f
f
fl Največji
Iv Združenih dritvah
Veti* za T-e leto - - -	$6.00
9 Za pol leta.....$3.00
g Za Ne« York celo leto •	$7.00
Za mornuUto celo ieto	$7.00
GLAS NARODA *
List slovenskih .delavcev y Ameriki*
TELEFOH: CHeUea S—3878
NO. 287. — STEV72877
The largest Slovenian Daily in the United States.
e Isaeied every day except Sundays llj	and legal Holidays.
l—T000 R"d~
UttadHElE
Entered ss Second Olsss Matter September 21* 1903, at ths Port Offics at New York. H. Y„ under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHeUea, 3—3878
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 8, 1934. — SOBOTA, 8. DECEMBRA 1934
VOLUME ZLIL — LETNIK XLE
BENEŠJE ZAPRETIL NASPROTNIKOM Z VOJNO
Svarilo pred oboroževanjem na morju
ZASTOPNIK MADŽARSKE TRDI, DA JE BILA ZAROTA PROTI KRALJU SKOVANA V AMERIKI
Liga narodov si prizadeva odpraviti napetost. — Beograjska vlada pravi, da ne mobilizira. — Diplomatski odnosa ji med Jugoslavijo in Madžarsko zaenkrat še niso prekinjeni. — Pogodba za
MEDNARODNE ČETE ZA SAAR
boj proti teroristom. — S^vjeUka linijVb^"^jAngIija je n®priča^ova"
m&gmla Mali antant:.
Ženeva, Švica, 7. decembra. Ker jo .slednji«' Anglija jrlede Saara izpremenila svoje stališče, se Liga narodov pripravlja, da vzdržuje tekom plebiscita v Saaru red z mednarodnimi četami, v katerih ne bodo niti francosko, niti nemški vojaki.
Pred začudenim občinstvom je Francija to predlagala in Anglija, Italija in fVhoslova-*ka so takoj obljubile, <la po-šlejo v Saar svoje vojaške oddelke pod pogojem, da v to pri-i I voli tudi Nemči ja. Vsled tega je odvisno samo od Nemčije, ako l>o mednarodno vojaštvo vzdrževalo r<nl med plebisei-j toni v Saaru.
I Nemška vlada je že naznanila, da ne nasprotuje medna-
na spremenila svoje stališče. — Ob času plebiscita bod? v Saaru mednarodne čete.
arotniki ki skušaio iL}*V}n0V 2	P°.zdr?- rad napoveduje za pri
arotniki, ki skusajo |vll ta pn<dlo„ rekel ,)a Je, da dni 15 1stopinjJpod nii.lo
učiti države, katere;se mora v tem nepričakovanem, Kana<la< seveda, si n<
Na posebni seji sveta Lige narodov v Ženevi, ki se je bavila z jugoslovanskimi obdolžitvami proti madžarski vladi, je čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš javno pretil z vojno, če bi katerakoli država dvignila roko proti članicam Male antante. — Omenil je tudi, da bi v takem slučaju podpirala balkanske države Sovjetska unija.
V imenu Madžarske je odgovarjal njen delegat Tibor Eckkardt, ki je rekel, da je Mad žarska po polnoma nedolžna pri umoru jugoslovanskega kra lja Aleksandra ter da je bila zarota proti njemu skovana med Hrvati v Ameriki.
Na nekem hrvatskem zborovanju v Youngs-town, Ohio, so baje hrvatski govorniki javno izjav-iiali, naj zadene Aleksandra ista usoda kot jo zaslužijo vsi tirani.
Seja je bila sprva mirna. Francija je obljubila, da ne bo za časa plebiscita v Saaru poslala tja svo jega vojaštva,
se vrši plebiscit pod nadzorstvom mednarodne po-|rodni I,0,icU'b skrl)i za rptl licijske sile.	| nu:\	phWitom
vt . . v i	• v t i v, • • • t , . M»*oee bodo pri tej policiji
IM at o je začel govoriti cehoslovaski ministrski udeležene tudi sovjetske ko-
predsednik Beneš ter večkrat imenoval besedo —[munistične čete, kajti sovjet-"vojna**.	zunanji komisar Maksim
Zatrjeval je, da so na delu zarotniki z vsemi mogočnimi sredstvi uničiti
hO nastale po versailleski mirovni pogodbo. Zarota, I presenečenju posvetovati ki se je kovala v južnem delu Madžarske, je bila I fvwjo	(,hlJubil pa.?e'
. f i ... i v	. . I,M> zastavil vse svoje sile,
naperjena proti Jugoslaviji, docim so se teroristi v
severnem delu Madžarske zarotili proti Čehoslovaški.
Beneš, čigar prizadevanju se je treba v prvi vrsti zahvaliti, da je bila ustanovljena Mala antanta se je skliceval na predlog turškega delegata Rudži beja, kateri je predlagal, naj se sklene pogodba za pobijanje terorizma.
—	Ce bi danes obstajala taka pogodba med Malo antanto in Madžarsko, — je dejal Beneš, — bi bila vsled terorističnih dejanj, naperjenih proti Jugoslaviji, spoznana Madžarska krivim, in Mala an tanta bi imela pravico braniti se z oboroženo slo.
Poudarjajoč, da je Sovjetska unija na strani Male antante, je dejal Beneš: — Vojna med Jugoslavijo in Madžarsko bi postala bolestno in strašno dejstvo, če bi bil Aleksander umorjen pred svetovno, vojno ali pred ustanovitvijo Lige narodov.
—	Ce bo v bodočnosti kdo dvignil roko proti Ce-i hoslovaški, Jugoslaviji ali Romunski, bo ta katastrofa neizogibna.
Madžarski zastopnik je izjavil: — Tajna zarot-niška organizacija, ki je imela svoj glavni stan v Jugoslaviji, je pripravila umor. Aleksandra so obsodile na smrt hrvatske in teroristične organizacije, ki niso imele svojega sedeže na Madžarskem. Hrvatski časopisi so pisali o tem atentatu in na Hrvatskih shodih v Ameriki je bila izrečena nad kraljem Aleksandrom smrtna obsodba.
BEOGRAD, Jugoslavija, 7. decembra. — Jugoslovanska vlada je danes izjavila, da so vse vesti o koncentraciji jugoslovanskega vojaštva ob ma-
SNEG IN MRAZ _NA ZAPADU
Po srednjem zapadu je zapadlo mnogo snega. Hud mraz v krajih poletne suše.—New York ima primeroma gorko vreme.
Prava zima jk> starem običa- j ju — s snegom in mrazom — t je zavladala po severu in osred ; njem zapadu Združenih držav.}
Se celo tako nizko, kot v Kansas City, Mo. j<- padel toplomer na 24 stopinj Fahrenheita iu bela odeja se razpro-. stira po mestih in po rježeli,; medtem ko je zimski bo# ob kanadski meji menda hotel pokazati, kaj more in je potisnil | živo srebro.do IG stopinj pol, ničlo.
Pa tudi v Sioux Falls, S. I), j je kazal toplomer 10 stopinj' pod ničlo. South Dakota, ki je letošnje poletje največ trpela vsled velike suše, je pokrita z zimskim plaščem.
V Chicagu so tlrseli avtomobili in tudi pešci po snegu in ledu. Zapadlo je šest palcev snega. Toplomer se je znižal do ničle. Toda Čikažani se morajo pripraviti še na vse kaj hujše, kajti vremenski u-
prihodnje
Sorgej Kirov
_. i
s da da
pregovori sovjetsko vlado, da v to pristane.
Do sedaj še ni bilo naznanjeno, kako močna bo ta mednarodna policija, toda nekateri so mnenja, da bo štela od 1000
do 2000 mož.
Tuje vojaštvo bo poslano v Saar okoli Božiča ter bo ostalo še po plebiscitu 13. januarja toliko časa, dokler bodo okol-ščine zahtevale.
KOMUNIST OBSOJEN NA SMRT
ne pusti vzeti rekorda. Tako poročajo iz White River, Out., 30 stopinj pod ničlo.
Iz Rocky Mountains poročajo različno vreme. V Sherida-nu je deževalo, v Yellowstone Parku pa je zapadlo mnogo snega.
Solnčna California je ostala solnčna, toda po Sierri leži 24 čevljev debel sneg. V Oka-homa City je pri smehljajočem solncu kazal toplomer 40 stopinj toplote, toda v Sheldan, Wyo. je bilo 15 stopinj pod ničlo, in prebivalstvo mesta pričakuje, da bo sneženi vihar, ki prihaja iz Nebraske, prinesel gorkejše vreme.
Dunaj, -Avstrija, 7. decern bra. — Vojno sodišče je danes obsodilo na smrt 31-letnega komunista Karla Ditseheine-I ra, ker so pri njem našli dve 'bombi. Ditscheiner bo obešen.
PREPREČEN PUČ
Lima, Peru, 7. decembra. — Iz Cuzco poročajo, da je bila tam zatrta zarota, čije namen je bil strmogb riti sedanjo vlado. Večje število zarotnikov je bila aretiranih.
FOKKERA NE PUSTE IZ GRŠKE
Atene, Grška, 7. decembra. *irška vlada ne pusti iz dežele znanega gradilca letal, Antlio-nyja G. Fokkerja, ker so ga zasačili y>ri fotografiranju vojaškega arzenal?.
Naročite se na OLAS NARODA
največji slovenski dr^f^ik * Združenih državah.
Diplomatski odnosa j i med Jugoslavijo in Madžar-sko še niso prekinjeni, nihče pa ne ve, kaj bo prinesla bodočnost.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, 7. decembra. — Danes je vprizorilo dijaštvo burne demonstracije džarski meji neresnične. Izza umora Jugoslovan- proti Jugoslaviji. Malo je manjkalo, da dijaki niso skega kralja nima Jugoslavija na madžarski meji navalili na jugoslovanski konzulat, niti enega vojaka vec ofc meji kot jih je imel prej.' Policija jih je le s težavo pregnala.
