POLMESEČNE BRITVE IZ JUGOSLAVIJE1 FRANCE STARÉ Čašo vrni horizont končne 'bronaste dobe in naijsiarcjše železne dobe je v Jugoslaviji, podobno kot v pretežnih predelih jugovzhodne Evrope, še malo raziskan. Manjkajo monografična dela, ki bi ponazorila značil­ nosti posameznih najdišč ali geografsko strjenih področij, zlasti pa, da bi z zaključenimi najdbami podala kronološko uporabno gradivo', brez ka­ terega si ni mogoče zamišljati še talko skromnih sklepov. Težnja, pomno­ žiti vire za proučevanje vodi tudi k obravnavanju posameznih vrst pred­ metov, ki po današnji presoji utegnejo biti značilni ali pa važni. Če v tem smislu zajamemo oblikovni zaklad končne bronaste in najistarejše železne dobe, štejemo pri nas med značilne predmete tudi britve. V glavnem sta v Jugoslaviji zastopani dve obliki britev: dvorezna in einorezna; zadnjo označujemo tudi kot polmesečmi tip. Formalno kronološko prištevamo dvorezne britve Ha A, enorezne, to je polmesečne britve pa časovnemu horizontu Ha B.1 2 Polmesečne britve so v Jugoslaviji znane iz severozahodnih predelov, pogoste so predvsem v okolici Maribora, našli pa so jih tudi v Ljubljani, v Mokronogu, v Škocjanu in v Kobaridu, tako da je glede razprostranje­ nosti tega predmeta teritorialna zveza med skrajnimi iztočišči severoza­ hodne Panonije in med jugovzhodnim predalpskim prostorom. Proti jugo­ vzhodu veže s takimi britvami Velika Gorica severozahodni del Panonije preko Grapske s Tešnjem v Bosni, od tod pa bi mogli iskati zvezo s polme- sečnimi britvami, ki so znane iz Dalmacije — iz okolice Splita in iz Nina pri Zadru.3 V Sloveniji so našli polmesečne britve le v žganih grobovih, isto v Veliki Gorici in v Garici. Najdba iz Grapske je depot. V kakšnih 1 Na tem mestu se najlepše zahvaljujem tovarišem Š- Batoviču (Arheološki muzej v Zadru), dr. A. Bencu in B. Čoviču (oba Zemaljski muzej v Sarajevu), S. Gabrovcu (Narodni muzej v Ljubljani), S. Pahiču (Pokrajinski muzej v Mari­ boru), dr. D. Rendič-Miočeviču (sedaj Arheološki seminar Univerze v Zagrebu) m dr. Z . Vinskemu (Arheološki muzej z Zagrebu), ki so mi omogočili študij gradiva, še neobjavljeno pa mi odstopili v objavo. Enako se zahvaljujem pro­ fesorju dr. W. Dehnu (Seminar für Vorgeschichte der Universität Marburg/Lahn), ki mi je dal na razpolago skicirke poko jnega dr. F. Holsteja. 2 Glej n. pr. Wagner: Nordtiroler Urnenfelder, Röm.-Germ. Forschungen, Bd. 15, Berlin 1945, str. 50 in sledeče in R. Pittion i : Urgeschichte des österrei­ chischen Raumes, Wien 1954, str. 483 in sledeče. 3 Literatura o polmesečnih britvah iz Jugoslavije je navedena v dodatku, ki je priključen tej študiji. okoliščinah sta b ili najdem! britv i iz okolice Splita, se ne ve; m orda sta bili inventar skeletnih grobov, k o t so b ritv e iz T ešnja in iz Nima. K riterije za tipološko presojo polm esečnih b ritev 4 iščem v elem entih, k i so dajali temu praktično uporabnem u predm etu iz obliko ustreznejši ali poseben način uporabe. Osnovne prv in e so predvsem v obliki lista oz. v krivini rezila in v nam estitvi ročaja. Na tej osnovi moremo polm esečne b ritv e razvrstiti v dve skupini. P rv a skupina združuje p rim ere z izrazito iztegnjenim listom, k i im a na h rb tu grbo. Za drugo skupino je značilno, d a list nim a na h rb tu g rb e in d a je k riv in a lista zelo globoko sedlasta. Zelo zanim ivo je, d a so p ri nas britve prve Skupine znane predvsem v se- vernozahodnih p red elih Jugoslavije (predvsem v Sloveniji), b ritv e druge skupine pa so našli predvsem v Bosni in v D alm aciji. Če b i hoteli isk ati oblikovni izvor n aših polmesečnih britev, ne hi mogli p rezreti sorodnosti z dvoreznim i britvam i, k i im ajo vertikalno sim etričen list in k ate re so značilne za H a A horizont (v sm islu Yogt- Holste). Polm esečne b ritv e so po obliki le nek ak a polovica teh. Za to for­ m alno tipološko dom nevo govori britev z dvem a grbam a iz P obrežja (T. I, 5), k i bi jo m ogli s tega stališča označiti kair ikot predhodnico polm esečnih b ritev z grbo. G rbi p ri Pobreški b ritv i b i utegnili biti ostanek centralnih prečk, ki sta pri n ek aterih variantah dvoreznih britev vezali obe k rili lista. K ljub temu p a mislim, da tip polm esečne hritve ne moremo absolutno izvajati iz dvoreznih, za Ha A horizont značilnih tipov, k a jti polmesečne britve so labko k o t tip nastale neodvisno od starejših dvoreznih oblik.5 G rbe p ri polm esečnik b ritv ab utegnejo govoriti za tipološko starost p red ­ meta, k a jti one so različno oblikovalne. E ne so izrazite in visoke, druge so nizke in m anj izrazite, na h rb tu lista p a im ajo tudi različne pozicije. Če drži, da je grba n a h rb tu lista okrnel ostanek prečke m ed k rili listov si­ m etričnih britev, potem tiči razlaga za m orebitno stopnjo tipološkega in delno m orda tudi funkcionalnega razvoja polm esečnih britev v tem, kako se je izoblikoval h rb e t lista oz. grba n a njem . P ri om enjeni b ritv i iz Po­ brežja (T. I, 5), k j e r se zdi, da je tipološka zveza s starejšim i, sim etrič­ nimi britvam i n a jb o lj očitna, je sp red n ja grba potisnjena daleč proti konici lista, druga p a je na prehodu listo v ega hrbta v ročaj. T ej britvi so zelo podobne tiste z em}, bolj ali m anj poudarjeno grbo, k i je potis­ n jen a nazaj proti sredini hrbta, ali pa je celo v njegovi zadnji tretjin i. Te britve n im ajo zad n je grbe, n jo navadno nadomešča stopničast prehod v ročaj (n. pr. T. I, 4). Zdi se, da g rb a p ri polmesečnih b ritv ah pri uporabi ni im ela k ak eg a prim arnega pom ena, saj hi si težko raztolm ačili, zakaj nekateri, po vsej verjetnosti m lajši prim eri, nim ajo 'grbe n a hrbtu lista, am pak na p reh o d u tega v ročaj. G rb a je mogoče služila kot opora 4 S tipologijo polmesečnih britev sta se bavila zlasti N. Aberg: Bronze­ zeitliche und früheisenzeitliche Chronologie (odslej Âberg. Chronologie) I, Ita­ lien, Stockholm 1930 in J. Filip: Popelnicovâ pole a pocâtky železne doby v C.echâch (odslej Filip, Popelnicovâ pole). 5 Enorezni noži so vezani na pojav kulture žarnih grobišč. Morda so se enorezne britve razvile iz enoreznih nožev, v tem primeru gotovo iz takih z grbastim hrbtom (Filip, Popelnicovâ pole. Obr. 65, — Moravska Hiizovâ; Hampel: A bronzekor emlékei Magryhonban I, Budapest 1886, T. XVI, 5 — Tur- činska Blatnica; v- Miske: Die prähistorische Ansiedleng Velem-St. V;d, T XVIII, 22. 