzdrževanje cest • Vključevanje novih znanj in raziskovalne opreme v vsakodnevno delo • Mednarodno povezovanje z raziskovalci in strokovnjaki z različnih področij dela Raziskave in razvoj • Upravljanje cest in elementi upravljanja • Mednarodne primerjave metod in naprav za spremljanje stanja različnih lastnosti voznih površin • Torne lastnosti za izboljšanje varnosti v prometu • Vpliv gradnje in vzdrževanja cest na okolje • Brezkontaktne laserske merske metode za evidentiranje in spremljanje stanja infrastrukture, objektov in prostora, zaščita cestne infrastrukture • Digitalizacija in upravljanje podatkov o infrastrukturi Projekti • AUGMENTED CCAM – Augmenting and Evaluating the Physical and Digital Infrastructure for CCAM Deployment (HORIZON, 2022–2025) • INFRACOMS – Innovative & Future-proof Road Asset Condition Monitoring Systems (CEDR, 2022–2024) • CoDEC – Connected Data for Effective Col aboration (CEDR, 2019–2021) • Assets4Rail (H2020, 2018–2021) • RAGTIME – Risk based approaches for Asset inteGrity multimodal Transport Infrastructure ManagEment (H2020, 2016–2019) • ROSANNE – ROl ing resistance, Skid resistance, ANd Noise Emission measurement standards for road surfaces (FP7, 2013–2016) 130 Laboratorij za asfalte in bitumenske proizvode Združujemo strokovnjake z dolgoletnimi izkušnjami na področju gradbeništva in kemije. Poleg raziskovalnega dela, ki ga izvajamo v tesnem sodelovanju z industrijo, opravljamo tudi terenske in laboratorijske preiskave za investitorje in izvajalce asfalterskih del. Na področju nestandardiziranih preiskav bitumnov in asfaltov razvijamo ter uvajamo nove metode preskušanja. Izvajamo več kot 80 standardiziranih preiskav na področju bitumnov, asfaltov in hidroizolacije, od katerih je 36 akreditiranih. Vodja odseka: dr. Lidija Ržek, univ. dipl. inž. grad. 131 Dejavnosti • Terenske meritve, pregledovanje in ocenjevanje izvedbe pri asfalterskih in hidroizolacijskih delih • Izdelava strokovnih mnenj • Kontrola kakovosti izvedenih del doma in v tujini • Zahtevnejše preskušanje bitumnov in asfaltov ter bitumenskih hidroizolacij • Priprava slovenske tehnične regulative na področju asfaltov • Uvajanje proizvodnje asfaltov pri znižanih temperaturah • Tehnična in strokovna podpora pri iskanju možnosti uporabe asfaltnih granulatov Raziskave in razvoj • Vpliv staranja na običajne cestogradbene in s polimeri modificirane bitumne • Vpliv vrste in lastnosti asfalta na odpornost proti utrujanju in nizkim temperaturam • Modeliranje laboratorijskega zgoščanja asfaltnih preizkušancev • Vpliv zgoščanja asfalta na njegovo trajnost • Uporaba sekundarnih surovin v asfaltih • Povezave med lastnostmi bitumnov in obnašanjem asfaltov Projekti • Izvajanje celovite kontrole kakovosti asfaltov in bitumenskih proizvodov za DARS • Zastopanje Slovenije v CEN TC 227 WP 1 (preiskave in potrjevanje skladnosti asfaltnih zmesi) • Sodelovanje v več projektih RILEM (International Union of Laboratories and Experts in Construction Materials, Systems and Structures) 132 Laboratorij za metrologijo Izvajamo kalibracije in kontrolo merilno-preskusne opreme v svojih prostorih in pri naročnikih. Pri Slovenski akreditaciji smo akreditirani po standardu SIST EN ISO/IEC 17025 za kalibriranje meril na področju sile, momenta sile, tlaka, trdote, preskusnih strojev, merilnikov udarne žilavosti, tehtnic, temperature in drugih. Kot vodilni slovenski