In memoriain Dr. Walter Šmid 1 8 . I . 1875 — 24 III. 1951 N ikdar m irnega dulia dr. W alter Šmida je dne 24 III. 1951 zazibal lepi m ladenič Thanatos v večno spanje. P renehal je sno­ vati neum orni arheološki mislec, da se odpočije od dolge, uspe­ hov polne življenjske poti. Še zadnje dni pred sm rtjo, je k lju b svoji bolezni delal nove načrte in ni niti n ajm an je pričakoval, da bo m oral tako km alu zapustiti za vedno svoje arheološko delo. W. Šmid se je rodil 18. I. 1875 v G ašteju p ri K ranju. Po kon­ čani lju d sk i šoli je šel v L jubljano v gim nazijo, ki je stala ta ­ k ra t na sedanjem Vodnikovem trgu. M aturiral je 1 . 1893, nato pa se je vpisal na juridično fakulteto n a D unaju, ki jo je obi­ skoval dva sem estra šol. 1 . 1893/4. Zaradi domačih razm er je vsto­ pil v benediktinski red, študiral je teologijo v Adm ontu od leta 1894 do leta 1898. Tega leta je bil posvečen v m ašnika in je bral novo mašo 3. 10. 1898 v G radcu. Iz Adm onta ga je red prem estil v sam ostan Št. Pavel v Labudski dolini, od koder so ga poslali študirat arheologijo na graško vseučilišče. L. 1904 je prom oviral za d o k to rja filozofije. N aslednjega leta (1905) je bil nam eščen kot kustos na deželnem m uzeju v L jubljani, k je r je služboval do 31. VIL 1909, ko je bil odpuščen iz službe. N jegov nekdanji profesor na vseučilišču v G radcu, poznani num izm atik dr. Ar­ nold Luschin von Ebengereuth mu je priskrbel mesto kustosa v graškem m uzeju Johanneum u. V G radcu se je pozneje tudi habi­ litiral kot p riv atn i docent. L. 1920 je postal izredni profesor za prazgodovino. L. 1943 je b il upokojen kot redni profesor arheo­ logije n a graški univerzi, pač pa je še ostal n ap rej kustos p red­ zgodovinskega oddelka v Joanneum u do svoje sm rti. Že njegova oseba z značilno glavo je kazala izrednega člo­ veka. O bčevanje z njim , bodisi v stroki ali pa privatno, je po­ trdilo ta p rvi vtis. Šmid je bil vsestransko in globoko izobražen mož, učenjak, eden tistih že redkih arheologov, ki so izšli iz uni­ verz 1 . 1900. Ti so m orali biti v svoji stroki vsestranski, saj so bili p io n irji te znanosti v provincah nekdanje avstro-ogrske m onarhije. K lasične jezike je obvladal kolikor je bilo potrebno še iz gim nazije, izpopolnil se je le v epigrafiki. Na vseučilišču je do­ bil dobro znanstveno in še boljšo metodično podlago. Na tem solidnem tem elju je znanstveno gradil celo življenje. K ar je sprejel, je dajal še v večji m eri svojim učencem in m lajšim ko­ legom. O stal je vedno z njim i vsaj v pismeni zvezi ali pa v za­ m enjavi novih del. N jegova osebnost je k ar izžarevala dobro voljo, veselje do znanstvenega dela in je s tem osvojil vsakogar, k i je prišel z njim v zvezo. Povsod, k je r je izkopaval, se ga z veseljem spom injajo. S svojim odprtim značajem , ko je vsa­ kemu, tudi napreprostejšem u človeku, na m estu samem razlagal problem e, ki jih je nam eraval rešiti, si je pridobil srca svojih sodelavcev in kopačev. Njegovi, danes že priletni delavci so še vedno ponosni n a starinska imena, s katerim i jih je on krstil. Ko nanese govorica na njega, se vsi z veseljem na obrazu spomi­ n ja jo starega, vedno čilega in nasm ejanega profesorja. K ranjski deželni odbor je s tem, da je nam estil dr. W. Šmida v L jubljani, pridobil za m uzej izredno strokovno moč. Do n je ­ govega prihoda je bil m uzej zbirka redkih, starinskih predm e­ tov. Ti :so bili dobro konservirani in posode v m uzejskih labora­ to rijih skrbno sestavljene. Znanstveni