14 Arheološki vestnik 203 na hribet lista p oložen em u k a za lcu roike. Pri o b lik ovan j u polm esec n ih b ritev (v tem p rim eru v sek ak or iz sim etričn ega tipa) j e b ila najbrž g la v n a težn ja , dati b ritvi za d o lo čen n ačin uporabe n a jb o lj ustrezno polkrožno (konveksno) rezilo d in n jen em u ustrezno k o n k a v n o k rivin o hrbta. K rivin a rezila in k riv in a h rb ta se v ra zv o ju sp rem in ja ta od izteg ­ n jen ih , rahlo p olk rožn ih ob lik k sk rčen im , sk oraj čisto p o lk ro žn im z v i­ soko d v ig n jen o k on ico lista. S tem . v e r je tn o č isto fu n k cion aln o in tip o­ loško razvojn im procesom j e v z v e z i tu d i d olžina ročaja, k i j e p ri pred­ videnih m la jših varian tah k rajši. T udi skupina poilmesečnih b ritev brez grbe, k i je p ri nas om ejena na področje Bosne in D alm acije, im a mogoče svoj tipološki izvor v si­ m etričnih b ritv ah z dvojnim rezilom, toda ne v isti v arian ti k ak o r sku­ pina polm esečnik britev z grbo. K lasičen in tipološko n ajb rž n ajstarejši prim er polm esečnik b ritev lirez grbe je britev iz Graipske (T. III, 6). N jen list je form alno tipološko lahko polovica okroglega lista z globokim izrezom, ki je tipičen za n ek atere m lajše inačice sim etričnih dvoreznih britev. B ritvi iz Graipske so po obliki llista sorodne b ritv e iz Težnja (T. IV, 1, 2, 3) in delno še dve b ritv i iz Nina (T. IV, 6, T. V, 2). Za te britve je značilno, da im ajo zelo ozek list in da konica lista ni prekom erno dvignjena. Tipološko m lajše v ariante te skupine b ritev (utem eljene so tudi kronološko) im ajo zelo širok list, visoko dvignjeno konico in s tem seveda zelo globoko sedlast hrbet (n. pr. T. VI, 3). Konici nasprotni konec lista, pod katerim je ročaj, je p ri tipološko starejših prim erih oglato od­ rezan (n. pr. T. III. 6). pri m lajših p a je koničast in ima včasih tudi gum­ bast zaključek (T. VI, 3), k a r je zelo pogosto p ri m lajših italijan sk ih poknesečnih b ritv a h brez grbe. D e k o r a c ija j e p ogostejša p r i sk u p in i polm esečnik b r ite v 'brez grbe. Pri b ritv a h z g r b o jo v J u g o sla v iji srečam o le v tr e h p rim erih . N avadno j e okrašen list, včasih pa tu d i ročaj. M otivi so vrezan i, ele m e n ti d ek ora­ c ije pa so n iz i p oševn ih črt, v zp ored n i trakovi črt, šrafiran i trik o tn ik i, potem talki s paličaistim vrhom , » je lk o v a v ejica « , vrezan i kirožci in utol- čene p ik e. M o tiv i na listu s e v e d n o p o d reja jo krivim i n je g o v e g a hrbta in im a jo tek o čo n eza k lju čen o stru k tu ro. D o sled n o st ta k e g a n a čin a kra- šen ja p on azarja b ritev iz Graipske (T. III, 6) z glad k im cik cak astim tra­ kom m ed d v em a vrstam a šrafiran ih trik o tn ik o v , k a r je en a izm ed 'bistve­ n ih m otivn ih k a r a k te r istik n ek a terih inaijdlb H a B h orizon ta B osne. V n e­ k a terih p rim erih b i m ogli k d e k o r a c iji šteti tu d i m ale iz r a stk e na ob­ ročkih ro ča jev , se v ed a v k o lik o r ti n iso izbrušeni ostan k i v liv n ih čep k o v , k ar v e lja n. p r. za b ritev iz M aribora (T. II, 2) in za b ritev iz Tešinja (T. IV , 1). P ri b ritvah iz J u g o sla v ije m orem o lo č iti d v o je vrst d e k o r a tiv n ih iz ­ rastkov, tak e v o b lik i d veh ro g ljič e v in zoom orfne. P ri n d k a te r ih b ritvah iz N in a b i k a j težk o u g otovili, d a gre za p tice (p lastičn e račk e); o tem pa ni dvom a, poseb n o če p om islim o na pol m esečn e b r itv e iz Ita lije, k jer j e ta m otiv zelo ipogost. M edtem , k o s e ro g ljič a sti izrastk i ja v lja jo pri b ritvah z grbo in pri b ritv a h b rez grb e, so zoom orfni izra stk i vezan i le na p o k n esečn e b r itv e brez grbe (to v e lja za p od ročje J u g o sla v ije, A v ­ strije, M adžarske in Č ešk e). N ek a j p od ob n ega lah k o opažam o tudi pri ita lija n sk ih b r itv a h , razloček je le v tem , da sta pri ita lija n sk ih b ritvah na obročku ročaja navadno upodobljeni le glavici ptic, p ri naših prim e­ rih pa sta ip.tici upodobljeni tudi v celoti (T. V, 3, T. IV, 5, T. VI, 2, 3,). O bravnavane polmesečne b ritv e iz Jugoslavije so vlite, delno v dvo­ delnih, delno pa v enodelnih kalupih. Tiste, ki so izdelane v enodelnem kalupu, im ajo eno stran plosko, drugo p a več ali m anj profilirano. Zdi se, da je bil ta način izdelovanja udom ačen predvsem na področju Bosne in D alm acije, k je r prevladuje skupina polm esečnik britev brez grbe. D obro ohranjeni k a lu p za tako polmesečno britev so našli m ed nasel­ binskim gradivom na kolišču v D onji D olini, ki daje podatek, da so britve vlivali od ročaja proti listu. R očaji z zaključnim obročkom so vedno m asivni in im ajo najrazličnejše preseke. V treh prim erih so ročaji kvadratnega p resek a tordirani, za k a r najdem o paralele predvesem v Italiji. V pogledu ro čaja je posebnost b ritev iz Pobrežja (T. I, 5), ki je imela ploščat in m o rd a z nekim drugim m aterialom (les, kost?) oblo­ žen ročaj. Druigi b ritv i iz P obrežja (T. I, 6) se je ročaj odlomil in so ga nadom estili s pločevinastim . D efektna je tu d i britev iz Ruš (T. III, 2), ki ima naknadno visoko navzgor, n a koncu v m ajhno zanko skovan ročaj. T udi drugi b ritv i iz Ruš se je odlomil ro č aj in so ga nadom estili z masiv­ nim, železnim (T. III, 1). Ce pregledamo' sprem no gradivo obeh variant v Jugoslaviji najd en ih polmesečnik britev, stoji pred nam i n ek aj zaključenih najdb. V prvi vrsti je pom em ben žgan grob iz Velike G orice (T. VII, A), k je r so našli britev z grbo in s tordiranim ročajem (T. III, 4). Časovna provenienca tega groba je dana s tipičnim i H a B ornam enti, zlasti z večtračnim i pol­ krogi ter z oblikam i predmetov. Lep p rim er za to je sekira (T. VI, A, 10) z močno in široko obrobno nabreklino, s poudarjenim prehodom v zelo razširjeni list; tipičen Ha B elem ent p a je tu d i plastičen ornam ent na tulcu, ki g a sestav ljajo bradavice, drobna horizontalna reb ra, obrisu peščene u re podoben lik in rahlo naznačeni profilirani plavuti ob stra­ neh. T ake in podobne sekire so p recej pogoste na področju severo­ vzhodne Jugoslavije, na M adžarskem, srečujem o pa jih tu d i v vzhodnih Alpah. K olikor so znane- zaključne n ajd b e, se taki tipi sekir družijo s predm eti, k i jih stavljam o v okvir m lajših faz 'kulture žarnih grobišč, čeprav je k a ra k te r posameznih predm etov teh -najdb včasih m lajši, vča­ sih pa tudi starejši.V depotu iz Uzsavöligya je poleg take sekire ležala velika pozam enterijska fibula, tipična za razvito Ha B stopnjo, medtem ko im ajo srpi tega depota n ek aj form alno starejših potez, k i -so zajete v rebrib ročajev in v -preprosti profilaci ji listov.6 7 Podobno je z depotom iz M ačkovca,T k je r so poleg tak e sekire našli še tipe z nerazširjenim listom, ki utegnejo b iti nekoliko starejši, k a k o r je n. pr. -srp iz istega depota, k i ima n a listu dve vzporedno tekoči rebri. K problem u časovne opredelitve zaključenih n ajd b s sekiram i, kakršna je naša iz Velike Gorice, je pritegniti še vrsto drugih depotov8 in n ajdb, k i so brez pravih 6 Arch. Ért. XXX, 1910, str. 426 in sledeče, risba na strani 428. 7 WMBH, VI, 1899, str. 141 in sledeče, T. VI. 8 Beravci (F. Holste: Hortfunde Südosteurcpas, Marburg/Lahn 1950, odslej Holste, Hortfunde, str. 4, T. i, T. 2), Lavasberény (Halste, Hortfunde, str. 13, T. 22 : 1—26), Szentes (Holste, Hortfunde, str. 19, T. 35, T. 36 : 1—7), Sarvaš (Holste, Hortfunde, str. 17, T. 33 : 1—16), Rohod (Holste Hortfunde, str. 22, T. 41 : 14—26), 14* 207 na.jdiščniii podatkov.