SVEČAN POGREB UMORJENEGA __KOMISARJA
Kirovov pepel je bil svečano položen v Kremi. ''Boljševiki se maščujejo, ne pa jokajo."
Moskva, Rusija, 7. decembra. — Sergej Kirov je bil v četrtek s častjo junaka položen k zadnjemu počitku. Medtem pa so sovjetski voditelji ponovili svojo prisego osvete proti sovražnikom revolucije.
Trupla <><> orotirevolucijo-narjev, ki so bili v sredo ustreljeni, so zgovoren dokaz, da boljseviki ostanejo zvesti svo-svoji prisegi. Med ustreljenimi je bila tudi ena žena.
"Boljseviki ne jokajo", je rekel tajnik kominterna (Tretje internacijonalo") Dimitrij Manuilski malo prej, predno je bil položen Kirov pepel v zid Krenilja, "toda znamo se maščevati".
"Tovariš Kirov je mučenec kot Rosa Luxenburg in Kari Liebknccht", je nadaljeval Manuilski. "Sovražnike revolucije moramo pobiti brez milosti".
Predsednik sveta ljudskih komisarjev, Vjaecslav Molo-tov je rekel, da so morilci odposlanci razrednih sovražnikov. "Morajo biti izstrebljeni, je rekel, "pa četudi so vsled boljševizma bili že tako oslabljeni, da morajo može samo od zadej streljati".
Josip Stalin je imel svoj govor pred urno, katero je pomagal nest i na mrtvaški oder pred Ljenivovo grobnico ter je bil navzoč pri vseh mrtvaških obredih z drugimi sovjetskimi voditelji.
Posamezni solnčni žarki s sivega neba so le malo pripomogli, da bi olajšali mraz zgodnjega zimskega dne.
MORNARIŠKA POGODBA NE
SME BITI PREKLICANA
LONDON, Anglija, 7. decembra. — Po odločnem, toda brezuspešnem prizadevanju, da bi mogla Japonsko odvrniti od njene namere, da se odpove washingtonski mornariški pogodbo iz leta 1922, je Amerika odkrito povedala svoje svarilo, da bi odpoved pogodbe imela za posledico mednarodno ne zaupanje in drago tekmovanje v oboroževanju.
Ameriški posebni poslanik Norman II. Davis je izgovoril to svarilo, ki je v splošnem o-brnjeno proti Japonski. Govoril je pred društvom ameriških časnikarskih -poročevalcev.
Njegov govor, ki je prva javna izjava ameriške politike od početka pogajanj med tre-__	mi mornariškimi velesilami,
Hauptmann brezdvom-| odkriva obenem, da je predno spoznan krivim u- ] sednik Roosevelt predlagal bi-
mora. — Našli so nove stvono znižanje mornaric.
Ker ni prišlo do sporazuma glede znižanja mornaric — je rekel Davis — zato Združene
NOVI DOKAZI BODO 0BTEŽILI HAUPTMANNA
Državni pravdnik An -Hauck pravi, da bo B.
dokaze.
Flemingtcn, N. J., 7. dec. — Državni pravdnik Anthony W. Hauek jo nepričakovano in brez posebnih podatkov objavil naslednjo izjavo:
"V slučaju Bruno Richarda Ilauptmanna so bili najdeni novi dokazi, da ni nikakega dvoma o tem. da je kriv umora Lindberghovega otroka. Zanj je električni stol gotov".
Več o tem ni hotel reči. Izvedelo pa se je, da sta se dva jdržavn/i policista iz New Jersey« zglasila pri državnem i pravniku Samuelu Folevu v Bronxu, kjer sta se posvetovala s p možnim državnim prav-'dnikom Edwardom F. Bresli-Uiom, pomožnim policijskim nadzornikom Henry Bruckma-noni in uradnikom pomožnega (državnega pravdnik« Oharle-Jsom F. Br<xliej< 111. Bruckman lie načelnik policije v Bronxu, • Brodie pa ima v oskrbi doka-
države odločno vztrajajo pri svoji zahtevi, da ostane dosedanja mornariška pogodba v veljavi. Po Davisovem zatrdilu je wash ingtonska pogodba napravila konec tekmi v oboroževanju na morju in je po-, stavila zdrav temelj za mir na Pacifiku in na Daljnem Iztoku. Ta pogodba je imela za svoj cilj "enakost v varnosti".
"Ako se opusti to načelo", je rekel Davis, "tedaj bo prišlo do mednarodnega nezaupanja in dragega tekmovanja v mornariškem oboroževanju, ne da bi pri tem kaka država imela kako korist.
"Noben narod ni skušal svoje volje vsiliti drugemu narodu, temveč vsak je bil pripravljen kaj bistvenega prinesti k zaželjenemu cilju'*.
"Združene države so še za nadaljnje znižanje oboroževanja na morju", ej nadaljeval Davis, "v soglasju z načeli, ki so bila postavljena v "\Vash-dovoljeno, da se" brez vsakih ! »ngtonu in Londonu. Po naro-j prič razgovarja in posvetuje s|r'i,u predsednika sem prcdla-isvojim zagovorikom Lloydom Sal vsestransko znižanje v jFisherjem. Fisher bo Pripeljal! mornariškem oboroževanju, (s seboj stenografa, ki bo zapi- i katero znižanje naj bi bilo ta-,sal vse Hauptmannove izjave, j ko> ne izpremenilo raz-Fisher, ki je bil obveščen o j merja moči udeležencev in da »voricah, da so bili proti ne hl P° t(>h pogodbah bila o-
ze proti llauptmannu.
, Prvič, odkar je v zaporu, bo Hauptruannu prihodnje dni
PROTI DRAŽENJU
Berlin, Nemčija, J. decembra. — Vlada je odločno nastopila proti onim trgovcem, ki brez vsakega vzroka višajo cene syojemu blagu. Koj prvi dan je dala zapreti enoindvaj-set trgovin.
gov
I rauptniannu najdeni novi dokazi, je rekel hladno: "O tem ničesar ne vem in tudi ne verjamem". Tudi generalni pravdnik Wilentz ni hotel o tem ničesar povedati.
Glavni Hauptmannov zagovornik Edward J. Reillv iz Brooklyn« je rekel glede trditve držav, pravilnika Haucka: "Nikdo tega ne vzame za no".
Reilly pa je priznal, da je slišal, da so nekateri Nemci v neworskem okraju Yorkville meti nemškimi prebivalci pobirali sklad za Haupt.manovo zagovoru i št vo. Baje so že nabrali okoli $500. Toda tega denarja do sedaj nista videla ni-
Ito Rf illy, niti Hauptmannova žena. Reillv je rekel, da je pi-Jsal oolicijskemu komisarju Va-llentine pismo, v katerem ga prosi, da to zadevo preišče.
grozena zajamčena varnost".
ŠOLSKI BOJV LITV1NSKI
Klaiper, Litvinska, 6. dec. Odredba, da se mora v 222 izmed 223 šol v memelskem o-kraju poučevati v izključno li-tvinskem jeziku, je zelo razburilo prebivalstvo in stariši so zagrozili s stavko otrok.
Do se'da jje bilo 208 samo nemfkih šol in 80 odstotkov trdi, da govore doma samo nemško.
Memelsko ozemlje je bilo pred vojno nemško. Po ver-saillskem miru so zavezniki vzeli pod svojo upravo. Ko se je svet ministrskih predsednikov posvetoval o tem, komu prepusti to ozemlje, so Lityin-ci leta 1923 celo pokrajino nenadoma zasedli«
ODA"
HEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 8, 1934

Glas Naroda1
and Published by ^OTENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L BeoaUk, Treas.
et Oa corporation and ad d re— of above officers: rough af Hadmttan. New York City, y G L A 8 NARODA" (Voice af the People)
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
i.
Day Except Sundays and Holidays
volja an
•••■••■••••a
h pol Iota la (Mrt lata

In
«6.00
$3.00
Za New fork sa celo leto......97.00
Za pol leu ...................13.60
Za inosemaCTo sa celo lato...... «1.00
Za pol leta................................$3.60
8ubecri|itioo Yearly «6.00
Advertisement on Agreement
Naroda" Istisjs vsaki dan izvzemal nedelj In prasnlkor.
Popili bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli «s«ljetl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se anm feodl prejšnje bivališče ossnsnl. da bltreje najdemo naslovnika.
NARODA". 21« W. 18th Street, Now Yecfc. N. JL CHdsen S—5878
MORNARIŠKA KONFERENCA
JUGOSLOVANSKA NOTA
Nota, ki jo je 23. novembra [ nokrvnost v tej njegovi težki jugoslovanski zunanji mini-j preizkušnji, je bil razlog v ter Jeftič izročil tajništvu Li-(tem, da še veruje v efektnost ge narodov v Ženevi, se glasi: ustanove Lige narodov kot ču-
Gnusni zločin v Marseillesu !Varja miru m mednarodne moki je zbudil vest vfceli civilizi-,ral*' od katere zavisi ta mir. ranih narodov, je prisilil jugo-' JuS°sl<>vanska vlada, ki se slovansko vlado, da iznese zaVeda sv°je odgovornosti pa pred svet Lige narodov goto-:tudl dolžnostl napram svoje-' ve, posebno resne strani te afe- mu narodu' J*e prisiljena, da o- j re, ki so bile odkrite s policij- P°z<m svet Llge narc)(lov» <la » sko preiskavo v več državah morn. ta ustanova vrniti za-in ki so take prirode, da lahko ?Pan-»e v mednarodno pravico onemogočijo dobre odnoSaje in m m°™}°>. kl J"° tragični mir me<l Jugoslavijo in njeno! „ars0llls^ do^odt'k omajal, sosedo Madžarsko.	[Brezpogojno je potrebno, da se
j v svrlio ugotovitve odgovor-
V svojem poročilu, predlože- j nosti obelodanijo pred najviš-nem svetu Lige narodov 4. ju- jo organizacijo mednarodne nija 1934, je imela jugoslovan-! zajednice vse te okoliščine, ker ska vlada čast, tla opozori svet bi ne bilo večje nevarnosti za Lige narodov na zločinsko de- mir in odnosa je med narodi, če 1 o vanje gotovih terorističnih j se ne bi vpoštevalo, da je ju-oiementov, ki so imeli stalno goslovanski narod izgubil svo-
raaaBiiUiinaBfi^^
BLAZNIKOVE
Pratike
za leto 1935 IMAMO V ZALOGI
Cena 25c
s poštnino vred.