kalibracijski laboratorij na področju sile in trdote zagotavljamo sledljivost preskusnih naprav za širok krog uporabnikov, od znanstveno-raziskovalnih ustanov do industrije, tako v Sloveniji kot v tujini. S sodelovanjem s tujimi nacionalnimi meroslovnimi instituti in univerzami ter s članstvom v mednarodnih meroslovnih organizacijah prispevamo k razvoju meroslovja na mednarodni ravni. Vodja laboratorija: dr. Miha Hiti, univ. dipl. inž. el. 133 Dejavnosti • Vzdrževanje referenčnih etalonov za silo in trdoto • Kalibriranje merilno-preskusne opreme (mehanske veličine, dolžina, temperatura) • Organiziranje medlaboratorijskih primerjav • Pregledi merilno-preskusnih naprav in metrološko vzdrževanje • Izvedba izobraževanj s področja meroslovja • Sodelovanje v mednarodnih meroslovnih združenjih pri pripravi vodil in standardov Raziskave in razvoj • Razvoj referenčnih etalonov • Raziskave na področju kalibriranja sile in trdote • Raziskave in razvoj merilne instrumentacije • Analiza in izboljšanje negotovosti kalibracijskih postopkov Projekti • TracInd BVK-H – Traceability for Indentation Measurements in Brinel -Vickers-Knoop Hardness (EMPIR, 2023–2026) • ComTraForce – Comprehensive traceability for force metrology services (EMPIR, 2019–2023) 134 13 Certifikacijska služba Kot certifikacijski organ (CO ZAG) se služba osredotoča na nenehno izboljševanje kakovosti svojih storitev. V ta namen ima vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po zahtevah standarda EN ISO/IEC 17065. Učinkovitost delovanja tega sistema dokazuje z mednarodno priznano akreditacijsko listino CP-002, ki jo je izdala Slovenska akreditacija. CO ZAG je pod številko NB 1404 priglašen pri Komisiji EU kot certifikacijski organ po EU Uredbi o gradbenih proizvodih št. 305/2011 (CPR) ter imenovan kot certifikacijski organ (ang. certification body) za vse tehnične specifikacije po 5. členu Zakona o gradbenih proizvodih (ZGPro-1). Jedro službe je interdisciplinarna ekipa šestih zaposlenih, ki sodeluje z več kot 30 strokovnjaki iz drugih oddelkov zavoda ter različnimi laboratoriji doma in v tujini. Vodja službe: mag. Egon Milost, univ. dipl. inž. grad. Dejavnosti • Certificiranje proizvodov in kontrole proizvodnje na področju obveznega in prostovoljnega certificiranja gradbenih proizvodov • Certificiranje drugih proizvodov na reguliranem in prostovoljnem področju • Certificiranje rezultatov začetnih preskušanj gradbenih in drugih proizvodov (Certification of initial type testing results for construction and other products) • Certificiranje lastnosti gradbenih in drugih proizvodov (Certification of properties of construction products and other products) • Prostovoljno certificiranje različnih procesov in storitev • Prostovoljno certificiranje izvedenih del Razvoj novih shem • Sodelovanje pri postavitvi in nadgrajevanju zakonodaje, standardizacije in postopkov ugotavljanja skladnosti • Upoštevanje potreb, želja in težav proizvajalcev, trgovcev in kupcev gradbenih proizvodov, projektantov ter izvajalcev gradbenih del in oblikovanje certifikacijskih shem po meri Pomembnejši mejniki • 1996 – ustanovitev Certifikacijske službe • 1998 – izdani prvi certifikati o skladnosti • 2003 – pridobitev akreditacije po EN 45011 (CP-002) • 2004 – pridobitev statusa priglašenega organa EU s številko 1404 po Direktivi o gradbenih proizvodih 89/106/EGS (CPD) ter prevzem vloge