* 9 Y nekem drugem grahu iz Velike Gorice so našli še eno podobno sekiro.1 0 1 1 Ta grob o p red elju je igla s kroglasto glavico, k i je okrašena s tritraenim i polkrogi (Ha B Pfalbaunadel). Značilno je še to, d a so v tem grobu našli tudi obroček, k i utegne b iti ostanek ročaja neke britve, k i se ni ohranila. P ri tem n e smem p rezreti depota iz H erm - baum gartena (A vstrija — Ris. 1), k i je m enda poleg groba iz Velike Go­ rice edina n ajdba, k i združuje obravnavani tip sekire in polmesečno britev.1 1 V tem depoi tu je še sek ira z razširjenim listom (starejši elemeut), toda z motivom vzporednih in v rahlem loku p ro ti sredini spuščajočih Risba 1. Herrnbaumgarten (Avstrija), depot (‘h nar. vel.) po Holsteju se reber, d a lje dve iz drobnim i vrezi okrašeni zapestnici in obroč z rom- bičnim presekom , torej predm eti, k i absolutno govorijo za H a B horizont. B ritev iz herrnbaum garteraskega d ep o ta je form alno tipološko m lajša kot naša iz V elike Gorice, k a jti grba na hrbtu je pom aknjena daleč proti ročaju. G rob iz Velike G orice (T. VII, A) je d alje zanim iv zaradi antenskega m eča starejše variante, k i utegne rep rezen tirati najzgod­ nejšo H a B stopnjo, te r zaradi antenskega noža, sulice in igel, zlasti igle z vrezi (T. VII, A, 4). Večina teh predm etov sodi v oblikovni zaklad Ha B stopnje. Izven na ta čas vezanih oblik utegne biti nož z izvotljenim jezičastini nastavkom za ročaj, k i je bil nekdaj obložen s platnicam i iz Spàlnaca-Ispâiilaka (Holste, Hortfunde, str. 25, T. 47 : 1—25), Hida-Hidalmâs (Hol­ ste, Hortfunde, str. 26, T. 49 : 1—21). 9 Velem-St. Vid (v. Miške, op. eit-, T.XIY. 37—39, T. XVI, 9), Csorvâsa (Ham­ pel, op. cit., T. XIII, 3, 5) Donja Dolina. Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1914. sl. 70), Privlaka Arheološki muzej Zagreb inv. št. 2155), Mladetiče (Schmid, Car­ inola 1909, str. 127, brez risbe; v Nat.-hist. Museum Wien), Melence (Narodni muzej v Ljubljani). 1 0 F-Staré, Inventaria Archeologica, Jugoslavie, list 7. 1 1 Iz skìicirke F. Holste j a, glej tudi MZK, 1906, Bd. 5, 3: Ebert, Reallex. IX, T. 194; Âberg, Chronologie, V, 99; Pittioni, op. cit. Abb. 548. nekega m inljivega m ateriala (T. VII, A, 9). T aki noži n iso 'v naših žarnih grobiščih, zlasti H a B stopnje pogosti. V V eliki Gorici so našli še trii take nože, so pa brez ožjih najdiščnih podatkov. P ri nais so znaini še iz neka­ terih deipotov in k o t posamezne najd b e.1 2 T ake nože so našli tudi na M adžarskem in Sedm ograškem,1 3 posam ezne srečujem o v Italiji,1 4 skoraj največ pa so jih našli v Alpah, posebno na severnem Tirolskem .1 5 * Zna­ čilnost teh nožev iz Velike G orice je nekoliko odebeljen p reh o d ročaja v list. To bi sicer lah k o bila m lajša poteza, če bi za opredelevanje upora­ bili tipološko razvojne k riterije drugih tipov nožev k u ltu re žarnih grobišč, češ da je odebeljemi vm esni člen (Zwischenstück) na prehodu ro čaja v list poisebna značilnost za H a B stopnjo. P ri tip u teh nožev p a to očividno ne drži, k a jti ta k i noži im ajo odebelitev že v starejših fazah k u ltu re žarnih grobišč — v razviti H a A stopnji.1 8 Poliriescčna b ritev iz dvojnega žganega groba iz V elike Gorice se to re j druži s predm eti, k i so značilni za H a B stopnjo in celo še s predm eti, k i so značilni za nekoliko sta­ rejši čas . N eki d rugi žgan grob iz Velike Goniče (T. VII, B) s polmeisečno b rit­ vijo (T. III, 3) j e vseboval razen fragm enta bronaste pločevine še nož z značilno H a B kriv in o lista, ostanek fibule očalarke in bogato obliko­ vano iglo za spenjanje. Za to iglo najdem o najlepšo paralelo v grobu 6 iz Dobove, ki im a značilnost nerazvite Ha B stopnje.1 7 M ed grobovi iz Velike G orice in iz Dobove je v m aterialni k u ltu ri precej stičnih točk. Te p red stav ljajo n e k a j pomembnih značilnosti našega zgodnjega H a B oblikovnega zaklada, 'ki bii ga m ogli izv ajati iz končnih faz H a A stopnje. Za sk u p in o p o lm esečn ik b r ite v z grbo je pred nam i še n e k a j za­ k lju č e n ih grob n ih enot, k i p a n im a jo za k r o n o lo g ijo ta k o zn a čiln ih pred ­ m etov k o t grob ova iz V e lik e G orice.1 8 V R u šah je b ila z b r itv ijo T. III, 2 v grob u C X L II19 n a jd en a am fora s cilin d ričn im vratom , o b lik a , k i je v žgan ih g ro b o v ih iz sev ero v zh o d n e S lo v e n ije zelo p ogosta; tod a v tem grobu iz R u š v in a čici, k i form aln o tip o lo šk o u teg n e b iti n e k o lik o sta­ rejša, k o t so sic e r p rim eri iz ob d ra v sk ih žarnih grobišč. V grob u XXXI 1 2 Beravci (Holste, Hortfunde, T. 2: 1 —3, 5, 7), Otok Privlaka (Holste, Hort­ funde, T. 5: 27), Podcrkavlje (Holste, Hortfunde, T. 8: 9, 10), Donja Berbina (Hol­ ste, Hortfunde, T. 15: 11), Topličica (po skicirki F. Holsteja), okolica Požarevca (po skicirki F. Holsteja), Škocjan (Muzej Trst). 1 3 Holste, Hortfunde, T. 46 : 45—47, 49; Muzeumi és Kônyvtâri Èrtesitô, Bu­ dapest 1910, str. 109 in sledeče, T. I—III in dve risbi na strani 117; Nestor, PZ 1935, str. 47, op. 53 (Rohod); Bâtaiszék (po skicirki F. Holsteja). 1 4 Fontanela (Buli. Pal. It., 1951-52, str. 140 in sledeče, Fig. 10 : 1), Piano del Tallone (Bull. Pah It., 1958, Fig. 6). 1 5 Wagner, op. cit. 1 0 Hotting grob 24 (Wagner, op. cit., T. 2: 2), Miihlau grob 45 (Wagner, op. cit., T. 13:9), Mühlau grob 48 (Wagner, op. cit., T. 16:9). Wagner uvršča te grobove v svojo III. stopnjo severnotirolskih žarnih grobov, katero časovno vzporeja z depotom iz Coste del Marana (= post peschiera horizont). 1 7 F. Stare, Dissertationes III, SAZU, Ljubljana 1953, str. 116, T. VII, 5. 1 8 Gradivo iz Ruš (sedaj v Johanneuniu, Graz) bliže ne poznam. 1 9 Grob CXLII je vseboval ža.ro, vrč, amforo, 4 skodele in britev (Wurm- brandt: Das Urnenfeld von Maria Rast, Braunschweig, 1879, str. 42, 43, T. II, 30, T. IV, 12). iz Ruš2 0 so poleg b ritv e T. III, 1 našli še pet posod z razvitim Ha B karakterjem . Z dvorišča SAZU v L ju b ljan i poznamo tri grobe s pol- mesečno britv ijo . Iz groba 11 (risba 2, B) je važna term ica (risba 2, B, 1) in fragm enti m anjše posode (risba 2, B, 8), prva s plitkim i in širokimi, druiga pa z ozkim i im globokimi žlebi, k ar je neka osnovna značilnost zgodnje in razvite kulture žarnih grobišč. Isto v elja za fragm ente neke večje posode iz groba 9 (risba 2, A, 3), p ri čem er je pripom niti, da so Risba 2. Ljubljana SAZU: A — Žgan grob 9 (M nar. vel.), grobu pripada še frag­ ment britve T. I, 3; B — Žgan grob li (1, 5—9 = H, 2 = Vi, 3 = R, 4 = 1 /a nar. vel.), grobu pripada še britev T. I, 1 rebra iz tisn je n a z n otran je strami in d a je p ovršin a rah lo grafitirana. O stale naše p o b n esečn e b ritv e z grb o so n ašli v grob ovih z izrazitim H a B k a ra k terjem . Skupina polnnesečnih britev brez grbe ima p ri nas kronološko oporo v trek najdbah. D epot iz Grapsike2 1 (risba 3, T. III, 6) sestav lja šest sekir, dve sulici, srp, fragm ent zapestnice in kam nita zagozda. Široke ploščate zapestnice s horizontalnim i cribri so p ri nas v zvezi s H a B gradivom. 2 0 Grob XXXI s ploščo je vseboval žaro, vazo, vrč, 2 skodeli in britev (Wurm­ brandt, op. cit., str. 36, 37, T. I, 1, T-IV, 11). 