Posebni zastopnik predsednika Roosevelta, Norman H* Davis, je imel predvčerajšnjim v, Londonu govor, ,^iterim je hotel zadati smer mornariški konferenci.
jega naslavnejšega voditelja, ki je postal žrtev zločincev, ki
bivališče v Madžarski, prav tako pa tudi na podporo in sodelovanje, ki so ga ti elementi jih mora zadeti pravična ka-uživali s strani gotovih raa-, zen. jdžarskili oblasti.	Na drugi strani so mars^ill-
Že dalj časa je kazalo, da ne bo prišlo do nobenega i Ko je jugoslovanska vlada ski dogodki še bo
se je Zgradilo!vse to	Pred sve^ Lige1 problem gotovih metod meti-
r	'narodov, se jo izjavila pri- \ narodne politike, ki ni delova-
ln v \N ashing-, pravijeno, <la z neposrednimi j la samo v odnosu napram Jugoslaviji, ampak tudi v odno-
V kratkem bo gotov Slovensko- Amerikanski KOLEDAR za L 1935
Cena 50c
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York, N.
kompromisa, in da se bo sesulo vse, kar pred leti pri sličnili pogajanjih v liondonu
j 1	-m— - t
tonu.	'pogajanji regulira celokupno
• Norman H. Davi« je resno posvaril Japonsko. Rekel 1 situaci3° aa madžarsko-jugo-
j . . T	. „ , .	. „	, .	, .	t slovanski ineii, trdno prepri-
. e, da bi Japonci, ce bi omalovaževali waslnngtonski spo- fana (la bo madžarska' v,Lda razum izza leta 1922, ogrozili varnost, ustvarili mržnjo in'stavljena na ta način pod od-sovraštvo ter s tem prisilili države k nadaljni tekmi v ob- govornost, podvzela potrebne oževanju na morju.	(ukrepe, da se napravi konec
.	. . _ . ,, .	podpori, ki so jo teroristični
.Posebno je opozarjal na dejstvo, ula je Washington-
ska pogodba ustvarila "enakost za varnost", in kdor ho če omajati ta princip potom "enakosti v oborožen ju* \ ogroža varnost in mir.
Davis je poudarjal predsednikovo priporočilo, da je treba vojne mornarice temeljito in »splošno znižati.
Ta razorožitev ne bo spremenila razmerja med Združenimi državami, Anglijo in Japonsko, istočasno bo pa za jamčila mir.
Davisov govor je bil temeljit in prepričevalen, bati e je pa, da je prišel nekoliko prepozno.
Ako bi se bil prej posluzil predsednikovega imena in rel«ediiikovega predloga, bi bil ustvarjen temelj, na uterem £>i bilo omogočeno uspešno \delo.
Tako je pa že zamujeno. Konferenca se bo vkratkem isu razšla in bo vsled diplomatske spretn vsti Japoncev osežen kak kratkoročni kompromis.
Vsledinega se bo pričelo tekmovanje na morju. Ja-)onci so prišli v London s trdnim namenom, da izsilijo i-aznierje 5:5:5 ali pa sami trpe posldJice.
Zdi se, da zapadni sili pozabljata, da se je konstela-cija izza podpisa londonske in waskingtonske pogodbe bistveno izpremenila.
Japonska je mdl tem časom izstopila iz Lige naro-lov, vdrla v Mandžurijo, ustanovila državo Maneukuo, lobila mandat nad nekaterimi pacifienhni otoki ter si za-jamčila bogata ležišča petroleja.
To so zmage, ki razodevajo, da si Japonska ne lasti oo krivici naslova solnčnega cesarstva.
Te svoje važne pridobitve lioče zaščititi, zaščititi jih pa more ediuole z močno mornarico.
Pretežna večina japonskega nardJa bo podpirala japonsko vlado v Itrdnem in neomajeueni sklepu, da t', mornarico zgradi. «
»o marst'iu- •. _r	.
,. , ...kin Madžarsko in I:i grozi kali zaostrili! 1-4- • - i . . w . . a , i nt i mir in »lobre odnosa ie med meti-	..	°
narodi.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v »tari kraj ali dobjti koga pd tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naje dolgoletna skušnje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila fci tudi trn potrebno pre»krb$tit da je potovanje udobno i* fritro. Zato te taupno obrnite na nai ca via pojasnil
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, vise je in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem Sašu, in kar je glavno, ta najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutka, ket prodno te dobi it Washingtona povratno dovoljenje, EE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta bretplaina navodila in toaotavlja-mo Tam, da boste poceni in udobno potovak.
SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL1 BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y.
elementi uživali na Madžarskem. Edino v tem duhu so se vršila pogajanja z madžarsko vlado in so dovedla do sporazuma, ki je bil podpisali v Beogradu 21. julija 1934.
Toda z rezultatom preiskave, ki se je izvršila po umoru Nje. Veličanstva kralja Aleksandra in zunanjega minictra Louisa Barthouja v Marseillesu, je ugotovljeno, da je ta zločinski atentat organiziran in izvršen ob sodelovanju onih terorističnih elementov, podpi-ranih na Madžarskem, ki so se še nadalje okoristili s podporo in sodelovanjem oblasti v tej državi.
Zahvaljujoč so temu sodelovanju, se je mogel izvršiti ta zločin. V resnici se nahajajo med sot rudniki morilca oni teroristi, ki so bili že predmet pritožbe s strani jugoslovanske vlade. Iz izpovedi) aretiranih teroristov je ugotovljeno, da so oni imeli na Madžarskem ne samo zatočišče, ne«ro da co na madžarskem ozemlju bivali v skupinah vse do izvedbe marseillskega atentata.
Rezultat preiskave osvetljuje na posebno težak in prepričevalen način odgovornost madžarske vlade v pogledu podpiranja teroristične akcije gotovih iz Jugoslavije pobeglih jugoslovanskih državljanov. V podrobnem obsega spomenica jugoslovanske vlade, ki bo predložena svetu Lige narodov, poročilo in dokumente, s katerimi razpolaga jugoslovanska vlada v tem pogledu.
Jugoslovanski narod, ki je bil najgloblje zadet v svojih čustvih, veruje, da se morajo popolnoma razčistiti okolšči-ne, v katerih se je pripravil in izvršil gnusni zločin. . Velika bol vsega jugoslovanskega naroda se je pretvorila potem, ko so se izvedele gori navedene okoliščine, v globok gnus in narodni gnev proti onim, ki so inspirirali in favorizirali izvršitev atentata in ki se vsi nahajajo izven njenega naci-jonalnega teritorija. Da je jugoslovanskemu narodu uspelo
očuvati dostojanstvo in hlad-
« • • -
VINO
Naravnost iz vina."-ne k vam. Stara vi-1 na lt petiadevetde-(95«) salona. Pošljite tri cente <3e) sa p in rcne. o - Angioika Wine Co. i P. a Ec= 4457 Beach,	California |
su napram vsaki izmed njenih zavezniških nacij. Tu ni beseda o političnem zločinu o dejanju osamljenega pojedinea. tu ni beseda o zatočišču političnim emigrantom, nego se tu pojavlja vprašanje o vežbanju in oučevanju teroristov po neki tuji sili, zato da postanejo profesijonalni zločinci z nalogo, da bi izvrševali atentate in umore z določenimi političnimi cilji. Olajšave in zaščita, le i so jih dajali na madžarskem teritoriju zločincem v svrho njihovo podrobne pripravo, so morale biti dane po vsem gotovo v ta namen, da bi se ubijali najboljši služitelji kake liacije in odločni brani tel ji mednarodnega miru.
vil avto radi rdečega prometne ga signala, da se je avto obrnil okoli. Hrovat, ki je videl bližajočo se nesrečo, je potegnil več ljudi od usodepolnega mesta, pri tem pa je sam dobil take poškodbe, da je skoro na mestu umrl, a rešil je najmanj trem osebam življenje. Policija je voznika nesrečnega avtomobila aretirala.
— L. 1030 je umrl v Cleve-landu rojak Labijan. Nekaj se je bil poškodoval v tovarni in je nekaj dni zatem umrl na svojem domu. Industrijalna komisija se je hranila izplačati smrtniuo, češ, da ta človek ni umrl za posledicami poškodb, dobljenih v tovarni. Zadevo je dobil v loke slovenski odvetnik John L. Mihelieli. Tožba sije vlekla cela 4 leta. Pred par dnevi je porota priznala odškodnino za pok. Labijanom v vsoti $5500.
O ČRNOGORCIH.
Iz Jugoslavije.
Zelo vam boni hvaležen, gospod generalni tajnik, če boste izvolili staviti to vprašanje na dnevni red prihodnjega zase- Julijani Montel, danja sveta Lige narodov. — Bogoljub Jevtič, zunanji minister.
Včasi sem vam že pravil o Črnogorcih. Zanimivi ljudje, da vam rečem.
Odkar so enakovredni člani velike jugoslovanske družine, je skoro zabrisana razlika med njimi in njihovimi srbskimi o-ziroma hrvatskimi sosedi, toda prejšnja leta, ko jim je knez Xikita vladal, in še leta in leta prej, so bili Črnogorci nekaj posebnega.
V originalnosti jim ni bil pos do kolen.
O njih bo ohranila zgodovina nebroj zgodb, iz katerih odsevata naivna duša in pošteno srce črnogorskega naroda.
