raziskovalna dejavnost 187 The influence of the training method "Feldenkrais for Business" on the mental state of employees in the work organization Abstract Modern lifestyle, sedentary work and heavy workloads represent a great stress for the human body. In the business world, we encounter the terms absenteeism and presentism, which represent a great financial burden for many companies. Regular physical activity reduces the symptoms of fatigue and somatization, promotes coping with stress, improves mood, quality of life and life satisfaction. The purpose of the study was to determine how »Feldenkrais for Bussines«™ (FFB) exercise affects the mental state of an individual in a work organization where employees have a mainly sedentary way of working. The study sample included 96 employees aged between 25 and 61 years. We observed differences in employees‘ self-confidence, perceived stress and cop- ing with it, anxiety, personal strength, general well-being and life satisfaction and burnout. We found statistically significant improvements after a 10-week exercise program according to the Feldenkrais method in burnout, somatic anxiety, well-being, self-confidence and life satisfaction. The FFB method has proven to be an effective approach suitable for the business world. Keywords: Feldenkrais, burnout, stress, anxiety, well-being, exercise Izvleček Sodoben način življenja, sedeče delo in velike delovne obre- menitve so velik stres za človeško telo. Vse pogosteje se v poslovnem svetu srečujemo s pojmoma absentizem in pre- zentizem, ki pomenita veliko finančno breme za podjetja. Redna telesna aktivnost zmanjša simptome utrujenosti in somatizacije, promovira spopadanje s stresom, izboljša raz- položenje, kvaliteto življenja in zadovoljstvo z življenjem. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vadba »Feldenkrais for Business« ™ (FFB) vpliva na psihično stanje posameznika v delovni organizaciji, kjer imajo zaposleni v glavnem sede- če delo. V raziskavi je sodelovalo 96 zaposlenih, starih od 25 do 61 let. Pri zaposlenih smo ugotavljali razlike v samo- zavesti, zaznanem stresu in soočanju z njim, anksioznosti, osebni čvrstosti, splošnem počutju in zadovoljstvu z življe- njem ter izgorelosti. Ugotovili smo statistično značilno iz- boljšanje po 10-tedenskem vadbenem programu po meto- di Feldenkrais v izgorelosti, somatski anksioznosti, počutju, samozavesti in zadovoljstvu z življenjem. Metoda FFB se je izkazala za učinkovit pristop, primeren za poslovni svet. Ključne besede: Feldenkrais, izgorelost, stres, anksioznost, počutje, vadba Petra Zaletel 1 , K. Drole 1 , K. M. Kukovica 1 , L. Zmajšek 2 , D. Pruš 1 , Matej Tušak 1 Vpliv programa vadbe po metodi »Feldenkrais for Business« na psihično stanje zaposlenih v delovni organizaciji 1 Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana 2 Maevelu center, Studio Eviana, Špruha, 1236 Trzin 188 „ Uvod Nedaven pregled intervencij na delovnem mestu za pogostejše duševne motnje je pokazal, da lahko telesna dejavnost zmanj- ša simptome depresivnosti in anksioznosti pri zaposlenih, čeprav še ni jasno, kateri tip, količina in intenzivnost telesne aktivnosti sproži ta odziv (Joyce idr., 2016). V študiji, ki je preučevala zdravstvene delavce v bolni- šnicah, so pokazali, da skupinska vadba na delovnem mestu izboljšuje psihosocialno delovno okolje v smislu socialnega kapita- la med delovnimi ekipami (Andersen idr., 2015). V drugi študiji so dokazali (Jakobsen, Sundstrup, Brandt in Andersen, 2017), da telesna vadba na delovnem mestu, ki se izvaja v skupini s sodelavci, izboljša social- no klimo in vitalnost ter ima več pozitivnih psihosocialnih učinkov kot vadba v doma- čem okolju. Vadba v manjših skupinah lah- ko vzbudi občutke pripadnosti, izboljšane solidarnosti in kolektivne samoučinkovito- sti ter posledično vpliva na bolj pozitivno zaznavanje socialne klime (Andersen, Pers- son, Jakobsen in Sundstrup, 2017). Telesna vadba je zaposlene posameznike s kronič- no mišično-skeletno bolečino naredila bolj energične in manj izčrpane. Sprememba je bila delno povezana z zmanjšanjem bole- čine, kar je v skladu s preostalimi študija- mi, ki kažejo na to, da je kronična bolečina povezana z zaznavo utrujenosti in napora (Andersen idr., 2008; Pejovic idr., 2015). Na vitalnost delavcev vplivajo sezonska niha- nja, kar pomeni da je ta nižja med zimo kot v poletnem času (Partonen in Lönnqvist, 2000). V eni študiji (Prieske idr., 2019) so ugotovili, da je celoletni vadbeni program pripomo- gel k povečani zmožnosti za delo (4 %) in boljši samooceni zdravja (9 %), izboljšala se je produktivnost (6 %) in zmanjšal absen- tizem (29 %). Razmeroma pogosti primeri zdravstvenih težav, kot so hipertenzija, bolezni srca in depresija, naj bi delodajalce stali od 368 do 392 dolarjev na zaposle- nega na leto zaradi upada produktivnosti. Zdravstvena tveganja in vedenje, kot sta debelost in telesna neaktivnost, so pove- zana z obema pojmoma, večjim absentiz- mom in prezentizmom. Termin prezentizem je razmeroma nov koncept pri zdravju na delovnem mestu in pomeni biti na delovnem mestu kljub slabemu zdravju, zaradi česar ni mogoče opravljati dela tako učinkovito, kot bi ga človek lahko. Raziskave so pokazale, da so bile izgube zaradi prezentizma od 1,9- do 5,1-krat večje kot stroški absentizma (Goetzel idr., 2004). Statistika težav, pove- zanih z zdravjem na delovnem mestu, v Združenem kraljestvu kaže, da je bilo leta 2006/2007 zaradi stresa, tesnobe in de- presije izgubljenih 13,8 milijona delovnih dni (Brown, Gilson, Burton in Brown, 2011). Telesna aktivnost je potencialna strategija za zmanjšanje prezentizma in izboljšanje mentalnega zdravja zaposlenih (Paluska in Schwenk, 2000; Strohle, 2009). Redna tele- sna aktivnost prav tako zmanjša simptome utrujenosti in somatizacije, pripomore k uspešnejšemu spopadanju s stresom, iz- boljša razpoloženje, kakovost življenja in zadovoljstvo z življenjem. Promocija zdrav- ja na delovnem mestu prek spleta in vadba na lokaciji sta pokazali pozitiven učinek na kakovost življenja, aerobna vadba v po- vezavi z vadbo vedenjske modifikacije pa je izboljšala splošno in čustveno zdravje (Atlantis, Chow, Kirby in Singh, 2004). V štu- diji so ugotovili, da telesne in sprostitvene vaje zmanjšajo pojav izgorelosti in anksio- znosti bolj kot kognitivna intervencija (Van Rhenen, Blonk, van der Klink, van Dijk in Schaufeli, 2005), vendar pa je malo dokazov o zmanjšanju utrujenosti. Produktivnost je bila merjena le v eni kohortni študiji in je pokazala pozitivno povezanost s prosto- časno telesno aktivnostjo (Tuomi, Vanhala, Nykyri in Janhonen, 2004). Ovire pri izvaja- nju promocije zdravja na delovnem mestu so angažiranost in sodelovanje zaposlenih. Zaposleni s slabim zdravjem ali s tveganim zdravstvenim vedenjem pogosto manj verjetno sodelujejo, to pa omejuje učin- kovitost programov z vidika spremembe v zdravju zaposlenih (Chen idr., 