2 1 Po pripovedovanju delavcev, ki so predmete našli, sla bili baje tam še dve glinasti posodi (Benac, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1954. str. 163). G rob 1 iz Vrši p ri Š ibeniku je n. pr. poleg dveh takšnih zapestnic vse­ boval m ed drugim tudi dve veliki lok as ti fibuli z dvem a gumboma na rahlo odebeljenem lolku.2 2 2 3 Talko, za dalm atinski Ha B horizont zelo tipično obliko fibule najdem o v zvezi s ploščatim i nairebrenim i zapest­ nicam i v nekem grobu iz Polja pri D o b rin ju (otok K rk),2 3 v Balini glavici in končno v depotu iz Škocjana,2 4 katerega zgornjo časovno mejo ne moremo postaviti izven okvira H a B stopnje. N ekoliko drugače je s takim i zapestnicam i iz Bosne. Na tem p odročju se one dru žijo tudi s predm eti, k i so stare jši in so gotovo vsaj delno časovno p aralelen i s starejšim i fazam i k u ltu re žarnih grobišč (Hč i A). Lep prim er za to je grob iz gomile X pri M lađu,2 5 k je r so našli ploščato narebreno zapestnico in veliko iglo iz »makovo« glavo (M obnkopfnadel). Iglo b i mogli na podlagi prim erjav e z grobnim inventarjem iz B ennw eierja (Švica)2 6 postaviti v starejše faze Ha A stopnje, podobno' k o t v ečji del grobov s takim i iglami iz Švice.2 7 2 8 Za isti datum bi govoril tudi grob 1 iz gomile H v Borovisikem,2 3 k je r iso poleg podobne igle našli tudi narebreno ploščato zapestnico. Sekire iz grapskega depota im ajo značilnosti Ha B stopnje (risba 3: 4, 5, 6), delno pa kažejo, če že ne izvirne tipičnosti, pa vsaj reminiscence Ha A oblik. To v e lja zlasti za strogo trik o tn a rdi)ra na tulcih (risba 3: 2, 3). M edtem ko' m orem o obe sulici s fasetiranim tulcem tipološko uvrstiti v Ha B oblikovni zaklad, ima srp zopet starejšo potezo, k i je izražena v p araleln ih rebri h ročaja, k i se ne n ad alju jejo v list. Tako moremo torej, podobno kot p ri dvojnem grobu iz Velike G orice tudi piri depotu iz G rapske ugotoviti, da im ajo nekateri predm eti še poteze Ha A horizonta, n ek ateri p a že vse značilnosti Ha B oblikovnega zaklada. Za časovn o o p r e d e lje v a n je pol m esečn ih b r ite v 'brez g rb e je važen grob I iz T e šn ja (T. IV , 1, T. VIII). Že v ečk ra t je b ilo o p ozorjen o na n a jo ž je ra zm erje m ed grob ovi iz T ešn ja in sorod n im i n ajd b am i, k o t so n. pr. V e lik i M ošu n j, B u gojn o, K reh in G radac itd., če š da je v ozadju ista d ela m ic a , k i j e izd ela la v e čin o m ed seb oj del no po o b lik ah , še bolj pa po d e k o r a c iji tak o p od ob n ih p red m etov. T ru h elk a je n a jd b o iz Ve­ lik e g a Mošuimja č a so v n o o p r e d e lil na o sn o v i fib u le tip a p esch iera, k i pa jo je sam 'um etno se sta v il iz fra g m en to v n ek ega d ru gega p red m eta te n a jd b e.2 9 D a naj'dba iz V e lik eg a M ošunja ne sod i v h orizon t peschiera fib u l, j e n ak a za l K orošec, toda n je g o v a d a ta cija je občutno p ren izk a.3 0 V zvezi z ob ravn avan im depotom iz G rap sk e je B en ac n aštete, med 2 2 Neobjavljeno — v Arheološkem muzeju v Zadru inv. št. 3080—3085. 5 3 Ljubič: Popis arheološkog odjela Zagrebškog muzeja, Zagreb 1889. T - X, 33, 36; Âberg, Chronologie, V, str. 112, Abb. 191 (»Vinodol pri Grižami«). 2 4 Szombathy, Mitt. Prähist. Komm., Wien, 1913, str. 159, Fig. 148. Szombatliy jo označuje kot fragment igle. 2 i Benac— Čovič: Glasinac (Katalog I), Sarajevo' 1956, T. XXVIII, 1—24. 2 6 Kraft: Anzeiger für Schweizerische Altertumskunde, 1927/28, str. 1 in sle­ deče, Abb. 5. 2 7 Kraft, 1 . c., grobovi tipa Mels (= Rixeim horizont) tabela na strani 80. Primerjaj F. Holste: Die Branzezeit Sund- und Westdeutschland. 1953, Abb. 13. 2 8 Benac-Čovič, op. cit., T. XXVII, 1—9. 2 9 Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1915. 3 9 Korošec, Novitates, Sarajevo 1945. seboj sorodne najdbe, m ed drugim i tudi n ajd b i iz V elikega M ošunja in Tešmja, okvirno pravilno kronološko opredelil.3 1 G lavna predm eta za datacijo groba I iz Tešmja sta nedvom no sekira in meč. O blika sekire (T. VIII, 37) im a značilno Ha B shem o: p ri ostrini razširjen list in široko svitkasto odebelitev ob u stju tulca. Meč (T. V ili, 1, 2) pripada tipu z razm erom a k ratk im listom im z jezičastim nastavkom za ročaj (le ta im a tipično Ha B shemo), k i im a bronasto, iz enega kosa ulito oblogo s plo­ ščatim zaključnim gumbom ledvičaste oblike. Obloga ro čaja je p ri meču Risba 3. Grapsfca, depot (to nar. vel. po Bencu), depotu pripada še britev T. III, 5 iz T ešnja o h ran jen a le v spodinjem delu. Po obliki in tehnični sestavi popolnoma en a k a meča poznamo še iz Velikega M ošunja in iz Bugojna.3 2 Iz T ešnja sta znana še dva groba (T. IX, A, B), m ed njunim inventarjem so našli ratzen drugih predmetov, o k aterih se ne ve, k aterem u teh dveh grobov p rip ad ajo (T. IX, C), še d v e fragm entirani b ritv i (T. IV, 2, 3). K arak ter n ajd b govori za razviti H a B horizont. P reostanejo še grobovi s polmesečnimi britvam i brez grbe iz Nina. Ali je dvom glede verodostojnosti podatkov o zaključenih grobnih enotah iz N ina upravičen, bo težko, če že nemogoče dokazati ali ovreči. Če sle­ dimo starem u in v en tarju zadarskoga m uzeja in še pred štirim i leti na kartone p ritrjen im .skup in am predm etov, ki so po n azarjali grobne celote, potem smo v saj delno upravičeni m isliti n a zaključene grobne enote. 3 1 Benac, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1954, str. 166, 167. 3 2 Veliki Mošunj (Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo, 1913), Korošec, Novitates, Sarajevo 1945), Krehin Gradac (Truhelka, WMBH, 1883, str. 37; MZK, 1888, str. 7—15; Much. Atlas, T. 37: 1—12; Ljubič, op. cit-, T. 14: 94-95). Med grobovi z b ritv am i iz N ina je sk o raj najbolj pom em ben skeletni grob 14 (risba 4, T. V, 2). Ce pregledam o v tem grobu najdene predm ete, se iz tipološke in kronološke enotnosti n ajd b e od d alju je le bronasti novec grške kolonialne provenience (risba 4: 29, averz ni jasen), ki po vsej verjetnosti ni sestavni del tega groba.3 3 Igle s stožčasto glavico (risba 4: 2, 3) so v N inu znane iz skeletnega groba I, ki je ležal v kam niti sk rin ji in k je r je b il najden tu d i bronast antenski meč tipološko m lajše provenience.3 4 P rav zaradi oblikovnih p rv in meča je ta grob znatno m lajši k o t obravnavani d v o jn i žgan grob z antenskim mečem iz Velike Gorice, Risba 4. Nin — skeletni grob 14 (/4 nar. vel.), grobn pripada še britev T. V, 2 časovn o pa u teg n e b iti p a ra lelen žgan em u grobu v k a m n itn i sk rin ji iz P o d zem lja , k i j e m ed d ru gim i predm eti vseb oval tu d i a n ten sk i m eč m lajše varian te.35 Igle iz M inskega groba 14 im ajo p a r a le le še v grob ovih 48, 49 in 50 iz iste g a n ajd išča. V grobu 48 j e ta k a igla, p od ob n o k ot v grobu 14, n a jd e n a sk u p n o z lok asto fib u lo , k i ima na lok u v elik o ja n ta r­ je v o ja g o d o (risba 4: 4, 5). Ta tip fib u le j e n ad vse zn ačilen za grobove iz N ina in za nékalko istočasn e grob ove iz P icen a.36 T e grob ove m orem o na p o d la g i sp rem n ega g ra d iv a p o sta v iti n ek ak o na k on ec H a B faze, verjetn o pa j e n jih o v v išek v H a C sto p n ji. Za p r v i d atu m govorijo 3 3 Ta novec lahko kronološko vzporedimo s srebrnim metapontskim sta- lerom, ki je služil kot obesek na srebrni fibuli certosoidmega tipa iz groba 4 iz Nina (Galli, Bull. Pal. It., NS IV, 1940, str. 188 in sledeče T. II, 1). Novec sodi v konec VI. ali na pričetek V. stol. pr. št. 3 4 Bersa, M ZK, 1905, str. 153, 154, Fig. 52, 33. 3 5 Reinecke. MAGW, 1900, str. 44 in sledeče; Hoernes, WPZ, 1915, str. 120, T. VII, 20. 