Pošteno — po črnogorskih j nazorih, seveda.
Saj vam je mendn znan odgovor vojvode Plamenta, Vi priča o neustrašenosti in samozavesti povprečnega Črnogorca.
Ko ira je leta 1904 neki iuje-zemski časnikar vprašal, kaj bi storila Trnagora, če bi ji Avstrija napovedala vojno, ga je vprašal Plamenac:
— Koliko prebivalcev ima
Naši v Ameriki
Sestri Mcntel obsojeni.
Te dni je bila pred okrožnim sodiščem na »Šušaku pre-čitana sestrama Josipini in ki sta 1. maja umorili uglednega sušaške- Avstro-< )grska
—	Nekaj nad petdeset milijonov — odvrne časnikar.
—	Dobro, pa naj jih ima pet-[ deset milijonov. Ali veš, keli-
i i.
i1 ROJAKE PROSIMO. NAJ NAM 1 NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
ua trgovca Mirka Ud i no, obsodbo. Zanimanje za razglasi-(tev sodbe je bilo ogromno, sodna dvorana je bila nabito
polna. V največji tišii je pred-j ko nabojev je poslal lani ruski sednik senata dr. Retl prečital Car našemu knezu za god* Ne obsodbo, s katero je Josipina ( Veš, kaj ne? Sto milijonov na-obosojena na 20 let ječe, Ju- bojev mu je poslal. Naši voja-lijana na dosmrtno ječo.	, fci so pa taki: Če desetkrat u-
V razlogih obsodbe je nava-' strcli\ devetkrat zadene. Po-jal presednik senata, da sta bi-
— V ponedeljek ob 8. uri zjutraj je po dolgi bolezni preminul v Clevelandu rojak Rudolph Nadbatli. Zapušča so-
i progo, dva sina, in brata. V iOIevelandu je bival 12 let. Robi 1 v Ljubljani, kjer zapušča tri brate in eno sestro ter več sorodnikov.
< >rganizacija reda bi bila nemogoča, če bi se dovoljevalo ,KU tako zločinsko početje izvežba-nili zločincev, ki bi uživali za-j ščito in podporo kake tuje dr- j — H. decembra je v (ilen-žave, in to ne le za posamezuo J ville bolnici v Clevelandu pre-državo. nego za ves civilizira-1 minula dobro poznana Barba-ni svet. Pričela bi se nova era ( ra Oblak, rojena Bedekovič. mednarodne anarhije in bar- Pokojniea je bila rodom Hrva-
li sestri Julija in .Josipina obsojeni zato, ker sta t. maja med 20. in 20.30 dogovorjeni umorili Ud i no in mu vzeli denar. Julija ga je na stolu sedečega udarila s kladivom, ko se je pa dvignil in se hotel braniti, je še naprej udrihala po njem, a ko se je spodtaknil ob stol in padel, je še na tleh ležečega oplazila s kladivom po glavi, zaradi česar je dobil Udina smrtno nevarne poškodbe, ki jim je podlegel. Josipi-
temtakem bo Črnogorcem, ko bodo postrelili Avstrijce do zadnjega, še vedno ostalo nekaj nad trideset milijonov nabojev.
i Kaj pa tisto o črnogorskem popu, ki mu je zmanjkalo za službo božjo, ali ste ti->te ž<; slišali ?
Pravoslavnim duhovnikom (popom) ni treba toliko študirati kot duhovnikom dniirih veroizpovedi.
' Črnogorski pop je približno toliko izobražen kot so naši
barstva, doba, v kateri bi izginili najosnovnejši principi mednarodnega miru.
Pod težo teh okoliščin je bila jugoslovanska vlada v svoji skrbi, da se ohrani mir, in verujoč v avtoriteto Liue na-
tica, ter je bila 63 let stara.
— Te dni smo poročali o smrtni nesreči, ki je zadela v Clevelandu našega rojaka Joseph Hrovata, ki j«' bil zadet od avtomobila na potu ua delo. Hrovat in več drugih ljudi
rodov, primorana, sklicujoč se j je čakalo na križišču Brook in na 2. odstavek 11. člena pakta«State Roads na ulično karo, L. N. da pojasni svetu ta polo-j da se popeljejo na tlelo, ko je žaj, ki tako težko promprimi-j pridrvel avtomobil, katerega tira otlnošaje med Jugoslavijo | vozi lik pa je tako naglo usta-

SORODNIKA ALI PRIJATELJA V DOMOVINI NE MORETE BOLJ RAZVESELITI KOT CE MU POŠLJETE DENARNO POŠIUATEV ^ BOŽIČ
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V ITALIJO
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.8« .......... Din. 10«
$ 5.35 .......... Din. 200
|7i« .......... Din. 300
$12.— ............... Din 500
$24.— ......... Din. 1000
$47.50 ......... Din. 2000
Za $ 9.35 .......... Lir 100
$18.25 .................... Lir 200
$41.60 .......... Ur 500
$88.20 .......... Lir 1000
$176.— .......... Lir 2000
$263.— .............. Lir 3000
KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za IzpLattJo Težjih zn«skov kot sgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih ali lirah dovolj u Jem o ie bolje pogoje. (ZruClLA V AMERIŠKIH DOLARJIH
Za Izplačilo $ 5.— morate poslati..........$ 5.75
$10.— " " ..........$10.85
$15^- w * ...... ... $1«.—
$20.— - " ..... ....$21—
$40.— - » ..........$41.25
$50.— " " .......... $51.50
Prejemnik dohl v starem kraja Izplačilo t dolarjih. Nujna nakazila izvrftnjemo po Cable Letter sa pristojbino $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda"
11« ffK 18th STREET	NEW YORK, N. T.
na jo prinesla Julijani kladivo uiinistrantje. Kajti v (Vnigori in meti tem. ko je ta udrihala > l)iI,» YSe bolJ podomaf-e. po njem, ga je držala za noge| j>a j(> prišel takle pop v er-ter mu pobrala iz žepov 500 110gorško selo, kjer vina sploh Din, nekaj drobiža in ključe, s niso poznali. Pač pa slivovko. katerimi je hotela odpreti bla- j	.	.
gajno, kar se ii pa ni posreči-' Eh slivovke je bilo, me k«»-lo. Tako sta zakrivili smrt Mir -1,ko- Celo otroci so se opajali z ka Utliiio po zrelem preudarku' nJ°-	bll° shvovke
iz koristoljubja in s tem zagre- jVO(le 111 raleka-šili zločin proti življenju. j pa jt. začel pop maševati in
Po obširni motivaciji obsod-, se ^ l,ri bož.icm «P™viln na-be jt- predsednik vprašal obto-; mesto vina slivovke posluže-žonki, če sta zadovoljni z «
„b-« vaK Kt'r J'e bil
slivovke
neuk in neizo-
sodbo. Obe sta odločno izjavil' ^žen, je bilo njegovo cerkve-da ne. Zagovorniki so priiavi- no opravilo neveljavno, Boir mu li nriziv zaradi previsoko od- ^ Im odpustil zmoto, merjene kazni, a državni toži-1 Nekega dne pa zanese pet v lee dr. Klarič si je pridržal ! dotieno vas samega pravoslavnega patrijarha.
tridnevni rok.
Ill let stara žena.
V Županji živi 111 let stara Katja Pucanič, ki se dobro sliši in vidi, pa tudi zobe ima še ztlrave. To je pač najstarejša Katra v Jugoslaviji.
DR. KERNOVEGA BERILA
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
KNQLISn SLOVENE READER STANE SAMO
$2
Naročite ga pri —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
216 WEST 18th 8TREE *
In ko je sedel patrijarli v bližini oltarja 11111 je udarila slivovka v nos.
—	Kaj delaš, pop * — ga na-hruli patrijarli. — Kaj piješ.'
—	Slivovko — odvrne pop.
Patrijarli je kar pene pognal, tako silno je bil ogorčen.
Pop se je pa izgovarjal, tla ni daleč naokrog niti kaplje vina, da prebivalstvo vina sploh ne pozn«, (ločim jc* slivovice, kolikor si je srce poželi.
Popovi pokaži pa niso zalegli.
Patrijah je besneJ in ni vedel, kaj bi storil. Slednjič je bruhnilo iz njega:
—	Torej slivovko si pil pri maši, pop? Slivovko namesto vina? Ali veš, da to ne gre?
Pop se je odkašljal in ponižno odvrnil:
—	Tudi meni se je sprva zdelo, da ne bo šlo. Sčasoma sem se pa prepričal, da gre ...
-. U.S&. -' -. ..SE«
'GLAS NARODA'
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 8, 1934
THE LARGEST SLOVENE DAILY in IT. EL JL
ALEX BERRY:
Vsa žareča od sreče je stopila gospa Brichova iz lekarne. Pravkar se je tam tehtala iia higienični te liniei in se prepričala, da je shujšala zadnja dva tedna za dve kili.
Ta prijetna izpreinemba njene debelosti je bila dosežena s strogo dijeto in postom, zlasti pa z napornimi in strogo odmerjenimi izpreliodi.
No torej, ker so uspehi tak} razveseljivi, je treba nadaljevati. Zato je jrospa Brichova sklenila vrniti se domov pes. Malo se bo požurila in gotovo se vrne pravočasno h kosilu, da se Bara, kuharica, ne 1>j preveč razburjala.
Gospa Brichova namreč ve iz izkušnje, da mora v svojih zahtevah muogo popustiti, du mora v marsičem potrepeti, če lioee obdržati izborilo kuharico, ki jo je zdaj tako težko dobiti.
Toda Ba ruška je bila preveč okrogla — kakor njena gospa — poleg tega je pa imela poapnenje žil tako, da je morala gospa najeti posebnega čistilca parketov. Baruška je imela tudi sklepni revinatizem, tako da ni mogla sna žit i oken in pomivati kuhinjske posode. Tudi za to delo je bilo treba najetij posebno žensko.
