PODIJSTEK, Iz minulih dni. (CW«» n oaSe doline. Spisal Miro^l»y pri Sy. MarjeU ob Pesnici.) Palje.l Dobrc pol ure od doma Dolinarjev tviSje gori ob Pesnici, a že v sosednji župniji, je stanoval premožen kmet 7akob Zemljič. Bil je tndi voznik z dušo m fclesom, a vsekakor moder mož; zadnje caso i© daljSe vožnje opustil, ker se je dalo veliko zaslužiti nri žcleznici. Imel je dva sinova in dve hčen; med temi je bila najstarejša Jerica, krasno razvito dekle cvetogega obraza, stara ttafcih 24 let, - Pietro je pri?el večkrat v to Jiišo po opravkih zaradi vožnje, rn kmel ni imel nič proti tcmu, ker je vedel, da Lah dobro plaSa. Pa6 pa se ga je skrbno ogibala, Jerica, ki se je kar bala njegovega pogleda: nekam Cudno se ji je dozdevalo, da žare njegove Crno oči; ako je bilo le mogoče, se je umaknila, kadar jo priSel. NekoSjo srefia v veži ter jo ljubeznjivo pozdravi, hotefi jo vjeti za roko, toda ona, zardela v lica kot makov cvet, te mu izraakne ter zbeži, da jo ni ve6 videl. Zopet priflo nekega vefiera kar nonadoma ter jo zaloti ravno pri studencu: poprosi jo za, požirek hladne studenčnece, ki mu jo Jerica tudi poda; med tem se njene oči nehote srefiajo z njegovimi: bilo je v tem pogledu nekaj silnega, bolestnega, da je dekle kar vztrepetalo po vsem životu. Prijemši io za roko, ji s prijaznim glasom pravi: ,,Jerica, zakaj me sovražiS, ko jaz tebe tako neizrečeno ljubim ..." Ona se mu hoCe iztrgati, a on je ne izpusti. ,,PoCakaj, posluSaj mo Jeri- ca! Mlad sem, premožen, imam dobro službo, a srečen ne morem biti nikdar, ako ne smem deliti svoje srege s teboj, Jerica!" — ,,Ni mogoče, se izvije iz njenih razburkanih prsi. Dekle se mu s silo iztrga in zbeži. Pietro stoji dolgo časa še nepremiSno na istem mestu in gleda isto smer, kamor je izginila ona, ki je njegovo ljubezen, njegovo ponosno dušo zavrgla. Izraz njegovih oči pa je prifial o besnem viliarju, ki divja v njegovi duši, V. Smarjetna nedelja. Ko je pri&tj. spomlad v deželo s pisanim cvetjem ter so minuli velikonoCni prazniki, so prifieli Ijudje izpraSevati Ivana, Ce so bodo kmalu žonil? On pa jo zraajcval z rameni in molčaJ. Posebno ženskc je že dolgo skrbela ta važna zadeva; ugibale so in prerešetovale kočljivo zadevo na vse mogofio nafiine, on se jim je pa smejal. PriŠel je k njemu ta in oni prijar telj z imenitno novico, da ve zanj za nevesto, kakoršne nima ves okraj; on ]O mirno posluSal, kongno pai dejal, da so Še ne mudi. Naglo premine na deželi spomlad in že so se priSeli vrofii poletni dnevi. Približaia se je nedelja, ko se obhaja cerkvena slovesnost, god larne patronije. Popoldne istega dno — bil je to star krajeven običaj, ki pa, je z mnogimi drugimi izginil — so je vrŠila navadno v vaški gostilni po konCanem popoldanskem cerkvcnem opravilu prosta zabava s plesom. Kmalu so bili vsi gostilniški prostori napolnjeni z vcselo mladino. Prišla je z dovoljenjem staršev tudi Jerica s sestro in bratoma. Poseb.no važnost so pripisovala dekleta tisti dan temu, s katerim dekietom so tai ali oni fant prvič zasuCo na podu. Marsikatera jo težko čakala tistega dne, češ, takrat so bo dalo spo- znati marsikaj, o čemur s;j je poprej že dolgo zastoni belilo glave. Že se slišijo iz gostilne hreš&eči glasovi harmonike; zdajpazdaj posk.uša ta ali oni parčeij