3 6 S. Constando grobovi I. VII, IX, XVII (Dimitrescu, L’ Età del Ferro nel Piceno, Bucarest 1929, T. V, VII, IX). lak aste'7 in kačaste fibrille3 7 3 8 (risba 4: 6, 7), za drugi datum pa predvsem rtaste. Fibule z jan tarjev o oblogo p a nastopajo tu d i v zvezi s certo- soidnimi fibrillami.3 9 Z elo n en avad en , ven d ar to lik o b o lj zan im iv k ron ološk i pod atek nam d a je k alu p za polimesečmo b ritev b rez grbe, k i j e b il n a jd en n a kolišču v D o n ji D o lin i. N a nasprotni stra n i k a lu p a za b ritev j e še p olovičn i k a lu p za tulaisto sekiro. T a bulasta sdkira je im ela d ve u šesci za pri­ tr je v a n je na drog im širok o s vil k asto o d eb elitev ob u stju tu lca , k a r govori za razvito fazo H a B stop n je.4 0 Ob ten i p re g le d u za k lju čen ih n ajd b s p oim esečn in ii 'britvam i iz Ju­ g o sla v ije in z vzp orej an j ern s podobnim gradivom , k i še zd a lék a ni iz­ črp alo v seg a v p o štev p rih a ja jo čeg a , sm o lahko op azili, d a olle osnovni v a ria n ti p o lm esečn ih b ritev (z grbo in b rez n je) u tegn eta b iti v sv o jih tip ološk o sta r e jših fazah časovno p a ra leln i. Za to govori v p rv i vrsti žgan grob iz V elik e G orice in depot iz G rap sk e. P red m eti obeli n ajd b im ajo zn ačiln osti H a B stopinje, d ru žijo p a se z n ek aterim i sta r e jšim i Ha A elem en ti. Če b i se torej vp rašali za čas, k d aj se v J u g o sla v iji p o ja v ijo p rve pohneisečme b ritv e, b i m o g li n a p o d la g i tega od govoriti: n ek je na prehodu Ha A v H a B stop n jo. V našem prim eru b i se 'konično m ogli od­ lo čiti za Ha B stop n jo s pripom bo, da so b ili v ča su p o ja v a p olm esečn ih b ritev v u p orab i še sta rejši elem en ti, z d rugim i b esed am i za časovni horizont, k i v sred n ji E vropi ustrelza n erazviti m la jši fazi (Ha B J k u ltu re žarnih g ro b išč (po Vag tu, H a lste ju , K im m igu). T a u g o to v itev pa s e n e sk lad a s k ro n o lo šk im i sistem i, k i ob ravn avajo n a jsta rejšo železn o dobo v Ita liji. T o v e lja zlasti za A b ergovo časovno sh em o,4 1 k i jo j e pri k ro n o lo g iji k u ltu r e žarnih grob išč in n ajsta rejše železn e d ob e ma Č ešk em d eln o uporabili tu d i F ilip ;4 2 obem a so b ile pol- m esečne b r itv e edem izm ed osn ovn ih k r ite r ije v za časovn o o p red elje­ v a n je. P rip o m n iti j e tudi to, da j e F ilip ak cep tiral tudi Ab ergo v o tezo, češ da so p olm esečn e b r itv e ita lija n sk e g a izvora in da so se razširile iz Ita lije p rek o a lp sk e g a prostora na M oravsko.4 3 Ta teza n im a p rave tipo­ lošk e n iti k r o n o lo šk e osnove. P ou d ariti j e treba, da vzhodno od E ste ne poznam o za sre d n jo Ita lijo zn a čiln ih p oln i esponili b ritev in d a so p olm e­ sečn e b r itv e v ju g o v zh o d n em p red alp sk em 'p rostoru in v zgorn jem delu B alk an sk ega p o lo to k a zmane že p red p ričetkom grolbišč v B o lo g n i (S. V i­ tale) in v T arq u in iji. P o lm esečn e b r itv e alp sk ega in p red alp sk ega prostora, M oravske in M adžarske p rip a d a jo tipu p olm esečn ih b ritev z grbo, n a šli p a so jih v 3 7 Nin grob 48, neobjavljeno, Arheološki muzej v Zadru, inv. št. 2667, 2668; S- Constanzo grob VII (Dimitrescu, op. cit., T. IX). 3 8 S. Constanzo grob XVII (Dimitrescu, op. cit., T.V). 3 9 Zaton grob 7. neobjavljeno. Arheološki muzej v Zadru. inv. št. 3070. 3071. 5077, 3078. 1 0 Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1914, sl. 70. 4 1 Aberg, Chronologie, I, Italien. 4 2 Filip, Popeln ico va pole. 4 3 Filip, Popelnicova pole. str. 116. grobovih k u ltu re žarnih grobišč in le izjem no v depoiu.4 4 Med tipološko najstarejše prim ere polm esečnik britev z grbo iz tega področja je šteti b ritev iz dvojnega žganega groba iz V elike Gorice, iki 'kot ugotovljeno pripada nerazvitem u Ha B horizontu k u ltu re žarnih grobišč. T ake sta ­ rejše polmesečne b ritv e z grbo, za k atere je značilen dolg to rd iran ročaj z obročkom, ki im a dva rožička, so znane tu d i iz Italije severno od Ape­ ninov: iz F ontanelle (Ris. 5 A),4 5 Bisinantove (Ris. 5 B),4 6 Bussano Veneto,4 7 T révisa4 8 in iz depota iz Limone (T. X).4 9 5 0 Aberg stavlja večji del teh n a j­ dišč v končno bronasto dobo, v tako imenovano »Praevillanova« periodo, k i naj b i po njegovem k o t tipično severno italijan jsk a post terram are k u ltu ra im ela ekspanzijo proti jugu, k je r bi z domorodnim elementom ustvarila poznejšo »Vi Ha nova« k ulturo.“* V tej zvezi nas zanim a problem t. im. praevillainova horizonta v severni Italiji, njegov a časovna in k u l­ tu rn a opredelitev. G rob 2 iz F ontanelle (Ris. 5 A) je poleg polmesečne b ritv e vseboval še bikonično žaro in tri m ale lakaste fibule z delno toir- diranim , delno pa nasvitkanim lokom. Od značilnih predm etov grobišča 4 4 Glej opombo 11. 4 5 Trerotoli, Bul. Pal. It., NS VII, 1951-52, str. 140 in sledeče. 4 8 Chierici, Bull. Pal. It., I, 1875. Tav. II. 1—5; Montelius, La Civilisation primitive en Italie, Série B (Odslej Montelius, Civ.). PI. 41. 4 7 Orsi, Not. d. Sc.. 1894, str. 159, Fig. 6. 4 8 Montelius, Civ., Pl. 34: 1 7 . 4 9 Montelius' Civ- Pl. 121; Buli. Pal. It- 1887, str. 122, T. IV, 11. 5 0 Âberg, Chronologie I. Italien, str. 30 in sledeče. iz F ontanelle je omeniti še obeske v obliki sončnih koles z različnimi centralnim i križnim i motivi, nož z jezičastim nastankom za ročaj, k i ima t. im. H a B k riv in o lista te r pinceto.5 1 Grob 2 k ak o r tudi ostali m aterial grobišča iz Fontanelle govori vsekakor za Ha B fazo k u ltu re žarnih gro­ bišč. Tudi žgan grob s polmesečno b ritv ijo z grbo, v katerem je ležala tudi m ala lo k asta fibula s tordiranim lokom iz Bismantove, govori za isti časovni in k u ltu rn i horizont. V isti časovni okvir b i m ogli postaviti tudi depot iz Limone (T. X), k i je poleg po Im ©sečne b ritv e z grbo starejše varian te vseboval še nekaj za H a B horizont p ra v tipičnih predm etov, kot n. pr. lokasto fibulo z dvem a gumboma, kačasti fibuli zgodnejše va­ riante, tipičen Ha B srp in pinceto, podobno oni iz grobišča v Fontanelli. Za polmesečno b ritev starejše v aria n te iz žganega grobišča iz Bassano Veneto mi niso znani ožji najdiščni podatki (seveda, če sploh oblajajo), toda ostalo gradivo tega grobišča k aže n a splošno elem ente H a B horizonta, po vsej verjetnosti nekega m lajšega k a rak terja, za k a r govore igle s stožčasto glavico, keram ika in kačasta fibula z diskasto nogo,5 2 k i ima par a id e v sre d n ji Italiji in v grobu 99 iz T orre G alli.5 3 Polm esečna britev iz Trevisa nim a ožjih najdiščnih podatkov, prav tako n e tak a britev iz E stavayerja v Švici,5 4 5 5 5 6 5 7 k i bi v tej vezi prišla v poštev. Pol m esečn e b r itv e z g rb o sta r e jše varian te se torej v Ita liji ja v lja jo v o k v ir u k u ltu r e žarnih grob išč, ča so v n o v n je n i m la jši, H a B fazi, v času, k i ga tu d i o z n a ču jejo k o t p ra ev illa n o v a horizon t. M ogli b i reči, da se te b ritv e, k i rep rezeu tirajo n a jsta r e jše p olm esečn e b r itv e z grbo v Ita liji, v e ž e jo n a ob lik ovn o r a v e n n a jsta r e jših lo k a stih fib u l. T a u go­ tovitev form alno o p r e d e lju je tu d i v e č j i d e l n a jd b p r a e v illa n o