Zgodovinski spominki za prosto slovensko Ijudstvo. IV. Zetiliiics-Zitilinesfeld. Spisal Davorin Trstenjak. V srednjem veku je Štajerska dežela bila razdeljena na županije ponemški: Gaue. Tako se imenuje tudi cetinska, cetilinska županija v starih pismih od leta 970 — 1070. Obsegala je Haloze, rogačko goro, goro Boč, Konjiško pogorje, dravsko polje in nekaj slovenskib goric. To pogorje se je že za Riinljanov velelo: raontes cetii, cetinsko hribovje, od slovenske besede: cet, kar poraenja špičast hrib, zato še sedaj najdeš imena; Cetinje, hribovat kraj med loško in poniklansko fiiro, Cetina, hrib v šentjurski fari, Predcetinci, ves pred hribom^ v malonedelski fari, Cetinje, poglavitno mesto na Črni gori, Cetin, trdnjava na ostrem bribu v vojaški granici nekdaj stolni grad hrvatskih kraljev. Stara pisma omenjajo iz tistega časa sledečih gradov in ves*>- 1. Borl-Ankenstein, grad nad Dravo v Halozah. Borl še danas pri Slovakih pomenja: molečo pečino (saxum eminens), tako je Ankenstein prestava slovenskega imena starouemški: anke, ipičasta, ostra reč. 2. Drasgonwesdorf, to je Drazgonja ves v hajdinski fari na dravskem polju. 3. Lancindorf, Laneovci, ves v šentvidski fari blizo Petuja, tam je leta 960—967 imel grad plemenit Slovenec (nobilis vir) z imenom: Laduka. 4. N e b o (villa ultra Dravam), gradič prek Drave v dnešnji šentpeterski fari blizo Maribora ponetnčeno v Ebenkreuz. 5. Reveniee-Ribnica trg na Pohorju. 6. Pulckau-Pultskava nad Pragerskim. 7. Losenz-Ložnica nad Slovenjo Bistrico. 8. Raz\vay-Raz vanj e v bočki fari blizo Maribora se že tudi imenuje v salcbnrških pismih leta: 953. 9. Tepsowa, ad st. Petrum in Tepsova ves v šentpeterski fari pod Mariborom. 10. Sleuntz, Sluntz, Slivnica, ves blizo Maribora. 11. nIn Piker"- v Pekerjah v lembaški fari nad Mariborom. Naj bode to zadosti, pričujejo že ta iraena, da so SIovenci že pred 1000 leti bili pridni delavci in bogabojeei kristjani. Naj to na veke ostanejo.