svojo umetnost na podu; bolj in bolj se polni plesna dvorana. Tamkaj pri stranski mizi je sedel z nekaterimi tovariši Ivan. Že večkrat je godec pricel in zopet nelial, veselo so se sukali fantje in dekleta na plešiŠftu, a Ivan se ni ganil na veliko nevoljo deklet, ki so nestrpno feakale, katero si izbere za prvi ples. Fantje ga dražijo, on pa še čaka.. Nazadnje se je fantom to le že postalo preneumno in stopijo v vežo, kjer se je vršilo tajno posvetovanje; fantje pridejo zopet v sobo, poredno se muzajo in pomenljivi pogledi se menjavajo mcd fanti in dekleti; nekaj bo^ Zdajci pristopi Ivanov prijatelj k mizici, kjer je godec neusmilieno natezal staro harmoniko, vrže srebrno dvajseticopred njega na mizo, rokofi: ,,Za Ivana Dolinarja — valček!" Glasen kroliot se zasli§i mod fanti, dekleta se spoglcdujejo . . . Ivan ,,lmdo" pogleda prijatelja, če§, cakaj porednež, ter se le pofiasi vzdigno. Marsikatero dekle začuti ob tem nenavadno vročino v glavi, dasi samo ne vo prav, zakaj, Ivan se hipno ozre po sobi, gre proti mizi, k.jer sedi med tovarišicami Jerica ter jo poprosi za ples. Dobro, da se Jerica v teh trenotkih ni utegnila ozirati po sobi, kajti sicer bi bila lahko opazila marsikateri temen pogled od strani deklet. Zabava so je vršila nemoteno naprej, in že se je zafielo nagibati za goro: treba jo bilo misliti na odhod. Jorica gro torej nagovarjai brata, /6eŠ, 8as je? pojdimo domov. Toda bratoma se med veselimi fanti nikakor ni mudilo. ,,Malo Šo pogaka]!" In čez ,,malo" re8eta sestrama, naj gresta lc počasi, onadva prideta takoj za njima. ilerica se torej s sestro Reziko odpraivi; ž njima pojde tudi Ivan; a brata sta med tem na obljubo pozabila... Re6e torej Rezika sestri: ,,Franceta in Toneta pa vendar od nikoder ni, a o6e so nam zab'i5evali, naj vsi skupaj pridemo domov; uli naj grem po-n]e? ,Pa idi, toda glej, da končno vsi ne izostanete," opominja Jerica sestro, ki se vrne po brata. Ivan in Jerica pa gresta počasi naprej. Toda zdaj, ko sta sama, čutita oba nekako tesnobo v, srcu in pogovor nikakor noSe priti v pravi tirv Ivan se pritožuje Jerici, kako dolgočasno in pusto da mu je tako življenje ter da bo zdaj, ko je preteklo že nad leto clni po očetovi smrti, treba misliti na, to, da si dobi v hišo pridno gospodinjo; pravi, da si ne misli, take Še-le iskati, ker si jo je že zdavnaj izvolil, in sicer nobene druge kot njo; le tega ne ve, se mu li pafi ta želja tudi kedaj izpolni.. Pri tem pogleda Anico iskreno, vpraŠajoS prosefte . . , Sedaj se tudi ona opogumi ter se mu prifine pritoževati, kako ]o neprestano nadleguje oni Pietro s svojo ljubeznijo, za katero pa da nikakor ne mara. Ivan se tem pritožbam smeje ter meni, naj tega ne upošteva kot resno stvar. ,,A vendar se ga tako bojini", pravi dekle, ,,ker je nekaj tako straSnega v njegovih očeh; Ivan, varuj se ga tudi ti!" Dobro de Ivanu ta dekletova skrb, ki jo prime za roko ter veselo pristavi: ,,Kaj ne, 3erica, ti postaneš moja . . . ?K — ,,'Tvoja", Sepetajo komaj sliSno njene ustnice, nje roka pa pofiiva v krepki desnici Ivanovi, kakor da najde ondi zavetja pred njim, ki se ga tako boji. In molče sta korakala roka v roki in presre6na. Kaj bi se trudil okorni jezik, kadar t svoji vzvišeni tajnostni gororioi govore — srca... ff>alie prili.)