v a k o m ­ p lek sa v Ita liji o d B ism an tove do T im m arija in od B assan o V en eta preko C oste d el M arana do M ilazza n a S ic iliji,6 5 v o k v iru k a te r e g a b i m ogli lo čiti n a jd išča s starejšim (P ian ello, C o ste d el Maramo) in ta k a z m lajšim k arak terjem (L im one, B assano V en eto). G lede n a k ro n o lo šk e p rob lem e n ajsta rejše ž e le z n e d ob e v Ita liji, k i jih j e p on ovn o n a č e l G eorg K os- saek 5 0 in v z v e z i s p erio d iza cijo ta m k a jšn jih ob d ob ij (P raevillan ova, B en acci I, B en a cci II, A m o a ld i, C ertosa), b i m o g li v tej zveizi pripom niti, d a j e p r ič e te k grob išč p r a e v illa n o v a k a ra k terja izven o k v ira izTazite H a A sto p n je v sred n jeev ro p sk em sm islu in da b i ga v n a jb o ljše m p ri­ m eru lah k o s ta v ili v n ek o zgod n jo H a B fazo (Ha Bi), m ed tem k o b i p ri­ č e te k grob išč v B ologn i in na p o d ro čju ju žn e V illan ova k u ltu r e n e bil sta rejši od ž e ra zv iteg a H a B h o rizo n ta (Ha B -<). Ita lija n sk e polm esečn e b ritv e b rez g rb e, k i so zn ačiln e zla sti za m la jše grobišče B en acci, za B e- nacci-C apraro, za E ste in z a k o m p lek s ju žn e V illa n o v e k u ltu r e , pa so­ 5 1 Trerotoli, Bull. Pal. It., NS Vlil, 1951-52, str. 140, Fig. 10: 1, 3, 5, 6, 7. 5 2 Orsi, Not. d. Sc., 1894, str. 159, Fig. 1—5. 5 3 Monumenti Antichi, Milano, 31, str. 67. 5 4 Mitt. Anthr. Ges., Zürich, XX, 3, Pfalbauten Vili, T. IV, 36. 5 5 Za podatek o žganem grobišču iz Milazza se zahvaljujem prof. Chr. Haw- kesu (Oxford). 5 6 Atti del Im 0 Congresso internazionale di preistoria e protostoria Medi- terranea, 1950, str. 368 in sledeče. 5 7 Minto, Not. d. Se., 1941, str. 375, Fig. 4: 2, 13. d ijo v čas p ozn e H a B in zg o d n je Ha C sto p n je , p osam ezne p rim ere pa n ajd em o c e lo v 'grobovih s certošk lm i fib u la m i.5 7 V prim erjav i z opisanim i zaklj učenimi najdbam i iz Italije je dvojni žgan grob iz Velike Gorice s polmesečno b ritv ijo z grbo starejši, kakor sta groba is talko b ritv ijo iz Fontanelle in iz Bismaintove, vendar pa m lajši k ot je depot iz C oste del M arana5 3 in kot so starejši grobovi iz P ianella,5 8 5 9 k je r polmesečne b ritv e še ne nastopajo. Isto v elja za depot iz Graipske, ki stoji še v luči nerazvite Ha B faze in k atero bi mogli p aralelizirati z zgodnjim i praevilllanova pojavi. V razvito Pia B faizo sodijo p ri nas žgana grobišča s tipološko m aljšim i polm esečnim i britvam i z grbo: M aribor, Mokronog, L ju b lja n a itid. V ta časovni horizont bi mogli prišteti depot iz H errnbaum gartena te r skeletne grobove iz T ešnja 'z vsem kom pleksom podobnih najdb iz Bosne, kot so n. pr. V eliki Mošuinj, Bugojno in Krehin Gradac. V Ita liji b i tem najd b am časovno ustrezali n a eni stran i grobovi s poznimi praevillanova pojavi in depot iz Limona, na d ru g i stran i pa starejši grobovi V illanova k u ltu re (S. V itale in Benacci v Bologni, sta­ re jši grobovi iz V etulonije, T ar quini j e, Capodim ota itd.). Časovno raz­ m ejitev m ed P raevillanova in Villanova k u ltu ro v Italiji b i p ri nas po­ n azarjal grob I iz T ešnja, k i bi ga mogli postaviti na isti časovni (toda ne k u ltu rn i nivo ‘ k ot grob 255 iz Benacci-Bologne,6 0 d lje k o t grob 186 iz S. Vitale-Bologne6 1 6 2 ter Poggio dellTm piecato (grob 25)" in Pozzo grob iz Monterozizija.6 3 Konec V illanova k u ltu re v Italiji v smiislu razvitih Ha B pojavov, k i jih m ed drugim označujejo tudi n ajm lajši tip i pol­ mesečnih h ritev b rez grbe, označuje grob 59 iz B enacci-C aprare6 4 6 5 * in grob 236 iz Este,0 5 pri nas pa nekako grob 14 iz N ina (glej Prilogo 1). D om ovin o p o lm esečn ih b ritev je treb a vsek a k o r isk a ti n e k je n a po­ d ro čju sev ern eg a B a lk a n a in se v e r o z a h o d n e P an on ije. O d tod s o se p o l­ m esečn e b ritv e z grbo razširile k o t tip ič e n in ven tar k u ltu re žarn ih gro­ b išč p rek o Itir la n i j e (T reviso!) v sev ern o Italijo, potem pa d a lje proti ju g u ter na se v e r v N iž jo A v strijo ter n a M oravsko. V ča su V illan ova h orizonta s e v B o lo g n i in v zahodnem d elu sred n je Ita lije p o ja v ijo p o l­ m esečne b r itv e b r e z grb e,0 6 k i s e k m a lu pr.ično tip o lo šk o m ešati s p o l­ m esečn im i b ritv a m i z grbo. T ip o lo šk i iz v o r p olm esečn ih b r ite v ‘ brez grbe iz I ta lije m orem o p o v ezo v a ti le s ta k im i b ritvam i iz N in a v D a lm a ciji in s še sta rejšim i iz T ešn ja in G rap sk e v B osni. T udi tu j e raču n ati na n ek o m igracijo, č e že ne etn ičn o pa vsaj ku ltu rn o, k i ni za je ta le v jKiIm esečnih b r itv a h b rez grbe. am pak tu d i v d rugih elem en tih m aterialn e in celo d u h o v n e k u ltu r e , k i im a jo s v o j izv o r v zahodnem d e lu B alk an ­ sk eg a p olotok a, z la sti v B osni in v se v e r n i D a lm a ciji. T u m islim predvsem 5 8 Not. d. Sc., 1880, str. 125; Montelius, Civ-, Pl. 119. 5 9 Buli. Pal. It., 1914, T.4-6. 6 0 Montelius, Civ., Pl. 75: 5, 12. 6 1 Aberg, Chronologie I, Italien, str. 154. 6 2 Not. d. Sc., 1907, str. 74. 6 3 Montelius, Civ., PL 278. 6 1 Not. d. Sc., 1889, str. 516. T. I. 6 5 Buli. Pal. It., 1912, T. 3-4. 6 0 N. pr. britev iz Populonije grob 2 (Not. d. Sc., 1921, str. 201, Fig. 10). na lo k a ste fib u le z 'dvema gum bom a n a loku, na fib u le z v e lik o jan tar­ je v o jagod o in iloku, n a fib u le o ča la rk e in na pek toran e s protom i goisk. T a m igracija, k i se je v ršila preko Jad ran sk ega m orja, sod i v čas o k o li začetk a V illa n o v a k u ltu re in je v n a j o ž j i zv ezi z etnično že form iranim i ilirsk im i p lem en i B osne in D a lm a cije, z a k a tere imaimo n e le arheološke, am pak tudi lin g v istič n e d o k a ze n a v zh od n i obali A p en in sk eg a polotoka.6 7 V zvezi s p olm esečn im i b ritvam i z M oravsk ega (izključimo tip i z grbo) om enja tu d i F ilip v p liv e z ju g a , p r i čem er m isli zla sti n a I ta lijo .6 8 Pa tu d i Ab erg govori v zveizi z b ritvam i o p rem ik ih , o p rod oru se v e r n o ita lija n sk e k u ltu re pozne b ron aste dobe (P raevillan ova) v srednjo in ju žn o Ita lijo , pri čem er u g o ta v lja starejši tok, k i ga ozmačuejo dvorezno b r itv e in n e­ k o lik o m la jši to k s p olm esečn im i b ritvam i.6 9 T i v p liv i ozirom a p rem ik i, k i jih m orem o p ovezovati s p olm esečn im i b ritvam i, im a jo pom em bno zgod ovin sk o oizadje, k i je za jeto v p ojm u H a B horizonta. O zn ak o H a B la h k o p o jm u jem o k u ltu rn o in pri te m m islim o na n ek i d o lo čen ob lik ovn i zaklad, n avad n o k u ltu r e žarnih grob išč, k i mu v n a jb o lj č is ti o b lik i sle­ d im o v ju g o v zh o d n em p red alp sk em p rostoru in v sev ero za h o d n i P an on iji, zlasti m ed S avo in D ravo. O znako H a B pa lah k o p o jm u jem o tu d i k ro­ n ološk o in m islim o pri tem na tisti čas, ko se je om en jen i H a B ob lik ovn i zak lad k u ltu r e žarn ih grobišč iz sv o je g a p rvotn ega p od ročja razselil proti zahodu v Ita lijo in p roti sev eru n a M oravsko. V tej z v e z i se sproži prob lem atik a ju ž n e g a k om p