2015). Z napredovanjem tehnologije je delo v sedečem položaju postalo prevladujoč način dela. Čeprav je sedeč položaj nav- zven videti popolnoma nedolžen, ima številne negativne posledice na fizično in mentalno zdravje zaposlenih. Po najnovej- ših raziskavah je dolgotrajno sedenje na delovnem mestu drugi najpogostejši de- javnik tveganja za nastanek bolezni, takoj za mišično-skeletnimi obolenji in psihični- mi motnjami. Prisilne drže in ponavljajoči se gibi vplivajo na obremenitev gibalnih struktur, med katerimi so najpogostejša kronična obolenja mišično-skeletnega sis- tema (Ocvirk, 2017). Obremenitev mišičnih struktur vodi v bolečino in mišično nerav- novesje, kar je pogosto vzrok slabe drže in slabega počutja. Negativne posledice se- dečega delovnega mesta pa se ne kažejo le v slabši telesni zmogljivosti zaposlenih, temveč neugodno vplivajo tudi na psihič- no stanje (Dovč, 2016). Daljša izpostavlje- nost stresnim dejavnikom dokazano vodi do duševnih motenj ter vpliva na pojav depresije, izčrpanosti in izgorelosti pri za- poslenih. Ribič idr. (2010) so ugotovili, da se polovica anketiranih Slovencev s stresom sreča občasno, prav vsi anketirani pa so mnenja, da je stres najpogostejši vzrok sla- bega zdravja in visoke umrljivosti odraslih. Strauch (1984) je predlagal, da psihofizična izobrazba delavcev z metodo Feldenkra- is, ki je med bolj razširjenimi somatskimi metodami, izboljša delovno sposobnost. Te metode so bile obravnavane v smislu nevropsiholoških procesov (Garlick, 1982; Ginsburg, 1987), povezanosti telesa in misli (mind-body) (Ginsburg 1987). Tako meto- da Feldenkrais (FM) kot tehnika Alexander naslavljata nekaj psiholoških faktorjev, ki so pomembni pri bolečini v hrbtu in mišično- -skeletni bolečini (Ives in Shelley, 1998). FM med drugim vpliva na psihološke težave. Izboljšanje psihosocialnih faktorjev je ugo- tovil Haas (1996), ki je analiziral somatski trening in trening kreativnega zavedanja. Cilj FM je iskanje novih gibalnih možnosti, pri čemer staro, ustaljeno gibanje najprej razstavimo na dele, ozavestimo različne možnosti gibalnih sekvenc in nazadnje dele počasi sestavimo nazaj in se tako zač- nemo gibati na bolj zdrav, koordiniran in optimalnejši način. Ker neposredno urimo zavedanje gibanja, je FM primarno uporab- na za motnje, ki izvirajo iz gibalnih omejitev ali iz manj kakovostnih gibalnih navad. V na- sprotju z običajnim treningom motoričnih sposobnosti, ki se v informacijskem krogu osredotoča predvsem na kakovost zunanje izvedbe karakteristične gibalne naloge, se FM osredotoča oziroma neposredno vpliva predvsem na centralni živčni sistem, kjer se dosedanji globoko zakoreninjeni vzorci gibanja in vedenja začnejo spreminjati v za posameznika bolj ustrezne (Ažman, 2008; Zaletel in Zmajšek, 2019). Glavni namen FM je torej razviti proprioreceptorje in kineste- tično zavedanje skozi vodeno lekcijo z uči- teljem, kar pomeni, da posameznik skozi proces spozna zase najoptimalnejši način gibanja telesa oz. telesne drže (Plastaras, Schran, Kim, Darr in Chen, 2013). Metoda Feldenkrais za poslovni svet – »Feldenkra- is for Business™« (FFB) – pa se je razvila kot različica osnovne vadbe z namenom, da bi pri zaposlenih zmanjšali negativne učinke stresa in utrujenosti, morda celo izgorelo- sti, ter dosegli boljšo pripravljenost, večjo zbranost in motiviranost za delo (Zaletel in Zmajšek, 2019). raziskovalna dejavnost 189 Glede na pojasnjeno nas je zanimalo, kako vadba FFB vpliva