Gospa Brichova baš zdaj išče pomočnico za drobno tlelo, z\ krpanje in podobne malenkost,i kajti Baruškine oči bi se z njimi utrudile, hiorda pa celo po-kva rile.
Ni dolgo tega, ki si je Baruška izgovorila dva popoldneva v tednu, da bi mogla hoditi
IZBORNA KUHARICA
v kino. Ker je strastno oboževalka filma in ker se prično predstave zgodaj, je bilo določeno, tla bo obed vedno pol ure prej, da bi izborila kuharica ne zamudila nobenega prizora.
Izborna kuharica je tudi dosegla, da je gospod Briche iz-premenil znamko vina m da kupuje mnogo dražje portsko, ki pa bolj ugiija Baruški.
Kadarkoli boli Ba ruško glava ali jo muči migrena, jo vzameta zakonca Briche s seboj na večerjo v najboljšo restavracijo.
Treba je pa tudi priznati, da vam speče ta znamenita vladarica kuhinje sijajno pečenko in imenitne pogačice h kavi, samo če je dobre volje. In ker obožuje posebno ti dve dobroti, je razumljivo, da sta kaj pogosto na jedilnem listu.
--- i
\ sa zasopla in prepotena se j je vrnila gospa Brichova do- J uiov s petminutno zakasnitvi-1 jo.	j
Baruška ji je pnsla od p ret i in na obrazu se ji je poznalo, i da je nezadovoljna.
Gospod Briche je že sedel v . jedilnici in čital novine. Vonj korenčka in peteršiljička, prijeten vonj dušene pečenke se, je širil po vseh sobah in udar- J jal v nos tudi njemu.
Bogme, zadostuje enkrat potegniti vase malo tega vonja, pa postaneš takoj lačen.
— Lahko že prinesete na mi-zo, Baruška, — je dejala gospa S Brichova. — Jaz juhe ne bom j jedla. Zadovoljna sem povsem • s svojo dijeto, kajti pravkar i
sem se prepričala, da sem zo pet shujšala za dve kili...
—	Zares? — je vzkliknila kuharica ogorčeno. — Ce je tako, §vam moram pa pravočasno povedati, gospa, da sem odločila za štirinajstdnevno odpoved.
Gospa Brichova, ki je še držala v roki svoj klobuk, ga je tisti hip instinktivno pritisnila na prsa. Tako je bila presenečena in prestrašena.
—	Saj ni mogoče, Baruška! Kaj se je pa zgodilo L Res zakasnila sem se, priznam, toda, obljubljam vam, da bom v bodoče točnejša.
— Ne, ne, madame, moj sklep je trden.
—	Kaj vam pri nas ne ugaja ?*Kaj niste zadovoljni z jedjo, z vinom!... Ali pa ste morda bolni? Ali hočete, du vam preskrbimo pomočnico za del j ča ? a ?
—	Pomočnico bi res ne bila odveč. Toda vse to ni vzrok zakaj hočem oditi...
—	Saj smo vam že prejšnji mesec zvišali plačo...
—	Novo zvišanje bi pač ne škodilo. Sicer sem pa hotela žc takrat pobrati -ila in kopita i»t izginiti. Zdaj sem pa trdno sklenila odpovedati službo.
—	Torej povejte vendar, draga Baruška, kaj vas težji. Pripravljeni smo ugoditi vsaki vaši želji, je-li, Gustave?
—	Seveda, seveda, — je pritrdil gospod Briche resno.
Gospa pa nadaljevala:
—	Vi ne odgovorite f Morda hočete nekaj dni počitnic. Ali želite odpotovati na rivijero ?
Povesti in Romani:
Agitator (Kersnik) br.A _____
Andrej Hofer ............................
Iteneika vedrževalka ___________
Belg rajski biser _____________________
Beli meresen ..........................
Rele no »I. mali junak ...____________
Kožitno darovi ____________________
Božja pot na Medu ..................
Božja pot na Šmarni gori ______
Cankar:
Grešnik l^enard, broft. _______
Mimo življenja _________________
Moje iivljenje .................
Romantične duše_____
Balkansko-Turftkn vojska _______
Italkanskfe vojaka, s sliksinl
Boj in zmaga, povest ____________
Blagajna Velikega vojvode ...
Buraka vojaka ------------------
Beatin dnevnik__________
Čarovnica _______________________
Cvetina Borograjska __________
Čebelica _____________________
Črtice iz življenja na kmetih
Drobiž, in razne povesti — Spisal liličlnskl ------
Dekle Eliza ___________________
Dalmatinske povesti
Dolga roka___________________
Do Ohrida in Bltolja-------
DoU s orožjem----------
Dve slild: — Njiva; Starka
_______(Mefiko) _________________
Devica Orleanska —---------
Duhovni boj
......M
......JS%
.—.35
------.35
.......40
.......60
......85,
......20 i
-----20 i
.......7«
_____.80 j
------.60 S
______.801
____20
.......60
_____.40
____M
____JS5
_____.45
-------2S
Dedek Je teljckl
.J5
...M
.«.48 ...35 —50 ...70 ..J«
...JO .-50
JI
Fabljola ali eekev v Katak fraa Baroi Filozof aka Fra Diavoio
v stari LJaMJaai Grflka MjrtolocUa
Helena (Kmetova) ...........................40
Hudo Brezdno (11 sv.) —___________.35
Ilumorske, Groteske ln Satire ,
vezano ------------------------------80
brofilranu_______________________.80
Izlet g. Broufka .......................«..1.20
Izbrani Bplsi dr. H Dolenca ____________M
Iz tajnosti pri rode .......................50
Iz modernega sveta, trdo vez. ____1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mene'^iger: 2 zvezka __________________________________1.50
Igračke, broftirano --------------------80
Igralec ___________________________________«.75
Jagnje.............................................JO
Janko in Metka (za otroke) ............JO
Jernat Zmagovat, M^d plazovi ...__.4>0
Jutri (Strug) trdo vez __________________«75
broft._____________________80
Jurčičevi spisi:
Popolna Izdaja vseh 10 zvezkov.
lepo vezanih ________________________«..10.—
6. zvezek: Dr. Zober — Tugemer
broširano _________________________.75
Juan iMserija (Povesti lz Španskega
življenja __________________________50
Kako se sem jaz likal
(Alešovec) I. zvezek_____JO
Kako sem se jaz likal
(Alefiovec) II. zv. ____________6«
Kako sem se laz likal
(Alešovec ( III. zvezek ________.80
Korejska brata, povest Is ml si Jonov ▼ Koreji ............—-------------.JO
--------------------SO
Ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, KupCijskl stražnik. Uradnik, Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje. Natakarca. Duhovnik, Itd___________________6«
Lucifer ................
Marjetica _________
.Materina irtev _
Moje življenje ___
Mali Ix».-d _________________
Miljonar brez denarja____
-50
-50
.75
-----75
Krvna osveta ------------------
Kmečki punt (denoa) ________________«..60
Kuhinja pri kraljici gosji ootid .«50
Kaj se je Markaru sanjalo_____25
Kazakl _______________________________80
K rižev pot patra Knpljenlka_____70
Kaj se Je Izmislil dr. Oks______.45
Levstikovi zbrani spisi________M
Ode in elegije; Sa-omanee. balade in Tolmač (Levstik LevsUps la njegove
.78
.78
Maron. krščanski deček is Libanona _____________________________________J65
Mladih zanikernežov lastni živo-
tcols ---------------------------75
Mlinarjev Janez_____________BO
Mujolino---------------------------------------.48
Mrtvi Gostač _____________________35
Mali Klatež _______________________78
Mesija _______________________________88
Malenkosti (Ivan Albrechtj _______28
Mladim srcem. Zbirka povesti sa slovenska mladino ...
Možje___________
Na različnih potih______
Notarjev nos, humoreska «.
Narod, ki izmira _____________
Naša vas, n. del. 9 povesti Nova Erotika, trdo vez
Naša leta, trda ves_____
broširana Na Indijskih otokih «... Naši ljudje .... Nekaj iz ruske zgodovina
Na krvavih poljanah. Trpljenje in
strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka....................1.50
Ob 58 letnici Dr. Janeza K. Kreka .«25
Onkraj pragozda----------------88
Odkritje Amerike, trdo vezano .......JO
mehko vezana...... ....... ,50
Praprečanove zgodbe__—_______«35
PasU In zanki___________25
Pater Kajetan____
Pingviaski otok « Pravica kladiva «.
Knjigarna "Glas Naroda"
SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY 216 Wert 18th Street. New York
Ali hočete zaboj portskega vina f... ali pa strojepisko, ki bi vam pisala na stroj pisma...
Gospa Brichova, vsa izčrpana in razburjena, je že obupa-vala. Tedaj je končno gogspod Briche spoznal, da je nastopil ugoden trenutek, ko mora poseči vmes. In dejal je mirno:
—	Ne ravnate prav, Baruška, da nam nočete povedati, kaj imate na srcu. Priznajte vendar, da se pošteni ljudje vedno lahko sporazumejo. No, povejte nam iskreno, kaj vas teži.
—	Pa naj bo, — se je udala Baruška. — Povem vam to, dragi gospod. Cujte: ne želim da bi živela vaša gospa ob strogi dijeti, skratka, da bi se tako nasmiselno postila. Pravkar ste bili priča, kako se je bahala, da je zopet shujšala za dve kili. To je že od sile!
Gospa Brichova se tisti hip ni mogla ubraniti smeha.
—	Toda, draga moja Baruška, zato se vam vendar ni trer ba razburjati, saj delam to za svoje zdravje, za svoje udob-stvo.
—	To se ve, to se ve! — je godrnjala kuharica. — Toda treba je pomisliti, da ste si dali zožiti že vse svoje oblek«', tako da so mi ž<» pretesne.. . In veste dobro, da rada hodim v kino v svilenih oblekah, ki so mi bas prav... Tako torej, zdaj veste to. In na izbiro imate: ali ali!