lek sa k u ltu r e žarnih grobišč, k i j e že ob svojem n a sta ja n ju vp lival n a p o d ro čje cen traln ega B a lk a n a (predvsem na Bosno) in k a te r e g a ob lik ovn i za k la d se j e m oral izo b lik o v a ti še pred sv o jo se litv ijo . Z d e ta jln e jšim štu d ijem pozno b ro ea sto d o b n eg a m ateriala iz J u g o sla v ije n e bo težk o priti d o za k lju č k a , d a je v e lik d e l najdb s H a B zn ačiln ostm i iz tega pod ročja ča so v n o p a ralelen vsaj s p o zn ejšo Ha A fazo k u ltu re žarn ih grob išč v sr e d n ji E vropi. T ak o p rih a ja m o do čisto n o v ih k ro n o lo šk ih osnov k u ltu rn o zg o d o v in sk ih p ogled ov, k i p o sta v lja jo p od ročje sev ern eg a B alk an a in zah od n e P an on ije v časovn em ok v iru m ed t. im. e g e jsk o s e litv ijo in tr a k o k im erijsk im vdorom v čisto n o v o luč, DODATEK Pregled v Jugoslaviji najdenih polmesečnih britev (Karta 1 ) 1 . Maribor (Pokrajinski muzej Maribor) — Žgan grob, inventar groba ni znan (F. Baš, CZN, 1933, str. 38 in sledeče,. Priloga 28) — T. II, 2. — Žgan grob, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 3. — Žgan grob, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 4. 2. Ruše (Johanneum, Graz) — Žgan grob XXXI (Müllner, Der Urnenfeld bei Maria Rast in Staiermark, Miti. C. Commission, I, 1875, risba na str. 61; Wurmbrandt, Das Urnen­ feld bei Maria Rast, Braunschweig 1879, T. IV, 11) — T. Ili, 1 . — Žgan grob CXLII (Wuirmbrandt, op. cit., T. IV, 12) — T. III, 2. 6 7 N. pr. Jajpigi, Mesapi 6 8 Filip, Popelnicovâ pole, str. lil, 116. 6 9 Âberg, Chronologie I, Italien, str. 24, 208, 29. 5. Razvanje (Pokrajinski muzej Maribor) — Verjetno iz žganega groba, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 5. 4. Pobrežje (Pokrajinski muzej Maribor) — Žgan grob, inventar groba ni znan (S. Pahič, Arheološki vestnik V/2, 1954, T. IX, 42) - T. 1 , 5 . — Žgan grob, inventar groba ni znan (Pahič, op. cit., T. IX, 40) — T. 1 , 6. — Žgan grob, inventar groba ni znan (Pahič, op. cit., T. IX, 41) — T. II, 1 . 5. Benedikt v Slovenskih goricah (Pokrajinski muzej Maribor) — Verjetno* iz žganega groba, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. II, 6. 6. Ljubljana dvorišče SAZU (Narodni muzej v Ljubljani) — Žgan grob 9 (F. Starè, Ilirske najdbe železne dobe iz Ljubljane, Ljubljana 1954, « str. 26, T. IX, 10) — T-1, 3. risba 2 A. — Žgan grob 10 (Starè, op. cit., str. 27, T. XI, 2) — T. I, 2. — Žgan grob 11 (Stare, op. cit., str. 28, T. XII, 2) — T. I, 1 , risba 2 B. 7 . Kobarid (Muzej v Trstu?) — Žgan grob. 8. Škocjan (Muzej v Trstu?) — Žgan grob (M . Hoernes, Die Hallstattperiode, Archiv für Anthropologie, NF III, Braunschweig 1905, T. XVI, 5.) 9. Mokronog (Narodni muzej v Ljubljani) — Žgan grob, inventar groba ni znan (M . Lloernes, WPZ, 1915, str. 113—114, Abb. Ill, 1 ) — T. I, 4. 10. Velika Gorica (Arheološki muzej Zagreb) — Žgan grob (Starè, Inventaria Arhaeologica, Yugoslavie, list 6, 6 A) — T. III, 4, T. VII, A. — Žgan grob (Starè, Inventaria Arhaeologica, Yugoslavie, list 8) — T. Ili, 3, T. VII, B. 11. Garica (Arheološki muzej Zagreb) — Žgan grob, inventar groba ni znan, neobjavljeno — T. III, 5. 12. Nin (Arheološki muzej Zadar) — Skeletni grob 1, neobjavljeno — T. V, 4. — Skeletni grob 8, neobjavljeno* — T. VI, 4. — Skeletni grob 14, neobjavljeno — T. V, 2, Risba 4. — Skeletni grob 60 (dve britvi), neobjavljeno — T. VI, 1, 2 . — Iz skeletnih grobov (štiri britve), neobjavljeno — T. IV, 6, T. V, 1, 3, T. VI, 3. 13. Iz okolice Splita (Arheološki muzej Split) — Dve britvi, okoliščine najdb niso znane, neobjavljeno — T. IV, 4, 5. 14. Tesan j (Zemaljski muzej Sarajevo) — Skeletni grob I (Č. Truhelka, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1907, str. 62, sledeče) — T. IV, 1 , T. VIII. — Iz skeletnih grobov II in III dve britvi (Truhelka, op. cit., T. IV, 2, 3, T. IX, A, B, C. 15. Grapska (Zemaljski muzej Sarajevo) — Depot (A. Benac, Glasnik zemaljskog muzeja, Sarajevo 1954, str. 163, T. I, 5) — T. III, 6, Risba 3. 1 6 . Donja Dolina (Zemaljski muzej Sarajevo) — Kalup iz naselbinskega gradiva kolišča (Truhelka, Glasnik zemaljskog mu­ zeja, Sarajevo 1914, slika 70) — T. IX, D. ZUSAMMENFASSUNG Halbmondförmige Rasiermesser aus Jugoslawien Es werden halbmondförmige Rasiermesser aus Jugoslawien behandelt, die typo logisch in zwei Gruppen eingeteilt werden können: eine Gruppe halbmond­ förmiger Rasiermesser mit Buckel (T. III, 4) und eine Gruppe der buckellosen Rasiermesser (T. III, 6). Ihre typologische Abstammung könnte in einigen Vari­ anten zweischneidiger Rasiermesser oder einschneidiger Messer mit buckeligem Rücken gesucht werden (Anni. 5). Halbmondförmige Rasiermesser mit Buckel sind in Jugoslawien ausnahmslos das Inventar der Brandgräber und werden auf dem Gebiet Nordjugoslawiens (Kroatien, Slowenien) gefunden, während buckellose Rasiermesser nur in den Skelettgräbern und in dem Grapska Depot gefunden wurden, territorial umfassen sie Bosnien und Dalmatien. Altere Vari­ anten halbmondförmiger Rasiermesser mit Buckel haben einen tendierten Griff und den Buckel in der Rüctkenmitte der Klinge (T. III, 4). Jüngere Varianten haben einen kurzen Griff, der Buckel ist aber gegen den Griff verschoben (T . II, 2). Ältere Beispiele buckelloseir halbmondförmiger Rasiermesser haben ein schmales Blatt und einen langen Griff (T. III, 6). Jüngere Beispiele haben aber ein sehr breites Blatt mit stark sattelförmigem Rücken, hoch gehobene Spitze und einen kurzen Griff. Auf dem Schlussring sind aber gewöhnlich zwei Vor­ derabschnitte von Gänschen abgebildet (T. VI, 3). Für die zeitliche Bestimmung halbmondförminger Rasiermesser sind beson­ ders wichtig: das Branddoppelgrab aus Vel. Gorica (T-VII, A, T. III, 4) und das Grapska Depot (Zeichnung 3, T. III, 6). Beide Funde gehören zum älteren Hori­ zont der Ha B Stufe, denn ausser den für den Ha B Horizont charakteristischen Gegenständen befinden sich hier auch solche, die für die Ha A Phase typisch sind (zum Beispiel T. VII, A: 6, 9; Zeichnung 5: 1, 2, 3, 1 1 und teilweise 8). Halbmondförmige Rasiermesser mit dem Buckel hören in Jugoslawien mit dem Ende der Ha B Phase auf: die buckellosen sind aber noch in Ha C und sogar in der Ha D Stufe im Gebrauch, wie dies durch die Gräber aus Nin bewiesen ist. Halbmondförmige Rasiermesser älterer Varianten mit dem Buckel findet man besonders in Norditalien (Anmerkungen 45— 49) und zwar in dem Kom­ plexe von Brandgräberfunden des Previllanova Horizontes, der duch ältere Va­ rianten von Bogenfibeln charakterisiert ist. Mit Bezug auf die chronologischen Probleme der ältestem Eisenzeit in Italien, die wiederholt durch G. Kossack auf­ gestellt wurden (Anmerkung 56) und im Zusammenhang mit der Periodisierung jener Zeitspannen (Previllanova, Benacci I, Benacci II, Arnoaldi, Certosa) könn­ ten wir in diesem Zusammenhänge bemerken, dass der Beginn der Gräberfelder mit dem Previllanova Charakter ausserhalb des Rahmens der unentwickelten Ha A Stufe im mitteleuropäischen Sinne steht und dass man ihn im besten Falle in eine frühe Ha B Phase (Ha Bi) im Sinne südöstlicher Alpen setzen könnte, indem der Beginn der Grabfelder in Bologna und auf dem Gebiete des Südfeiles