na psihično stanje posa- meznika v delovni organizaciji, kjer imajo zaposleni v glavnem sedeče delo. Pri zapo- slenih smo ugotavljali razlike v samozavesti, zaznanem stresu in soočanju z njim, anksi- oznosti, osebni čvrstosti, splošnem počutju in zadovoljstvu z življenjem ter izgorelosti. Primerjali smo njihovo stanje pred začet- kom izvajanja programa po FM in po dese- tih tednih izvedbe omenjenega programa. „ Metode Preizkušanci Raziskava je bila izvedena v vodilnem slo- venskem podjetju na področju farmacije. V vzorec je bilo vključenih 96 zaposlenih iz različnih organizacijskih položajev. Mer- jenke so predstavljale 88,5 % sodelujočih, medtem ko je delež moških predstavljal le 11,5 % vseh merjencev. Raziskava je pote- kala med delovnim časom, zaposleni so v njej sodelovali prostovoljno. Zaradi osipa in nerednega obiskovanja vadbe smo v konč- no obravnavo vključili 76 zaposlenih, starih med 25 in 61 let. Povprečna starost preiz- kušancev je bila 42 ± 10 let. Povprečna tele- sna višina je bila 169 ± 7 cm, telesna teža pa 70 ± 15 kg. Izračunan indeks telesne mase (ITM) pri tem znaša 24,5, kar predstavlja normalno telesno težo zaposlenih. Pripomočki Uporabili smo vprašalnik avtorjev Tušak in Kovač (2014), ki meri spremenljivke, po- membne pri obvladovanju in spopadanju s stresom, naštete so v nadaljevanju. Vpra- šalnik obsega 47 predpostavk, pri katerih preizkušanci s 5-stopenjsko Likertovo le- stvico ocenijo, v kolikšni meri se strinjajo s trditvijo. Vprašalnik je bil vsebinsko narejen na osnovi znanih svetovnih vprašalnikov za potrebe internetnega odgovarjanja. Skladno s pravili sestavljanja vprašalnikov je bilo iz velikega števila trditev izločeno večje število trditev z manjšo korelacijo s skupnim rezultatom. Tako so ostale samo trditve, ki so imele s posamezno lestvico največjo korelacijo. Tak skrajšani vprašal- nik je bil narejen s ciljem, da spodbudimo razmišljanje o stresu in vzgoji zdravega ži- vljenjskega sloga, kar pa z obsežnim testira- njem ne bi bilo mogoče. Vse lestvice imajo koeficient interne konsistentnosti vsaj 0,70. Vprašalnik avtorjev Tušak in Kovač (2014) meri torej naslednje stresne spremenljivke (10): Zadovoljstvo z življenjem Rezultat na lestvici lahko označimo kot posameznikovo globalno oceno kvalitete svojega življenja glede na osebne kriterije, občutje, da je življenje bilo in da je dobro, da je sedanji čas življenja ali življenje na- sploh v celoti polno, smiselno in prijetno. Višja vrednost pomeni višje zadovoljstvo z življenjem. Percepcija zdravja in splošno počutje Rezultat na lestvici psihosomatskega poču- tja nam poda informacijo o tveganju posa- meznika za težave z zdravjem, ki se lahko kažejo kot psihosomatski simptomi. Glede na rezultat lahko predvidimo ali napovemo psihosomatske in nevrotične motnje posa- meznika. Višji rezultat na lestvici pomeni večje tveganje za psihosomatske motnje in slabo subjektivno blagostanje posamezni- ka. Pomanjkanje spanja, napetosti, pritisk, občutek nekompetentnosti, nezadovolj- stvo, otožnost in številni drugi občutki izra- zito negativno vplivajo na posameznikovo zdravje in počutje, zato si preventivno želi- mo omenjena občutja popraviti, izboljšati in odstranjevati. (Nizek rezultat pomeni zdravje, visok pa odsotnost tega občutka zdravja.) Izgorelost Strokovnjaki izgorelost pojmujejo kot sin- drom, skupek različnih simptomov, ki se kažejo v negativnem telesnem in čustve- nem delovanju, predvsem pa na področju vedenja