podatki, predvsem opis okoliščin, ki so sprem ljale te predm ete in k i so vsaj tako važne, kot predm eti sami, so pa bili zelo skrom ni, saj se da iz velike množice predm etov, ki so bili pred Šmidom izkopani na Vačah, le z veliko težavo sestaviti in rekostruirati n ek aj grobov. Slovenski narod pa je imel k a j malo tudi od znanstvene ob­ delave raznih najdb. N ajveč je bilo posameznih zapiskov v raz­ nih, tudi tu jih znanstvenih časopisih (D unajskih, n. pr. Miittheil- lungen der k. k. Zentralkom m ission itd.) v in terpretacijo arheo­ loških predm etov se pa ni spuščal niti K. Dežman, ki je sicer precej pisal o arheologiji. Edino S. R utar je v letopisu Matice Slovenske (1889-91) podal sliko izkopavanj na Slovenskem. T uji znanstveniki Hoernes, Szombathy, H irschfeld in dr. so objavljali rezultate svojega dela v avstrijskih, predvsem dunajskih znan­ stvenih revijah. Slovenija je spadala, k ar se arheologije tiče, ve­ činoma v nemško kulturno zono (D unaj, Gradec), n ek aj pa v italijansko (Trst). Šmidov predhodnik, Alfons Miillner, je bil zelo vesten in m arljiv arheolog. Izdal je več m onografij med njim i G eschichte des Eisens ali s svojo »Emono« pa ni im el sreče in uspeha. Bil je v nasprotstvu s tedanjim M uzejskim društvom za K ranjsko in je izdajal celo svoj časopis »Argo«. S Šmidovim prihodom v lju b ljan sk i m uzej se je pričela za slovensko arheologijo nova doba. Vrgel se je z vso vnemo na m uzejsko delo. Na novo je inventim i mnoge zbirke. S tem si je pridobil pregled m uzejskih predm etov. U redil je num izm atično zbirko keltskih in srednjeveških denarjev. N ajboljše znanstvene rezultate dajejo pač arheološka izkopavanja., pa se je Šmid vrgel tudi na to. Uspehi notranjega, drobnega m uzejskega dela, kakor tudi raznih raziskovanj na terenu mu niso izostali. V sporazum u z M uzejskim društvom je pričel izdajati tudi nov strokovni ča­ sopis, znanstvenega form ata »Carniola« in pa »M uzejska poro­ čila«, k je r je priobčeval končne rezultate svojega dela. Spoznal je važnost staroslovanskih grobišč in sam eden prvih naših znanstvenikov, ki jih je obdelal in tudi publiciral. L. 1907 je pričel raziskovati slovensko grobišče v Bohinjski sred n ji vasi, objavil in znanstveno je pa tudi obdelal slovenska grobišča na Bledu, v Mengšu, Komendi in Črnoml ju. N adaljeval je tudi s tra ­ dicionalnem izkopavanju na L jubljanskem b a rju pri N otranjih goricah. Tudi raziskovanje rim skega grobišča v L jubljani ob D unajski cesti je zaenkrat zaključil s tem, da je bilo v zadnjih treh letih (do 1 . 1907) odkritih vsega skupaj 757 grobov, k ar je bila v veliki m eri njegova zasluga. Že dolgo je bila poznana L angobardska nekropola v K ranju, a z izkopavanjem 1 . 1905 je deželni m uzej zaključil raziskovanje tega grobišča. Vsega sku­ p aj je bilo tu k a j odkopanih 700 do 750 grobov. R ezultate tega izkopavanja je objavi W. Šmid. Z njegovim odhodom v G radec pa še ni prenehalo njegovo arheološko delo v L jubljani. Eno njegovih n a j večjih del je od­ k ritje stare Emone. V času od 1 . 1909 pa do 1 . 1912 je izkopaval na zem ljišču nem škega viteškega reda na M irju in n a parcelah nekaterih privatnih posestnikov v bližini. T akrat je odkril južno tretjin o rim ske Emone. Ponovno je izkopaval Emono v zgodnji spomladi 1 . 