Osebne vesti. oOletni jubilej redovnega poklica je slavil pri Sv. Jožefu nad Celjem misijonar g. Mihael Klančnik. Jubilant je že deloval v desetih škofijah in je moral radi narodnosti celo v ječo. Zaslužnemu duhovniku želimo še mnogo let krepkega zdravja in plodonosnih uspehov v svojem poklicu! Sedemdesetletnica. V nedeljo 1. marca je obhajal v Selnici ob Dr. g. N. Kotolenko, kol. mojster, posestnik, večletni župan in član mnogih društev in korporacij, čil in čvrst svoj 70. rojstni dan. Slavljenec je mož-korenjak, kakor malo takih. Po rojstvu je Haložan, vendar pa hoče naš Nikolaj ostati do svoje smrti v prijetni in zdravi Dravski dolini. Pri vseh volitvah pred vojno in po svetovni vojni je bil Kotolenko vedno v prvih vrstah vodilnih pristašev naše stranke v Dravski dolini. Radi njegovega značaja in neomahIjivosti ga spoštujejo tudi nasprotniki. K 701etnemu jubileju, ki je poln požrtvovalnega javnega dela ter zaslug izreka dobremu Kotolenku »Slovenski gospodar« iskrene čestitke! Pomenljiva zlata poroka. V župniji Brežice je bila ob sklepu misijona zlata poroka. Zlatoporočenca sta bila oče in mati brežiškega g. župnika Klasinca. Obred zlate poroke je izvršil kot zastopnik škofa g. stolni prošt dr. M. Vraber, ki je jubilantoma govoril in je opravil slovesno bv. mašo. Iz vzgledne Klasinčeve rodbine je edini sin župnik, dve sestri sta v samostanu. Zlatoporočencema, ki sta vzgojila tako dobre otroke, naše iskrene čestitke z željo, da bi se še do skrajnih mej človeškega življenja veselila sadov res prave krščanske vzgoje! Ncsreče. Smrtna nesreča lTfletnega mladeniča. V Zamarkovi pri št. Lenartu v Slov. gor. je sodarski mojster in posestnik Alojzij Potrč kopal vodnjak. Pri tem poslu mu je pomagal 171etni vajenec Franc ŠauPerl. Ko je bil vodnjak že kake 3 metre globoko izkonan, so nanravili nad niim 3grodje in izkopano zemljo so vlekli s; po- močjo vretena. Vajenec šauperl je iz mladostne razposajenosti se sukal z vretenom vred, dokler se ni ogrodje zrušilo in je težak tram tako zadel vajenca na glavo, da je kakih 15 minut po nesreči izdahnil vsled počenja lobanje. Pogorelec brez zavarovalnine. V Planici pri, Račah je upepelil ogenj do tal hlev posestniku Francu Uranjeku. Zgorela je tudi preša ter razno orodje. Rešili bo živino. Škoda znaša 30.000 Din in je tem občutnejša, ker vsega pomilovanja vredni pogorelec ni bil zavarovan. (Jospodarsko poslopje je uničil ogenj posestniku Ivanu Ekardu v Prepolah na Dravskem polju. Škoda znaša 30.000 Din. Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. V Savcih pod Ptujem so imeli pri posestniku Francu Kekecu domačo pustno zabavo. Zbranim je igral na harmoniko Janez Vičar, 341etni posestnikov sin iz Braslovcev. Ko so se ljudje razšli, je razkazoval Janez Ploj, 24letni posestnikov -' i, pištolo repetirko. Orožje se je sprožilo in krogla je zadela Vičarja v glavo in je bil takoj mrtev. Neprevidnež se je javil sam orožnikom. Osebni avtomobil zgorel na cesti. Ključavničarski mojster Alojzij Marčec se je peljal te dni v svojem avtomobilu iz Središča pfoti Ptuju. Pri vasi Borovci se je avtomobil nenadoma vnel in komaj je še imel Marčec toliko časa, da se je rešil iz plamenov. '• Domačija pogorela. V Pečovniku pri Celju je pogorela domačija gozdarskega delavca Leopolda Krofelj. Krofelj je bil zaposlen ob izbruhu ognja v gozdu. Gasilci so rešili iz goreče hiše bolano ženo. Zgorelo je gospodarsko in stanovanjsko poslopje ter škedenj. živino so rešili. Škoda znaša 20.000 Din. V enem dnevu utonili dve ženski pri Lučah. 