predstavnika Slovenije v svetovalni skupini priglašenih organov AG GNB • 2006 – ZAG prevzame vodenje nacionalne zrcalne skupine organov za ugotavljanje skladnosti • 2013 – dopolnitev obsega dejavnosti kot priglašeni organ EU tudi po EU Uredbi o gradbenih proizvodih št. 305/2011 (CPR) • 2015 – nadgraditev akreditacije na EN ISO/IEC 17065 • 2016 – dopolnitev obsega z akreditacijo za namen priglasitve po EU Uredbi št. 305/2011 (CPR) • 2019 do 2022 – vodja certifikacijskega organa ZAG predseduje evropski skupini priglašenih organov za gradbene proizvode GNB CPR (from 2019 to 2022 - The head of the certification body of ZAG presides the European Group of Notified Bodies for Construction Products GNB CPR) 135 135 Služba za tehnične ocene in soglasja Služba izvaja aktivnosti podeljevanja Slovenskih tehničnih soglasij, Evropskih tehničnih ocen in Okoljskih deklaracij za gradbene proizvode. Zavod za gradbeništvo Slovenije je bil leta 2003 določen za Organ za tehnična soglasja in kot takšen pridobil pravico izdajanja Slovenskih tehničnih soglasij (STS) ter Evropskih tehničnih soglasij (ETA). Zaradi uveljavitve Uredbe št. 305/2011 je bil ZAG v letu 2012 imenovan za Organ za tehnično ocenjevanje ter je s tem pridobil pravico priprave in izdaje Evropskih tehničnih ocen (ETA). Od leta 2013 Službe pripravlja Okoljske deklaracije za proizvode (EPD). Lastništvo EPD predstavlja dober vpogled v okoljske parametre glede trajnostnosti gradbenih proizvodov. Ti podatki so v marsikateri evropski državi že obvezni oziroma kako drugače regulirani. Vodja službe: mag. Franc Capuder, univ. dipl. inž. grad. Dejavnosti Slovensko tehnično soglasje (STS) STS se podeli na zahtevo proizvajalca, ki daje na trg v Republiki Sloveniji gradbeni proizvod, ki ni zajet v harmonizirani tehnični specifikaciji po Zakonu o gradbenih proizvodih (ZGPro-1). Evropska tehnična ocena (ETA) ETA se izda na zahtevo proizvajalca za gradbeni proizvod, ki ga proizvajalec daje na trg v državah EU, za takšen gradbeni proizvod pa ne obstaja harmonizirani standard. Osnova za izdajo ETA je Evropski ocenjevalni dokument (EAD), ki ga pripravi Organ za tehnično ocenjevanje (TAB), potrdita pa Evropska organizacija za tehnične ocene (EOTA) in Evropska komisija. Okoljska deklaracija proizvoda (EPD) EPD podaja opis proizvoda in emisije, povezane s proizvodom v celotnem življenjskem ciklu, temelji na rezultatih ocenjevanja življenjskega cikla (LCA) ter predstavlja kompleksno, a potrebno in zanesljivo podlago trajnostnemu gradbeništvu. Članstva • EOTA – European Organisation for Technical Assessment (Evropska organizacija za tehnične ocene) • ECO PLATFORMA – Združenje evropskih organizacij, ki izdajajo Okoljske deklaracije proizvodov EPD 136 13 Knjižnica Specialna knjižnica deluje na področju znanosti in ima v okviru zavoda že več kot sedemdesetletno tradicijo. Izvaja knjižnično javno službo, namenjena je uporabnikom matične ustanove in zunanjim obiskovalcem. V knjižničnem sistemu Slovenije je evidentirana s siglo/ISIL SI-50214. Naše poslanstvo je izvajanje knjižnične, informacijske in dokumentacijske dejavnosti ter vodenje bibliografije naših sodelavcev, s čimer se aktivno vključujemo v znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost ZAG-a. Z bogato zbirko in sodobnimi storitvami si prizadevamo podpirati delovni in raziskovalni proces raziskovalcev, strokovnjakov ter študentov pri