1916. Kopal je to k rat največ po privatnih m eščanskih vrtovih in je vsaj delom a odkril severno tretjin o Emone s p ri­ padajočim zidovjem in vrati. Tudi del rim skega Forum a so od­ krili. N jegova napaka pri teh izkopavanjih je ta, da n i šel pov­ sod v globino do nedotaknjenega sloja zem lje. Le tako bi mogli ugotoviti vse peripatije, k i jih je prešla Emona v antiki. Za časa prve svetovne v o jn e je s pom očjo Soške arm ade preiskoval predzgodovinske utrdbe ilirsko-keltskih Japodov. Te utrdbe so zapirale napadalcem prehod iz doline Reke v dolino Pivke in so izraz politične in vojaške moči tega plem ena. Med mnogimi trdnjavicam i je posebno znam enit Šmihel p ri Hreno- vicah, ki ga je Šmid sm atral za M etulum. Obenem je s tem i utrdbam i ponovno preiskal rim sko cesto Em ona—A kvileja. Po­ sebno važnost je posvetil kasnorim skim obram bnim zidovom, ki so branili prehode od severa proti Italiji. V več člankih obdeluje ta problem še tudi kasneje (Fünfzehnter B ericht der Röm.-Germ. Kommission itd.). R ezultate tega njegovega sistem atičnega razi­ skovanja so porabili skoro vsi zgodovinarji, ki so obravnavali naše k ra je v kasni antiki. Poleg zgodovinskih zaključkov je pa tudi zelo važen arheološki m aterial, ki ga je Schmid zelo dobro določil. Japodski problem ponovno obravnava, ko preiskuje n ji­ hovo naselbino L lako nad Starim trgom pri Ložu. Svojih zvez s slovensko arheologijo pa tudi tedaj ni p retrg al ko je bila Slovenija vključena v Jugoslavijo in tako popolnom a odtrgana od G radca. Mnogo je tedaj 'izkopaval v Sloveniji, tako na nekdanjem Štajerskem kakor tudi na K ranjskem . Naše stro­ kovno časopisje je prinašalo in objavljalo rezultate njegovega dela, škoda le, da mnogo tega še ni obdelanega in je za vedno propadlo za slovensko arheologijo. V G radcu se je zelo mnogo bavil z lokalnim i problem i nek­ danjega N orika. Izkopal je prazgodovinsko gradišče na Posteli p ri M ariboru. V prašanje N oreje ga je močno interesiralo in ga je okupiralo več let. V zvezi s tem je tudi obravnaval pridobi­ vanje in obdelovanje železa v N oriku (Norisches Eisen) in tudi v sosednjih, južno ležečih naših k rajih . Ko raziskuje n. pr. Ulako, Kučer pri Podzem lju v Beli krajin i, naselbino na Vačah ali pa A jdovski gradeč v Bohinju, povsod sledi in ugotovi pridobivanje in obdelovanje železg, Posebno pazljivo je reševal problem e starega Petovia. Razi­ skoval je rimsko mesto n a H ajdini, kopal pa je tudi na trgu po­ leg proštijske cerkve v P tuju, k je r je našel ostanke zgodn j e- krščanskih cerkvenih zgradb, ki jih je tudi objavil. Še za časa druge svetovne vojne je izkopaval na H ajdini in na T rojanah (Atrains), ali m u zaradi prevelikega dela ni bilo mogoče teh re ­ zultatov objaviti. Velik napredek arheološke znanosti p ri nas, posebno rezultati novih izkopavanj v Jugoslaviji in posebno slo­ vanski problem i v P tu ju in na Bledu, so ga zelo zanimali, saj je sam mnogo raziskoval ravno v teh krajih . Bil je v znanstvenem dopisovanju z novo slovensko arheološko generacijo in bi se gotovo z velikim veseljem odzval povabilu naše n ajvišje znan­ stvene ustanove Slovenske A kadem ije znanosti in um etnosti v L jubljani, k i ga je pozvala, da se vključi v n je n krog znanstve­ nih sodelavcev, da ga ni prehitela smrt. Iz tega, samo kratk a naznačenega arheološkega delovanja pokojnega profesorja vidimo, da je bil neum oren, sposoben in požrtvovalen znanstveni delavec, ki je reševal naše arheološke problem e brez ozira n a to, ali je živel v naši sredi ali v tujini. Kdor bo študiral razvoj arheologije na naših tleli, bo m oral p ri­ znati, d a je bil profesor dr. W alter Šmid najm očnejši arheološki 'znanstvenik v naši domovini. J. Klemenc. r