der Villanova Kultur nicht älter wäre, als der bereits Ha B entwickelte Hori­ zont (Ha Ba). Italienische halbmondförmige buckellose Rasiermesser, die beson­ ders für das jüngere Gräberfeld Benacci (Benacci-Caprara), für Este und für den Komplex der Südvillanovakultur charakteristisch sind, gehören in die Zeit der späten Ha B und der frühen Ha C Stufe; einzelne Beispiele findet man aber sogar in den Gräbern mit Certosa-Fibeln (Anmerkung 5.). Im Vergleiche mit den Funden aus Italien ist das Branddoppelgrab aus Vel. Gorica mit dem buckeligen halbmondförmigen Rasiermesser älter als die zwei Gräber mit solchem Rasiermesser aus Fontanella und aus Bismantova, jedoch jünger als das Depot aus Costa del Marano und als ältere Gräber aus Pianello, wo halbmondförmige Messer noch nicht Vorkommen. Das gilt auch für das Grap- eka Depot in Bosnien, das noch in der unentwickelten Ha B Phase steht, die in eine Paralelle mit den früheren Previllanova Erscheinungen gestellt werden könnte. In die entwickelte Ha B Phase gehören bei uns Brandgräberfelder mit iypoilogisch jüngeren halbmondförmigen Messern mit dem Buckel: Maribor, Mo­ kronog, Ljubljana usw. Diesem Zeithorizont könnten auch das Depot aus Herrn­ baumgarten und Skelettgräber aus Tešanj mit dem ganzen Komplexe ähnlicher Funde aus Bosnien, z. B. Veliki Mošunj, Bugojno und Krehin Gradac, zugezählt werden. Diesen Funden würden zeitlich in Italien entsprechen: einerseits die Gräber mit späten Previllanova Erscheinungen und das Limona Depot, ander­ seits aber ältere Gräber der Villanova Kultur (S. Vitale und Benacci in Bologna, ältere Gräber aus Vetulonia, Tarquinia, Capodi monto usw.). Die zeitliche Ab­ grenzung zwischen Previllanova und Villanova Kultur in Italien würde bei uns das Grab aus Tešanj darstellen, das in das gleiche Zeit- (jedoch nicht Kultur-) Niveau, wie das Grab 255 aus Benacci Bologna, das Grab 186 aus S- Vitale-Bo- logna und Poggio dellTmpiccato (Grab 52) und das Pozzo Grab aus Monterozzi gesetzt wenden könnte. Das Ende der Villanova Kultur in Italien im Sinne der entwickelten Ha B Erscheinungen, die unter anderem auch durch jüngere Typen bucikelloser halbmondförmiger Rasiermesser charakterisiert werden, bezeichnen das Grab 39 aus Benacci-Caprara und das Grab 236 aius Este, bei uns aber ir­ gendwie das Grab 14 aus Nin (siehe Beilage 1). Die Heimat der halbmondförmigen Rasiermesser muss man jedenfalls ir­ gendwo im Bereiche des nördlichen Balkans und des nordwestlichen Pannoniens suchen. Von hier aus haben sich halbmondförmige Rasiermesser mit dem Buckel als typisches Inventar der Urnenfelder-kultur über Friaul (Treviso) nach Nord- italien verbreitet, später aber weiter südwärts und nordwärts nach Niederöster- reicli und nach Mähren. In der Zeit des Villanova Horizontes erscheinen in Bologna und in dem westlichen Teile Mit tel italiens buckellose halbmondförmige Rasiermesser (Anmerkung 66), die sich bald typologisch mit den buckeligen halb­ mondförmigen Rasiermessern zu vermischen beginnen. Typologisch er Ursprung der buckellosen halbmondförmigen Rasiermesser aus Italien kann nur mit sol­ chen Rasiermessern aus Nin in Dalmatien und mit noch älteren aus Tešanj und Grapska in Bosnien in Zusammenhang gebracht werden. Auch hier muss man eine Art Migration in Betracht ziehen, wenn schon nicht eine etnische so doch eine kulturelle, die nicht nur buckellose halbmondförmige Rasiermesser, sondern auch andere Elemente materieller und sogar geistiger Kultur betrifft, die ihren Ursprung im Westen der Balkanhalbimsel, besonders in Bosnien und in Norddalmatien, ha­ ben. Dabei denke ich vor allem an Bogenfibeln mit zwei Knöpfen auf dem Bogen, an die Brillenfibeln, an die Fibeln mit einer grossen Bernsteinbeere auf dem Bogen und das Pektorale mit den Vorderabschnittabbildungen von Gänschen- Diese Wanderung, die über das Adriatische Meer stattfand, gehört in die Zeit um den Beginn der Villanova Kultur und steht im engsten Zusammenhänge mit ethnisch bereits formierten illyrischen Stämmen von Bosnien und Dalmatien, wofür auf der Ostküste der Apennischen Halbinsel nicht nur archaeologische, sondern auch linguistische Beweise geliefert werden. Im Zusammenhänge mit halbmondförmigen Rasiermessern aus Mähren (Buckeltypen) erwähnt auch Filip Einflüsse aus Süden, wobei er besonders Ita­ lien in Gedanken hat (Anmerkung 68). Auch Äberg spricht im Zusammenhänge mit den Rasiermessern von den Wanderungen und von dem Durchbruch der norditalienischen Kultur des späten Bronzezeitalters (= Previllanova) nach Mittel- und Süditalien, wobei er einen älteren Strom, der durch zweischeidige Rasiermesser charakterisiert ist, und einen etwas jüngeren Strom mit halbmond­ förmigen Messern feststellt (Anmerkung 69). Diese Einflüsse bzw. Wanderungen, die mit den halbmondförmigen Messern in Zusammenhang gebracht werden, haben einen bedeutenden historischen Hitntergrund, der in dem Begriffe des Ha B Horizontes einbegriffen ist. Die Bezeichnung Ha B können wir vom Kultur­ standpunkte aus betrachten und dabei an einen bestimmten Formschatz denken, gewöhnlich an den Schatz der Urnenfeldkultur, den wir in reinster Form im süd­ östlichen Voralpen gebiet und im nordöstlichen Pannonien, besonders zwischen Sava und Drava, verfolgen können. Die Bezeichnung Ha B kann man auch chrono­ logisch betrachten und dabei an jene Zeit denken, wo der erwähnte Ha B Form­ schatz der Urnenfeldkultur aus seinem ursprünglichen Gebiete sich gegen We­ sten nach Italien und gegen Norden nach Mähren ausgebreitet hat. In diesem Zusammenhänge entsteht eine Problematik des südlichen Komplexes der Umen- feldkultur, der bereits bei seinem Entstehen das Gebiet des Mittleren Balkans (besonders Bosniens) beeinflusste und dessen Formschatz noch vor dem Beginn seiner Wanderung bereits durchgebildet werden musste. Bei genauerem Studium des jugoslawischen Materials aus der Spätbronzezeit wird zweifelsohne nicht schwer der Schluss gezogen werden können, das ein grosser Teil der Funde mit den Ha B Charakteristiken aus diesem Gebiet zeitlich mindestens mit der spä­ teren Ila A Phase (Ha A2) der Urnenfeldkultur in Mitteleuropa parallel verläuft. 1 in 2 Ruše (Po Mülnerju in Wurmbrandtu), 3 in 4 Yel. Gorica, 5 Garica, 6 Grapska; vse 2 h nar. vel. A — Tešanj, grob II ('A nar.vel.), B — Tešanj, grob III (2 /s nar.vel.); C — Tešanj, iz groba II in III (1 = 2 h, 2— 6 = % nar. vel.), tema grobovoma pripadate še britvi T. IV, 2, 3; D — Donja dolina (okoli A nar. vel.). Po Truhelki Limone pri Livornu — depot iiiinssa^ii^äMiliH Karta 1 Priloga 1 ? 5 f* o g š JU G O S LA VIJ A IT A L IJA 1 2 5 0 & U J S * 1 2 5 0 m A , A JE^D G ) » 1 1 0 0 .1 1 0 0 1 0 0 0 _ E a 2 , o DOBOVA VEL. G O R IC A (§ m G R A P J K A ^ v ^ ! / “ 0 X T O * -J PIANELL0 * —® COSTE DEL M A RA N O f o n t a n e l l a BISM ANTOVA . 1 0 0 0 900 M A R IB O R ( h eran r a u m o a r t e n ) ^ r > ° b 2 T E Î A N J VEL. M O ŠU N J 1 L IM O N E . 9 0 0 800 _ £ B O _ _ V A Č E M O K R O N O G s L JU B L JA N A P O D Z E M E L J 't o * v » v i s v i S J. VITALE. C O R N E T O / R E N A C C I . 8 0 0 7 5 0 700 _ X T ' N IN 1A- s C A R R A R A 5 9 E S T E 2 5 6 x T > TOM BA DEL V Jr 6U ERRIER.O - 7 5 0 . 7 0 0 Y L C S T IČ N A . J Ö C 0 3 * D *