njihovem znanstvenoraziskovalnem, strokovnem in pedagoškem delu. Dostop do naših zbirk gradiva in informacijskih virov nudimo tudi širši javnosti. Naša vizija je izvajati delo strokovno, hitro in učinkovito, v tesni povezavi s potrebami uporabnikov. Prizadevamo si za sodelovanje s partnerskimi ustanovami ter sledimo najnovejšim smernicam bibliotekarske stroke v okviru nacionalnega knjižnično informacijskega in raziskovalnega sistema. Vodja: Metka Ljubešek, univ. dipl. bibl. in soc. kult. 137 Knjižnična zbirka in dostop do elektronskih virov Strokovno delo knjižnice sega v sam začetek delovanja inštituta, kar nam omogoča, da hranimo bogato knjižnično zbirko. Ta vključuje monografske in serijske publikacije, standarde ter drugo regulativo s širšega področja gradbeništva in sorodnih naravoslovnotehniških ved. Tako danes zagotavljamo obsežno in kakovostno zbirko tiskanih ter elektronskih publikacij. Prizadevamo si omogočiti dostop do čim večjega števila znanstvenih in strokovnih publikacij ter relevantnih elektronskih virov, kar našim uporabnikom omogoča dostop do najnovejših informacij na njihovem področju. S konzorcijskim povezovanjem pri nabavi mednarodne znanstvene literature sledimo sodobnemu konceptu znanstvenega informiranja. S članstvom v konzorcijih CTK preko servisov, kot sta ScienceDirect in SpringerLink, svojim uporabnikom omogočamo dostop do elektronskih virov s polnimi besedili in možnost brezplačnih objav v odprtem dostopu v hibridnih revijah založnikov. Aktivna članica sistema COBISS – Kooperativni online bibliografski sistem in servisi Že skoraj tri desetletja smo polnopravna članica nacionalnega knjižničnega informacijskega sistema. Z zbirko knjižničnega gradiva in bibliografijo raziskovalcev in strokovnih sodelavcev ZAG-a aktivno gradimo vzajemno bibliografsko-kataložno bazo podatkov COBIB ter zbirko dnevno dopolnjujemo. Poleg tega v okviru sistema COBISS ponujamo tudi vrsto drugih storitev in omogočamo dostop do multidisciplinarnih bibliografskih baz podatkov z indeksi citiranosti. Aktivna članica repozitorija DiRROS – Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije Zadnji dve leti smo se aktivno posvetili objavljanju v institucionalnem repozitoriju DiRROS, kjer omogočamo dostop do elektronskih oblik znanstvenih in strokovnih del, objav, založniške dejavnosti, raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav, ki so jih ustvarili zaposleni na ZAG-u. Tudi s tem zagotavljamo, da so dosežki naših raziskovalcev široko dostopni in vidni v znanstveni skupnosti ter širši javnosti. 138 13 Podporno okolje Vodja: dr. Urška Kropf, univ. dipl. inž. živil. tehnol. Na ZAG-u smo pomen kakovostne podpore raziskovalnemu procesu prepoznali že pred desetletjem in takrat začeli načrtovati spremembe v organiziranosti podpornega okolja. V zadnjih petih letih smo ustanovili dve novi enoti, nekatere enote pa preimenovali, da smo bolje zajeli področje dela, ki ga opravljajo posamezne službe. Pri načrtovanju organizacijskih sprememb in uvajanju novih področij dela v skupnih službah smo se opirali na evropske smernice za raziskovalni prostor, saj so med glavnimi vodili ZAG-a krepitev raziskovalne odličnosti, zaposlovanje odličnih raziskovalcev in nudenje kakovostne podpore njihovemu delu. S tem v mislih smo v zadnji polovici prejšnjega desetletja prijavili projekta ERA Chair. Projekt FRISSBE je tudi za skupne službe