«
GLAS NARODA
zopet pošiljamo v do« movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo.
r	i
posebnega sla v državno tajništvo, naj povpraša, kako je s kupčijo. Tam so bili seveda zelo presenečeni, kajti nihče ni ničesar vedel o kardinalu,, ne o župniku. Res je tajništvo dalo na razpolago neki filmski družbi na njeno prošnjo pape-ško kočijo in tudi lakaje, ker so dejali, da gre za filmske posnetke, več pa tam niso vedeli. "Kardinala" je filmska družba sama pripeljala s seboj. Policija je ugotovila, da gre za 71-letnega gluhonemega krovca Giuseppa Sabbija, ki si ga je 4'neka'* filmska družba izposodila proti plaeilu 10 lir, da glumi nekaj ur kardinala.
Župnik, oziroma "monsi gnore", ki se je bil s pa peško kočijo odpeljal, je seveda Vatikan zapustil, s seboj pa ni Andor Remete in Marija i pozabil vzeti dragocenega kri-Raboldova sta se seznanila v ža. Doslej sleparja še niso iz-neki madžarski ječi. Remeto jo i sledili je videl med vsakdanjim spre-j hodom, kako se je sprehajala I tudi ona na dvorišču ženskega oddelka. Na daljavo sta ugajala drug drugem in na dalja-	-
vo sta se dogovorila, da se Dunaj, Avstrija, G. dec. — vzameta. Povprašala sta jetni-|Poročila avstrijskega časopis-škega ravnatelja. Ni imel nič J j« « velikih avstrijskih zra<
POROKA IN LOČITEV V JEČI
ZRAČNI MANEVRI V AVSTRIJI
TIUJE POPILI 100 L ŽGANJA V ŠESTIH DNEH
V	vasi Dugo Brdo 1)1 izu Sarajeva je kuhal kmet Stipica Kapetanovič žganje, ki ga je s svojima prijateljima sproti pil/
V	šestih dneh so popili nad 100 litrov.
DRUŽINSKA TRAGEDIJA
Veliko senzacijo je izzval v Bačkem Jarku blizu Novega Sada samomor bogatega ekonoma Baltazarja Arasa. Te dni se je ustrelil in obležal na postelji mrtev V poslovilnem pismu pravi, tla j*re v smrt, ker dvomi o zvestobi žene. Vse svoje premoženje je zapustil sinu, ženi pa ničesar.
Zares, dušeča pečenka je tistega večera kaj prijetno dišala. Gospa Briche je navdušeno vdihaval ta vonj skozi razširjene nosnice. Kar se je plaho obrnil k svoji ženi:
—	Ali ne misliš, dušica, da je tvoja prehrana nekoliko pretirana
Gospa Brichova je v duhu besnela, vendar se je pa morala ukloniti pred veličastvom Bariiie umetnosti.
—	Da, prav praviš, — je odgovorila z nadihom prepriče-valnosti. — Tndi meni se zdi, da ti posti in ti izpreliodi mnogo ne pomagajo. V splošnem rečeno, storila sem neumnost, da sem se dala tehtati... Baruška, prinesite mi juhe. Gledati moram, da nadomestim to, kar sem izgubila.
Dušena pečenka je bila res odlična. Vendar bi bila pa go-j spa Brichova tiste noči uialon. utrpela hud zastoj v prebavi
zoper to čudno zvezo in poroka se je res izvršila v cerkvi zavoda.
Mladi par seveda ni smel živeti skupno, a prejela sta dovoljenja, tla si smeta vsak dan pisati. Spočetka sta se kar cedila od ljubezni drug do drugega. Malo pozneje je začel Andor govoriti o svojih bodočih načrtih. Pisal je, da namerava po svoji osvoboditvi kupiti posetvo in preživeti na njem s svojo ženo najlepše uro svojega življenja. Na to pismo je Marija odgovorila precej razdraženo, da bi mu nikakor ne hotela slediti na posestvo, i ker takšno življenje bi ne bilo j po njeni volji. Andor je poskusil ta odpor odpraviti, toda Marija se ni dala pregovorit'. Nasprotno, postajala je čedalje bolj razdražena in ga je začela na zadnje še psovati. Tedaj ji je Andor pisal, da bi se ločila. Ta predlog je sprejela s navdušenjem in te dni so res izrekli ločitev tega zakona, ki jp trajal tako kratko v ječi in ki sploh ni bil zakon, saj nista mož in žena preživela niti enega dne skupaj.
LAŽNI KARDINAL
nih manevrih, so razburila evropsko javnost in kažejo, da Avstrija ne mara v oborožitvi zaostati za Nemčijo in tla se tudi no zmeni za mirovno pogodbo, ki prepoveduje Avstriji imeti vojaško zračno brodov jc.
Časopisi zelo obširno in s fotografijami popisujejo velike zračne manevre nad Bruck an der Mur. Natl mestom je bil vprizorjen zračni boj z aero-plani. Na mesto so aeroplani metali bombe in prebivalstvo I je bilo opremljeno z maskami in se je skrivalo po kleteh kamor ne sežejo plini. Višek teh manevrov pa je bil. ko so aeroplani vrgli zelo eksplozivne bombe na nalašč za to zgrajeno leseno trdnjavo in jo uničili.
Prav nič niso časopisi prikrivali. <lo so manevre vodili vojaški častniki, in da so napadalno in obrambne aeroplane vodili vojaški piloti.
Ko so v Nemčiji vprizorili slične manevre, četudi v manjše obsegu, je bila razburjena cela Evropa, medtem ko proti avstrijskim manevrom ni o-strili napadov v inozemskih listih.

VAŽNO ZA NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno da kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko ne-potrebnega dela in stroškov, zato Vas prosimo, da skušate na* rorn'no pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali JO pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati twh druge naselbine, kjer je kaj na-ših rojakov naseljenih. _
v Ki
MRZLE NOGE
Je več načinov, da se obva rujemo prostejši
Na ulici Via Tl i tone j mu se je pred dnevi pred pala-čo Colona ustavil preti dragu-I ljarno, kamor zahajajo rimski patriciji, diplomati in vsa aristokracija, bogato okrašena štirivprežna papeška kočija, iz katere je izstopil kardinal v spremstvu župnika. Kardinal, ki so ga sprejeli z
DRYEUS NEVARNO BOLAN
CALIFORNIA:	'
San Francisco, Jacob Laus&la
COLORADO:
Pueblo. I'eter Cnilg, A. SnftlC Walsenliurg. M. J. Bayuk INDIANA:
Indianapolis, Louis Banicb ILLINOIS:
Chicago. J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicer® in Illinois)
Jollet, Mary Bambich, Joseph Hra vat
La Salle, J. Rpelich Miiscoutah. Frank Angustin North Chicago, Jože Zelene KANSAS:
flirard, Agnes Mofnik Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kitziniiler. Fr. Vodoplvec Steyer, J. fern« (za Penna-W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit, Frank Stular
--| MINNESOTA:
Pariz, Francija, (i. decembra, j chishoim. Frank Ooufe
Stotnik Alfred Drevfus, ki je j Ely. Jos. J. Pesbel-.......	T. • p 1 E velet h, Ixmis OouŽe
pred 40 loti v Dreytusovi afp-1 GUhert JouIs Veggel
ri igral glavno vlogo, je nevar-1 nibbing, John PovSe
no bolan na svojem posestvu V j Virginia, Frank Ilrvatlcb
Brittanv v Franciji.	i Montana-
... , r.., i , • • Roundup. M. M. Panian
Drevtus, ki je star i.* let, je | Wa8hoe< cnampa bolan že več let in skoro popol- Nebraska:
stotnik Drev-
i mrzlih nog. Najpre- vsemi častmi, je stopil v trgo-illoma slt'l)-
ši je za domačo rabo pač I vino. župnik je pojasnil namen L- 1894 bil s	„tm lullu
ta, da položimo na tla prepro j visokega obiska, da bi Njego-, flls obsojen na dosmrtno ječo i LmVe Tails, Friiik ge in kože, da se noge pri se- va Eminenca rad kupil dra^o- i,m Hudičevem otoku, češ, daje onio:
1 •	1 . * 1 " ___*	I	.	'	O ' t . 1	• 1. W___• • J„ I C________l)n<.l.,<.tnn IT.n*.1r 1
Omaha, P. Broderick NEW YORK: (Jowanda. Karl Strnisha
Masi«
denju, n. pr. ob pisalni mizi,J ceno darilo in ga poklonil preveč ne ohladijo. Isti učinek J imenu kurije nekemu imajo tudi dobre, tople copate j Škofu v latinski Amerik ali plahte v katere si zavijemo v kratkem imenovan za kardi
noge.
Gozdarjem, stražnikom, lovcem, cestnim delavcem iu sploh
nala. Dolgo in prav strokovnjaško so izbirali. Župnik se je pogovarjal z eminenco la-
neki drugi državi izdal fran-i knezo- i <'<>ske vojaške tajnosti. Ko je iki ki bo lieki <^'ngi častnik pozneje pri-' znal krivdo, je bil Drevfus o-proščen.
vsem, ki imajo opravek na pro- tinsko, naposled pa se je sivo-
stem, pa takšen "luksus" ne zaleže nič. Ti pa si lahko pomagajo prav enostavno s tem, da si noge zavijejo v časniški ali svileni papir in si nataknejo šele čez tega nogavice i ti čevlje.
Posebno skrb moramo v tem pogledu posvečati šolski deci, ki ima na zimski in vlažni poti v šolo in domov dovolj prilike, da si ohladi noge. Za ne preveč dolge poti so se baš za o-troke kot zaščitni pripomoček dobro obnesle galoše in snežke, a tudi za odrasle ljudi. Seveda ovirajo do neke meje transpiracijo nog, a to nima posebnega pomena, če ne . pozabimo na suhem in na toplem, v sobi, gumasto obuvala sezuti, kar se, žal, iz udobnosti rado zgodi.
lasi kardinal odločil za dragocen, z raznobarvnimi biseri posut križ, ki je bil starinsko fa-zoniran. Cena je bila visoka, saj je zahteval trgobec 60,000 lir, in zaradi tega je bil kardinal tudi v zadregi. Bil je mnenja, da mora darilo naprej predložiti državnemu tajniku v Vatikanu. To nalogo je prevzel župnik, kardinal pa bi nanj čakal v trgovini. Prošnjo župnika, naj ga spremi, je trgovec vljudno odklonil. Tako je župnik sam sedel v papeško kočijo in se odpeljal.