141etna Marija Nadlučnik je šla s svojo materjo blizu Luč preko brvi. Na sredini je omahnila, padla na sredino narasle Savinje in je utonila vpričo matere. — Zvečer istega dne je šla 601etna Elizabeta Ložekar po cesti poleg potoka Lučnica v Lučah. V temi je padla v potok in utonila. Voda je odnesla truplo 7 km daleč proti Ljubnem, kjer so ga našli drugi dan po nesreči. Veliko gospodarsko poslopje je pogorelo v Hrastju pri Ljubljani posestniku Iv. Miheliču in mu povzročilo 130.000 Din škode. Gre gotovo za požig. Božjastnik padel s peči v ogenj. Franc Jelčič, 341etni brezposelni delavec iz Komende na Gorenjskem, je prišel v škofjo Loko. V opekarni je v noči zlezel na peč, da bi tamkaj prenočil. Med spanjem ga je napadla božjast. S peči je padel v ogenj in vsega opečenega so prepeljali v Ijubljansko bolnico. Prometna nesreča. Zadnjo nedeljo popoldne sta trčila v Pragi na Vaclavskem trgu voz cestne železnice in avtombil. Avto je bil razbit in je začel goreti. železniški voz je drvel dalje in se je zaletel v nasproti prihajajoči voz cestne železnice in se prevrnil. 36 oseb je bilo ranjenih, med temi 13 žensk. Dr. J. Rejsek je med prevozom v bolnico umrl. Razne novice. Komunisti silijo med kmetijce: rdeči med zelene. Iz nekaterih krajev so nam poročali, da so društva kmečkih fantov in deklet postala zatočišče komunističnih elementov. Vodstvo je to dejstvo zanika!o. Na seji glavnega odbora Zveze kmetskih fantov in deklet v Celju 23. februarja pa je bila sprejeta izjava, ki se v njej sicer odklanjajo podtikanja in sumničenja, da se v kmetsko-mladinsko gibanje vrivajo ljudje s komunističnimi težnjami, pa vendar se obenem pozivajo včlanjena društva, da o vstopu posameznikov v organizacijo temeljito presojajo, vse sumljive pa izključijo. Torej so že v teh društvih sumljivi (kornunistični) elementi, odnosno v nje silijo. Kmečka zveza. V četrtek dne 27. februarja se je vršila druga odborova seja na novo ustanovljene kmečke zveze. Na dnevnem redu so bila važna gospodarska in organizatorična vprašanja. Pred vsem se je obravnavalo vprašanje cen poljedelskih proizvodov in cen živine. Povdarjalo 3e je, da morajo kmetje temu vprašanju posvetiti vso skrb in uveljaviti vso orga- nizirano silo, da se neznosno stanje obrne na bolje. Govorilo se je o organizaciji trga in o merah, ki jih je treba v tem pogledu podvzeti. Odbor je sklenil tudi potrebna navodila, ki jih bodo dobili glavni zaupniki Kmečke zveze. Lep jubUej šole v Nazarju. Dne 26. februarja so obhajali v Nazarju 1501etnico obstoja osnovne šole. Od leta 1636 so nazarski frančiškani zasebno poučevali 30— 40 otrok. Radi naraščanja števila učencev je ustanovil samostan dne 26. februarja leta 1786 ljudsko šolo. Prvi učitelj je bil pater Prokop Bergmann, rodom iz Češke. Poučeval je 31 let. Od leta 1928 ima šola dva razreda in poučujeta na njej 2 frančiškanska duhovnika. K pomenljivemu jubileju naše čestitke! Nov razpletljaj v marsejskem atentatu. V Porto Allegre v Braziliji so prijeli Katarino Šidler in bivšega avstro-ogrskega častnika Alberta Sinieska, imenovanega Birinski. Oba aretirana tajita vsako krivdo na smrti našega kralja Aleksandra in francoskega zunanjega ministra BarthoUja. Osumljenca so pripeljali v Rio de Janeiro, odkoder ju bodo spravili v Evropo in ju izročili francoskim oblastem. Katarina Šidler je baje ona zagonetna plavolasa ženska, ki je prinesla marsejskim morilcem orožje. Denar leži na tleh — polže kupujetn! Tako