ZAG-a pomembna prelomnica. S sredstvi tega projekta smo kadrovsko okrepili Službo za odnose z javnostmi, Enoto za pravne in kadrovske zadeve, Sekretariat in Službo za prenos znanj ter vzpostavili dvojezično delovno okolje. Številčna krepitev skupnih služb je sovpadla s splošno rastjo ZAG, kljub temu se je v desetih letih delež oseb v skupnih službah glede na vse zaposlene povečal s 14 na 17 %. Zaradi menjave generacij in velikega števila upokojitev v zadnjih petih letih se je znižala povprečna starost zaposlenih v skupnih službah za štiri leta, ob tem pa se je močno dvignila izobrazbena stopnja. Z ZZrID (Zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti), ki je stopil v veljavo v letu 2022, smo vsi javni raziskovalni zavodi dobili avtonomijo razpolaganja s sredstvi stabilnega financiranja. ZAG del sredstev t. i. razvojnega stebra (RSF) namenja za krepitev podpornih dejavnosti, natančneje za kakovost, odprtost in prenos znanja, promocijo znanosti ter sodelovanje z okoljem. S temi sredstvi organiziramo izobraževanja za dvig kompetenc raziskovalcev in podpornega osebja na različnih področjih: projektno vodenje, upravljanje intelektualne lastnine, promocija znanosti, umetna inteligenca itd. V letošnjem letu Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) sprejema splošni akt o evalvacijah in izvajanju stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, kjer so opredeljeni trije ocenjevalni kriteriji. Skupne službe pomembno prispevajo h kriteriju viabilnost (kar vključuje vidik vitalnosti, vzdržnosti in izvedljivosti), in sicer na področjih: • kakovost upravljanja kadrov, kadrovska struktura, enake možnosti, • upoštevanje izvajanja odprte znanosti, • učinkovitost ukrepov za prenos znanja, • kakovost komunikacije znanosti, • kakovost upravne, administrativne strukture, procesov in podpore poslovanju. Skrb za razvoj teh področij je bila v naši zavesti že prej, zato se sedaj s toliko večjim zagonom lotevamo nadaljnjih aktivnosti. V letu 2021 smo v skupnih službah izdelali Akcijski načrt za enakost spolov (GEP), ki ga odtlej vsako leto pregledamo in posodobimo. S tem raziskovalcem omogočamo sodelovanje na razpisih Obzorje, hkrati pa se aktivno odzivamo na potrebe zaposlenih. Spolna struktura na ZAG-u je dobro uravnotežena že vrsto let, zato se bolj posvečamo drugim področjem, kjer je možen napredek. Vedno več zaposlenih bolje in lažje usklajuje zasebno in službeno življenje, saj imajo možnost dela od doma. Uvedba dvojezičnega delovnega okolja omogoča enakopravno vključitev tujcev v naše delovno okolje. Odbor za sprejem (t. i. welcoming committee) olajšuje zaposlovanje in vključevanje tujcev v slovensko okolje in na ZAG. 139 Epidemija covida-19 2020 Vzpostavitev dela na domu za zaposlene (tudi v skupnih službah) Projekt FRISSBE - uvedba dvojezičnega delovnega okolja Akcijski načrt za enakost spolov 2021 Ustanovitev Službe za prenos znanj ZZrID Okrepitev Kadrovske službe - karierni načrti in odbor za sprejem tuje zaposlenih 2022 Okrepitev Službe za odnose z javnostmi Okrepitev Knjižnice ZAG Uredba o odprti znanosti Projekt ROAD3P - okrepitev Pisarne za projektno podporo 2023 Projekt SPOZNAJ Projekt KTO3 - okrepitev Službe za prenos znanj Okrepitev Knjižnice ZAG - podatkovni skrbnik 2024 Okrepitev Pravne službe Septembra 2021 smo ustanovili Službo za prenos znanj, ki se še vedno kadrovsko krepi. Za ZAG je področje