Minilo je več ur. Trgovec se je večkrat skušal ze^lesti s kardinalom v pogovor, ta pa se je samo smehljal in se igral s slušalko, kakoršno rabijo glušci. Trgovec je postal nervozen, saj se je kardinal samo smehljal. Naposled je poslal
ISKANJE IMEN
NA TURŠKEM
Istanbul, Turčija, (i. dec. — V vsaki hiši se zvečer zbirajo družine okoli mize, da si izberejo svoje družinsko ime. Vlada zahteva, da je to vj n aša nje rešeno do 1. januarja.
Odlični Turki so si že večinoma izbrali svoja imena. Tako si je ministrski predsednik Izmed paša nadel ime InoniL zunanji minister Tevfik Ruždi bej ime Aras, minister za narodno gospodarstvo pa si je izbral ime Djelal Bavar.
S tem bodo opuščeni stari dosedanji nazivi, kakor aga, hodži, hanum, efendi, bej, paša in hazrete, ki so tako begali tujce.
To naredbo je izdal predsednik Mustafa Kemal paša, ki si je že tndi izbral ime Ataturk.
Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bubek, Chas. Hat-linger, Jacob Resnik. John Sls polk Girad. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kum^ še
Warren. Mrs. F. Rachar Youngstown, Anton Ktkelj OREGON:
Oregon City. Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Ainhridge, Frank JakSe Bronghton. Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezovee Export, Louis Supančit Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Qreensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauželj Lozerae, Frank Balloch Midway. John Žnst Pittsburgh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Readng, J. Pezdirc Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joaeuh Jovan WISCONSIN: Milwaukee. West AIUs, Frank Skok Sheboygan, Joseph Kakež WYOMING: Rock SprlDgs, Louis Tanehar Dlamondvllle, Joe RoUch
Vaak
U» katera Je prejel
UPRAVA "GLA8 NABORA"
\
'OLA 8 HA ROD A"
GORA LEZE...
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 8, 1934
- ——-------— _—». . i
STAVKA DIJAKOV V NEW YORKU
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A
40
Vrona se zanj ne zmeni. Sele ko stoji tik Zorža in ne more več dalje, dvigne oči.
—	Dober dan! — pravi hladno. To se je slišalo od zgoraj navzdol, dasi je bila za pol glave nižja od kovača. — Ravno prav, tla si mi prišel na pot!
Žorž molči in se vrti po petah.
—	Danes bi morala priti v tvojo kovačnico, — pravi Vro-na> — Pa »eni si takoj misilila, da te ne bom dobila doma pri delu.
Žorž se globoko prikloni.
—	Zato pa sem pet šilingov, ki ti jih je dolžan moj brat, pustila pri trgovki. — Njene ustnice se zaničljivo zategnejo.
—	Že sem premišljevala, ako ti ne bi kaj več pustila. Saj si sinoči pri nas piskal in si pozabil pobirati plačilo.
Te besede poženejo Žoržu kri v glavo, toda še vedno molči.
Vrona postane nestrpna.
—	Zdaj pa pojdi s poti! Ti se ne zmeniš mnogo za čas, jaz pa!
Žorž se ne zgane z mesta, samo besede najde:
—- Hvala ti, mucka! — Razpraskano roko dvigne tik prod Vronine oči. — Dobre krempljei maš! Se mrtve bi mogla izpraskati iz groba!
Vrona nagubanči obrv i.
—	Tako neumno govorjenje!
—	Kaj? Ali hočeš še lagati? — To spoznanje raztogoti Zorža. — Kadar katera praska, naj bo v božjem imenu! Toda lagati zaradi tega ti ni treba!
—	Ti! Se v svojem življenju nisem nikdar lagala. Zaradi tebe pa bi še najmanj. Daj mi prostor, ti rečem zadnjikrat!
(Vlo ji gori in bliski ji švigajo iz oči. Pri vsej jezi, ki se je kuhala v Žoržu, vendar ni bil slep. Tako kot sedaj, mu šo nikdar ni bila všeč. In tedaj se v njem zbudi spomin na sanje pretekle noči. Mesto s srcem, mu je odgovorila z nohti. Ali naj kar tako gre? Ali ni imel pravice, da je poplačan za to, ker se je ponoči ž njim igrala "ljuba mačka"? Smeje stegne roko.
—	Daj mi mir! — jeclja Vrona in se mu umakne.
—	Saj jaz ne praskam! Ravno nasprotno! — Roko ovije okoli njenega vratu in je mislil ,da bo imel lahko, ker je držala tri hlebce in se ni mogla braniti. Toda zopet se je enkrat vračunal, kakor že mnogokrat v svojem življenju. Vrona hitro odločna izpusti hlebce, ki so se zvalili na različne strani in sune s pestmi s tako silo v njegove prsi, da se opoteče proti meji.
—- Oho! Počasi! — godrnja Žorž. ko maha z rokami, da obdrži ravnotežje. — Nikdar mi ne uideš! Ti! — Z ognjenim pogumom, ki bi mu na bojnem polju prinesel zlato kolajno, se zopet pripravi na napad.
Vrona pobere predpasnik, v katerega so bili zaviti hlebci- Ko pride Žorž bližje, da ga more doseči, ga udari s tem o-ro^em s povečano silo svoje dekliške jeze. Za nekaj sekund je Zoržu vse temno pred očmi, četudi je bil predpasnik že pre-pran. Pri udarcu se dvigne okoli Žoržove glave bel oblak. Njegov obraz, obrvi, brke, nos — vse je bilo pokrito z moko, ki se je stresla nanj iz predpasnika.
—- O, sakra! — prične zmerjati. — Ponoči praskati, po dnevi pa tepsti? In to naj preneseni in trpim? — Tedaj pa zagleda spaeen dekletov obraz. Roke mu omahnejo, prestrašen stoji pred Vrono in zagleda v tekoči vodi skakati hleb kruha, ki se je že potapljal. — Jezus, Marija! — Naglo skoči za njim!
Vrona si opaše predpasnik okoli kolkov ter se skloni za obema hlebcema, od katerih eden je ostal v grmovju, drugi pa sredi steze. Ko gre tako z olajšanim bremenom dalje, steče Žorž za njo.
—	Tukaj, Vronica! — S koncem svojega jopiča obriše vodo s hlebea. — Tukaj imaš tretji hlebec! Nič se mu ni zgodilo! Prav nič! Malo, bolj mehko ga boste grizli!
Vrona ne reče niti besede. Ko pa hoče Žorž položiti hlebec na oba druga, se naglo obrne.
—	Toda, Vronica, bodi vendar pametna! Zaradi mene
vendar ne boš pridnih ljudi doma prikrajšala za kruh! _ In
molče pusti, da položi mokri hlebec v predpasik na ostala dva. Ko pa hoče ostati ob njeni strani, vpre vanj pogled, da se mu stresejo noge. Kot polit pes obstoji ob meji, dokler Vrona ne izgine. — Tako! Sedaj sem šele dobro posolil juho! — modruje. V jezi sem nad seboj pograbi oba konca jopiča. — Vsaka druga bi trikrat praskala in udarila, mesto samo enkrat, kakor Vrona! — Pogleda čez prazno cesto in vzdihnc:_
Sedaj je vsemu konec! — Pri tej misli ga prime obup. _ Sakra! Sedaj pa se ga moram pošteno naložiti! Drugače ne bom nikdar vedel, kaj se zgodi današnjo noč.
Z vročo glavo in dolgimi koraki drvi proti krčmi.
•
Meti tem pa je Vrona dospela do vznožja drsečega hriba. Ko pri padajočem mraku pride blizu domače hiše, obstane in položi težke hlebce na tla, da bi se nekoliko odpočila in obrisala solzne oči. Sedaj pa v leščevem grmu zagleda nekaj viseti, kar se je svetilo kot zlato. Bila je Žorževa C-trobenta, ki je ob visela v vejah kot otroška darila na božičnem drevesu
—	Tak norec! Kako ravna s tako drago stvarjo! _ Plaho se
ozre na vse strani, naglo izvleče trobento iz grma ter jo skrbno zavije v predpasnik.
Kadar je mrzli veter močneje zapihal po bregu, je iz krčme donelo zamolklo petje in vpitje.
Že dolgo ni bilo več tako veselo tam doli v krčmi. Žorž se je zopet enkrat prikazal.
—	Dober večer, krčmar! Ali mi še daš na upanje? — S temi besedami je stopil v krčmo, ko je natakarica ravno prižgala svetilko.
—	Da! — pravi krčemar smeje. — Toda ne več toliko!
—	Za zdravo vinjenost bo zadostovalo! Kdo ve. ako ne bo zadnjikrat? — V resnici je Žorž imel samomorilne misli.
(Daljo prihodnjič.J
rz City vseučilišča v New Yorku je bilo izključenih 20 dijakov, zaradi protifašističnih demonstracij. Njihovi tovariši so zastavkali in zahtevajo, naj jih vodstvo sprejme nazaj.
ZASTONJSKA VEČERJA V NAPAČNI KLETI
Oni <lan se jt* na Dunaju zgodilo ta le zgodba :
Po dunajskem mestnem parku se je prati večeru sprehajal mož srednjih let. O«! restavracije je donela godba plesne melodije, labodi so ^e odpravljali k počitku. Vse to je z žalostjo ogledoval in poslušal vitki mož, ki ni imel v žepu počenega groša, da bi nasitil. Naenkrat je pristopil k sprehajalcu, kateri je priš<l mimo: "Oprostite, gospod, ali bi mi lahko povedali, kje bi na Dunaju lahko zastonj jedel?" Sprehajalec se je ustavil in pomislil: "Nedaleč od tu so <lo-minikanci — kar tja pojdita, tam bo.ste zastonj jedli."