čitamo v današnjem oglasu trgovine Fridolina Bischof v Mariboru. V teh težkih časih, ko je vsak dinar dobrodojšel, je prav, če se res izvoz polžev-hišarjev izvede. Najbolje je, ako eden v občini to delo vzame v roke. Nabiranje se vrši v mesecih april in maj. Vsa potrebna navodila dopošlje firma brezplačno. Ta posel lahko vršijo celo otroci, ki si na tak način sami oskrbijo sredstva za šolske potrebščine. Psa so ukradll. V noči med 20. in 21. februarjem so neznani zlikovci vkradll oskrbnici Mari na Mariborski koči psa. Pes je polčistokrven fipanjol, črn ter močno kodran, le na pr3ih ima belo liso. Pes se odzove na ime »Bojči«. Onega, kl bi ga našel, naproša oskrbnica, da javi proti nagradi na Mariborsko kočo, pošta Hoče. Obžalovanfa vredni slučafi. Z dvojnim krvavim dejanjem zaključena družinska žaloigra. Pri Sv. Križu pri Prevaljah je posestnik Peter Misirlič s kuhinjskim nožem zaklal svojo ženo JoBipino in njenega ljubimca Franca Kredla. Po končanem in iz ljubosumnosti izvršenem krvavem poslu se je hotel Misirlič obesiti, a so ga še rešili v zadnjem trenutku. Krava je bila ukradena v Mariboru posestnici Mariji Raner. Tat je gnal 1000 D vredno kravo do Vurberga in potem po cesti proti Št. Lenartu, kjer ji izginila Bled. Še pravočasno preprečena železniška ne sreča. Progovni preglednik Mihael Pinter iz Ruš je odkril pri Fali na železniški progi več skal, katere je odstranil tik pred prihodom osebnega vlaka. Orožniki so ugotovili, da sta nastavila vlaku nevarno past dva fantina s Smolnika. Razgrajači na gostiji. V hiši viničarja Drevenšeka v Dragučovi v bližini Svete Marjete na Pesnici so obhajali zvečer ohcet. Prišli so tudi taki, katerih ni nikdo vabil. Ko so pokazali nezaželjenim duri, je prišlo do pretepa. V splošni zmedi so padli streli, ki k sreči niso zadeli. Pretepajoči se fantje so razbili vso notrajnost hiše ter šipe. Gostje so se razbežali. Zandarji so prijeli pet razgrajačeV. Brata med seboj. V Framu pri Mariboru sta se med prepirom brata Segula tako obdelala, da so prepeljali Franca Šegulo radi poškodb v mariborsko bolnišnico. Smrtna žrtev napada v Cirkovcah. Kakor blisk se je na pepelnico zjutraj raznesla novica po bližnji in daljni okolici, da je Martin Vuk, po domače Pavlekov Tinč, postal žrtev podivjanega napada. Bil je takoj mrtev, ker mu je ubijalec prerezal srčno žilo odvodnico. Rajni Martin je bil dober fant, ki je rad in večkrat prejemal sv. zakramente. Minulo leto se je zelo vneto udejstvoval v dramatičnem odseku prosvetnega društva. Bil je vedno neustrašen borec za krščanska načela. Vsem, ki so ga poznali, je bil dober tovariš in prijatelj, posebno našim fantom. Fantje so se mu izkazali hvaležne na dan njegovega pogreba, ko jih je 16 pristopilo k mizi Gospodovi in darovalo sv. obhajilo za tako nesrečno jim odvzetega tovariša. Dragi prijatelj, počivaj v miru! Težko prizadetim staršem, sestrand in bratu naše sožalje! Značilna ugotovitev orožnikov. Na našem Dravskem polju in osobito še okrog Cirkovc in št. Lovrenca so požari tako pogostni, da je jasno: gre za požige. Gasilci in orožniki so budno na straži, da bi izsledili ter razkrinkali požigalce. V Sp. Jablanah pri Cirkovcah so našli žandarji zadnje dni pozno zvečer na škednju posestnika Vinka Pernata v senu ter slami postavljeno svečo, ki je že skoraj dogorela do tal in bi bilo skoraj vse v plamenih, ker sta bila tudi seno in slama v okolici sveče polita z bencinom. Žandarji so zaplenili svečo in posodo, ki je služila sveči za