upravljanja intelektualne lastnine izrednega pomena zaradi sodelovanja z okoljem in mnogih inovacij ter izumov, ki jih uspešno prenašamo v gospodarstvo. Gradbeništvo je v svojem bistvu aplikativna veda in ZAG od nekdaj pomaga reševati aktualne družbene izzive. Okrepitev Kadrovske službe je omogočila, da od leta 2022 dalje postopno uvajamo načrtovanje kariernega razvoja zaposlenih, tako raziskovalcev kot podpornega osebja. Po okrepitvi Pravne službe smo tudi zelo uspešni pri pridobivanju investicijskih sredstev za gradnjo novih in obnovo obstoječih objektov. Pri izvajanju gradbenih del je velikega pomena lastna vzdrževalna služba. Za podporo poslovanju smo s pomočjo podizvajalcev in lastnega razvojnega tima v Centru za informatiko razvili in vpeljali različna programska orodja. Mnoga od njih so zaposlenim dostopna preko internega portala in jim lajšajo vsakodnevno delo. Ponosni smo, da so v času epidemije covida-19 v izredno kratkem času uspešno vzpostavili delo na domu za večino zaposlenih. V letu 2022 smo v Knjižnici ZAG zaposlili dodatno osebo za delo na področju odprte znanosti ter s tem aktivno prispevali k upoštevanju Uredbe o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti, sprejete v letu 2023. V 2024 zaposlujemo podatkovnega skrbnika, ki bo spodbujal objavo raziskovalnih podatkov v odprtem dostopu, vzpostavljal podatkovne baze na ZAG-u in torej deloval kot most med knjižnico, informatiki in raziskovalci. Z okrepitvijo Službe za odnose z javnostmi je ZAG bistveno povečal svojo vidnost in prepoznavnost v slovenskem in mednarodnem prostoru ter dvignil kakovost promocije znanosti. Zadnja leta redno organiziramo dan odprtih vrat, kjer predstavimo delovanje ZAG-a širši javnosti ter okrepimo sodelovanje z gospodarstvom in raziskovalnimi institucijami. Izredno pomemben del skupnih služb so Glavna pisarna, Sekretariat in Vložišče ter Služba za finance, računovodstvo in nabavo, ki omogočajo nemoteno vsakodnevno delo celotni organizaciji. Velik lasten avtopark zaposlenim omogoča učinkovito delo na terenu, saj imamo v lasti tudi nekaj specialnih vozil. 140 Služba za projektno podporo že desetletje nudi pomoč raziskovalcem pri pridobivanju in izvajanju raziskovalnih projektov ter pri vpeljavi novosti, ki izvirajo iz ZZrID in povezanih podzakonskih aktov ter Resolucije o znanstvenoraziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2030 (REZRIS30). Za razliko od prejšnjega petletnega obdobja sodelavci skupnih služb prijavljajo in izvajajo lastne projekte, ki so pomemben finančni vir in omogočajo njihovo kadrovsko krepitev ter dodano vrednost z vidika znanja. Z načrtovanjem izobraževanj posameznikov in z rednimi internimi izobraževanji krepimo tudi kompetence zaposlenih. Tako nudimo kakovostno podporo raziskovalnemu procesu ter pomembno prispevamo k viabilnosti ZAG-a. Služba za upravljanje kakovosti je samostojna enota in ni del skupnih služb ZAG-a, vendar je pomemben del podpornega okolja zavoda. Skupaj z vsemi zaposlenimi skrbi za pridobitev ter ohranitev različnih certifikatov in akreditacij (ISO 9001, ISO/IEC 17025, ISO/IEC 17065) in pooblastil (priglašeni organ). ZAG je od leta 2022 ponosen imetnik certifikata Družbeno odgovorni delodajalec. Vse zahteve združujemo v integriran sistem kakovosti in se ob tem ves čas trudimo, da upravna struktura ostaja čim bolj enostavna in da optimiziramo delovne procese. 141 142