Sloki možak se je napotil v označeno smer. Ni dolgo hodil, ko je od daleč zagledal razsvetljen napis: Dominikanska klet". Iz kleti je prijetno dišalo po jedi. Stopil je torej po stopnicah v klet, v garderobi odložil klobuk in površnik t<v stopil k mizi, kamor sta ga spremljala dva natakarja
Na prijazno vprašanje: — 4Ali želite veliki ali mali o-bed?" — je lačni možak seva-
le polno porcij juhe in kruha
potrebnim siromakom. To vam
I je mislil povedati tudi tujec, ki
Prišla mrzla postrv v majoii"-1 ste ga ustavili v mestnem par-
zi; nato svinjski kotlet s pe«V- J ku. Vi ste pa šli namesto na
iiinii krompirčki in razno sala i porto dominikanskega samo-_ i te. Končno pa je sam "plači! 'stana v elegantno restavraci-
ni" postregel z orjaško torto, I jo, ki se siučajno imenuje 4 Dona kateri je bilo za prst debelo \ minikanska klet". V imenu za-smetane. Sloki možak je v.-e to J komi..." Vseh oči zro v sodni-z največjo slastjo jedel in ce!o J ka. Natakarji nestrpno priča-dva kozarca vina je zvrnil;: kujejo, kdaj bo ob.-tojen ta sle-zraven pa zadovoljno mrmral:' par. Sodnik pa nadaljuje: " V "Da, pri dunajskih dominikan-i imenu zakona opraščam obtočili pa človeku res dobro po- ; ženea, da bi bil namerno hot« ] strežejo. ( o pomisliš, da je vse | slepariti, ker je vsekakor mo-
to zastonj..."
Te misli pa ni izpeljal do konca. Ze se mu je približal o-frakan natakar, ki je na srebrnem ploščku nosil račun. — Možak začudeno pogleda. Kaj pa to pomeni? Plačani naj.' S čim neki.' Saj mi je neznane ♦ v mestnem parku rekel, da bom pri dominikancih zastonj i<*-del
goče, da se je mož res zmotil."
Sloki mož hiti k sodnikovi mizi: "Gospod sodni svetnik, zahvaljujem se. .." — "Že dobro," ga odklanja sodnik. — "Zaupno vam povem, da no verjamem, da bi drugič tako dobro odnesli. <'e vam je le prvič dobro teknilo.. . "Strmečim natakarjem pa je dejal sodnik: "Mislim, da bo vaša restavra-
Natakarji se ne šalijo. Ta-; cjja ^Prebolela to-le zastonj-
i	i sko večerjo. '
e lump ie hotel cclio odne-	J
>I> .1
sti", kakor kranjska Mira Kovačeva. Pokličite policijo! Nekdo skoči po stražnika. Ta možaka zasliši in ga vzame s seboj.
Nato pa je bila obravnava. Sodnik je poslušni, kako je bi-
da odgovoril: "O, prinesite ve-1 (o. Najprej so govorili ogor-
liki obed!" 4Ali želite
morda tudi vi-
no
"Hm, seveda. .. ko bi ga mogel dobiti, zakaj ne! Rdeče mi je ljubše ko belo."
Naprej je prišla na mizo slastna juha, v kateri se j" košatila kurja perot. Nato je
ceni natakarji iz "Dominikansko kleti", nato pa sloki mož, ki se je enkrat zastonj dobro najedel. Obtoženec se je branil: "Saj vendar pri dominikancih človek lahko zastonj..."
"Sodnik: "Pustilo to! Sam vem, da v samostanu očetov doniiiiikancev vsak dan razde-
BOŽIČNI IZLETI
v Jugoslavijo:

POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC.
Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a.
BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC.
Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a.
PARIS v Havre, odpluje 15. DEC.---
l
Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in ee je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na euemu izmed teh parnikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na:
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street	New York. N. Y.
ZATIRANJE PODGAN V ANGLIJI
Ta mesec se je pričel v Angliji narodni teden proti podganam, kar imenujejo Angleži sistematično pokončavanje podiran in miši. Navzlic dozdevno smešnemu značaju, je podganji problem eden najvažnejših v Angliji, kjer imajo nad 50 milijonov podgan. — Podgane in miši so se vgnezdi-le v vseh hišah v mestih in na kmetih. Po cenitvi sira Tlioma--a llordera napravi ta golazen vsako leto v Angliji na milijone škode. Podgane požro mnogo več, kakor porabi angleška armada na kopnem, na morju in v zraku. One glodajo temelje poslopij, uničujejo kanalizacijo in domače živali, za njihovo zatiranje se porabi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU
II« WES? IStb STREET NEW YOK*, H. T
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LI*TU V , REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-
TCVANJE ............................................................
znaten tlel narodnih dohodkov. Podgan ni mogoče v Angliji niti pregnati, niti iztrebiti, ker jih neprestano dovažajo veliki parniki.
Proučevanje podganjega življenja je pokazalo, da potuje ta golazen več sto kilometrov daleč, da se naseli zlasti v velikih mestih. V Londonu jih je bilo največ leta 1!H)4, ko so napovedale Londončanom vojno. Iz pristanišča so romali milijoni podgan po glavnih ulicah v City cele noči. Vsa dosedanja sredstva proti njim so s" izkazala za nezadostna, kajti podgane so zelo inteligentna. Nevarnost slutijo in žrtvujejo tudi svoje življenje, da posvu-re druge. V zadnjem času jih pokončava j o z močnim strn poni, deloma pa s strupenimi plini. V njihovih gnezdih z u-spehom rabijo kyanil. V narodnem tednu hočejo Anglevi pok cm ča t i najmanj 10,000,00») teh škodljivih glodavcev.
SHIPPING NEWS
11. decembra:
(Jen. Vun Steuben
v llamur n
ALI MORE BITI ČLOVEK STRUPEN
12. decembra:
New York v Hamburg
14.	decembra:
Majestic v Cherbourg Washington v Havre Cjnte di Savoia v Cenoa
15.	deecmbra: P.irls v Havre lirtmen v Ureroeo
19. decembra:
A »•♦•rt Ballln v Hamburg 21. decembra:
O yinpic v Cherbourg 26. decembra:
O-utsc-hlatid v Hamburg 29 decembra:
!!•: de Kra,nce v Havre

Z
EMLJEVIDI
Na naši zemljepisni širini ni mnogo aktivno strupenih bitij, to se pravi takih, ki lahko izločajo svoj strup. Rabijo ga cesto za usmrtitev ujetega plena, vendar je pa napačno mi-slitii, da služi strup tem živalim za olajšanje napada. Nasprotno, večkrat nastane strup v organizmu iz strahu iu pa od utrujenosti. .VI i je pa mogoče, da bi bilo -nastajanje strupenih snovi v strahu odvisno od človeške zavesti? V starih časih so pripisovali nekaterim I ju -dem strupenost. V Indiji so bili celo prepričani, tla je mogoče človeka s strupom impregni-rati tako, tla zadostuje za u-smrtitev drugih ljudi, če se ji'i le dotakne.
Pripovedujejo, da so na ta način morili ljudi in znana je pravljica, da je podarila indijska kraljico Aleksandru Velikemu krasno, toda strupeno dekle. Samo Aristotelova umetnost je takrat rešila slavnemu vojskovodji življenje, Z vero v strupenost ljudi je v zvezi tudi prepričanje, da je obešeučeva kri dragocena snov. Plinius jo je priporočal proti božjasti, drugi staroveški avtorji so pa pripisovali krvi na smrt obsojenih čarobno moč. S tem se potrjuje samo domneva, da nastane s smrtnim strahom v organizmu hormonalno zastrupljen je, odnosno da je lahko človek v gotovem položaju v pravem pomenu besede strupen.
jpesmi g
t
i n
g poezije
AKROPOL1S IN PIRAMIDE .............80
AZAZEL, trdo vez............................... 1.—
BALADE 7.V ROMANCE, trda vez.... 1.25
BOB ZA MLADI ZOB, trda vez .........40
KRAGULJ C KI (Utva) ...........................65
trdo vezano.........................................SO
MOJE OliZORJE (Gangl) ................ 1.95
NARCIS (Gruden), broširano .............30
PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez. .35 SLUTNJE (Albercht), brosrano .30
POHORSKE POTI (Glaser), broš......30
STO UGANK (Oton Zupančič).............50
ZVONČKI. Zbirka pesmij za slovensko mladino.) Trdo vezano .............<*P
ZLATOROG, pravljice, trda vez .........60
^Narotite jih lahko pri:
i KNJICARN1GLAS NARODA"

STENSKI ZEMLJEVIDI
Na močnem papirju s platnenimi pregibi ...........
POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI:
Dravska Banovina..........
Ljubljanske in mariborske oblasti ...................
Tohorje, Kozjak ............
CANADA
ZDRUŽENIH DRŽAV
VELIKI ...............
MALI .............
NOVA EVROPA
r.50
.30 .:so
.40
. .40 ...13
.00
ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV:
Alabama, Arkansas. Arizona, Colorado. Kansas. Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25
Illinois, Pennsylvania, Minnesota. Micliifran, Wisconsin. Wesjf Virginia, Ohio, New York, Virginia .............40
Naročilom je priložili denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa Če pošljete gotovino, rekomandi-rajte pismo.
««
knjigarna
glas naroda"
216 W. 18 Street New York, N. Y,
^ 216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. I. f
Poziv!
Izdajanje lista je v iveH i velikimi stroški. Mn*> go jih je, ki so radi tla
bih razmer tako priza
deti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo na ročnino točno.
Oprava "O. H."