podstavek in v kateri je še bilo nekoliko bencina. Po obširni preiskavi so sledile aretacije, da sodišče dožene prave krivce. Nesrečna hiša je Kozelova v Gruškovju pri Sv. Trojici v Halozah. Na pustni večer je bil zaklan najstarejši sin Jožef. Bil je v družbi domačih in hrvaških fantov v neki zasebni hiši v Ložinah, kjer so pili močno vino. Gabrovec Ivo iz hrvaške Brezove gore je potegnil nož in ga zabodel Kozelu v vrat, v žilo; po dveh urah je fant izkrvavel. Zakaj je prišlo do pretepa, se ne ve. Rajni je bil pogojno izpuščen iz mariborske ječe, kjer bi moral »odslužiti« štiriletno kazen, ker je kot 19letni fant ubil soseda Perneka. Tudi njegov oče je bil predčasno izpuščen iz mariborske ječe, ker je v silobranu ubil tudi soseda Perneka, bratranca zgoraj imenovanega. Žalostna pustna pesem noža. V Župečji vasi pri Ptuju so obdelali fantje 631etnega posestnika Antona Oslja tako z noži, da so ga prepeljali v opasnem stanju v ptujsko bolnico. 50 litrov žganja so odnesli neznani viomilci v Gorci v Halozah iz hiše ptujskega hotelirja Kossarja. Hude poškodbe v pretepu. Na pustni veselici v Rošnji pri Ptuju je prišlo do prepira in pretepa med fanti. Avguštin Lozinšek, 2Uetni hlapec iz Rošnje, je dobil v pretepu težke poškodbe z nožem in latami. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. Obračun med bratoma. V Gabrovju pri Konjicah je prišlo do krvavega obračuna med bratoma Leopoldom in Francem Cebular. Obdelovala sta se s krepeli ter noži tako dolgo, dokler se ni zgrudil Franc s prebito lobanjo in so ga prepeljali v mariborsko bolnico. Smrtna žrtev fantovske podivjanosti. 191etni Rudolf Šoštarič, hlapec iz- Starevasi na Mursken* polju, njegov brat Alojzij od Male Nedelje in 161etni Stanko Gregorinčič iz Starevasi, so se napotili proti Bučečovcem na fantovsko izzivanje. Šoštarič je vzel seboj karabinko in 5 nabojev. V Bučečovcih je trojica srečala želarskega Bina Alojzija Verbanjščaka. Ta se je hotel umakniti razgrajačem, a Šoštarič je oddal nanj strel, ki ga je zadel v prsa in krogla je izstopila na hrbtu. Al. Verbanjščak je med prevozom k zdravniku umrl. Orožniki so ubijalca prijeli in izročili sodišču. Samomor slaboumnega. Na domačem gospodarskem poslopju v Potoški vasi pri Zagorju ob Savi se je obesil slaboumni Fr Praznik, 421etni sin prevžitkarja. Dve sestri prostovoljno v smrt. V Ljubljani na Poljanah so našli s plinom zastrupljeno 471etno Marijo Vovko, rojeno Burja. Vovko se je zastrupila kot mati dveh otork radi družinskih razmer. Ko je zvedela njena sestra Ivanka Burja o prežalostni smrti sestre dvojčke, je odšla v pisarno, odprla plinsko peč, legla na tla in drugo jutro so jo našli mrtvo. Obe sestri sta bili živčno bolehni. Pod vlak se je vrgel pri Mostah pri Ljubljani 281etni Bernard Plahuta, bivši strežnik dvigala pri ljubljanskem nebotičniku in doma iz Batuj pri Gorici. Kolesa vlaka so truplo popolnoma razmesarila. Izpred sodišča. Obsojen vlomilec. Jurij Šeneker, 281etni čevljarski pomočnik iz Sp. Gašteraja, je vlomil lani po Slovenskih goricah v osem viničarij, iz katerih je odnesel vse, kar mu je padlo v roke. Vlomilec je bil zadnje dni v Mariboru obsojen na 10 mesecev strogega zapora. Uboj pred sodniki. Zadnjega februarja je dajal pred mariborskimi sodniki odgovor 351etni posestnik Franc Kašelj iz Laporja pri Slov. Bistrici. Lani 31» decembra je v Laporju usmrtil svojega svaka, 401etnega podpreglednika finančne kontrole Milorada Milutinoviča. Obtoženi je bil obsojen na dve leti zatočenja.