in mišljenja. Višji rezultat na lestvici izgorelosti pomeni večjo izgorelost zapo- slenega. Izgorelost navadno vodi v psiho- somatska obolenja, nezadovoljstvo, upad motivacije in zdravstvene težave, zato je zelo pomembno, da že zgodaj zaznamo tveganje posameznika za izgorelost. Somatska anksioznost Somatska anksioznost se kaže v hitrejšem bitju srca, plitvem dihanju, potenju rok, na- petih mišicah, zvijanju v trebuhu in suhih ustih. Visok rezultat na lestvici pomeni višjo stopnjo prednastopne somatske anksio- znosti. Somatska anksioznost se lahko od situacije do situacije spreminja, odvisna je tudi od posameznikove subjektivne ocene pomembnosti situacije. Kognitivna anksioznost Visoko stanje kognitivne anksioznosti lahko zelo negativno vpliva na posameznikovo funkcioniranje in samozaupanje. Višji rezul- tat na lestvici pomeni višjo stopnjo kogni- tivne anksioznosti, predvsem negativnih mislih in občutkih pred pomembnimi do- godki ali na splošno v življenju. Samozavest Višji rezultat na lestvici pomeni višje samo- zaupanje. Visoko samozaupanje in samoza- vest sta odlična izhodišče za spoprijemanje z zahtevami pomembnih situacij. Način soočanja s stresom: kon- struktivni način (k problemu) Želimo si, da se posameznik s težavami čim pogosteje spoprijema konstruktivno, tako da svojo energije usmeri v reševanje vzrokov za nastalo situacijo. Višji rezultat na lestvici pomeni, da se posameznik večkrat sooča s težavami na konstruktivne, dobre načine. Rezultat je smiselno primerjati z rezultatom na lestvici nekonstruktivnega načina soočanja s stresom. Način soočanja s stresom: nekon- struktivni način (od problema) Želimo si, da posameznik čim manj upora- blja nekonstruktivne načine. Višji rezultat na lestvici pomeni pogosteje soočanje s težavami na manj učinkovite načine sooča- nja (npr. jeza, jok, obupanost, ignoriranje). Rezultat je smiselno primerjati z rezultatom na lestvici konstruktivnega načina sooča- nja s stresom. Osebnostna čvrstost Osebnostna čvrstost je lastnost, od katere je odvisno, koliko stresa lahko oseba prene- se brez negativnih posledic. Želimo si, da je posameznik čim bolj osebno čvrst, saj to odraža tudi njegovo frustracijsko toleranco in zmožnost delovanja v stresnih okolišči- nah. Višji rezultat na lestvici pomeni višjo čustveno stabilnost in odpornost proti stresu. Stres (število stresorjev, ki so na posameznika delovali v zadnjem času) Postopek Lekcije so potekale med 7. in 9. uro zju- traj v štirih skupinah z 20–25 zaposlenimi. Trajale so do 30 minut, dvakrat na teden, 10 tednov zapored. Vadbo je v poslovnih prostorih podjetja izvajala učiteljica me- tode Feldenkrais, specializirana za FFB, po vnaprej pripravljenem programu. Pred za- četkom programa ter po koncu smo izvedli meritve, z namenom spremljanja in ugota- 190 vljanja vpliva FFB na psihološko stanje za- poslenih v podjetju. Zbrane podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, Il- linois, ZDA), nekatere grafične predstavitve pa pripravili s programom Microsoft Excel. Opisno statistiko smo izračunali za opisne (frekvenčna porazdelitev) in številske spre- menljivke (povprečje, standardna napaka povprečja, standardni odklon). Številskim spremenljivkam smo preverili normalnost porazdelitve s Shapiro-Wilkovim testom. Razlike med začetnim in končnim stanjem v dojemanju stresa in kognitivnih sposob- nostih smo izračunali s t-testom za odvisne vzorce (ob predhodno ugotovljeni normal- ni porazdelitvi) ali z Wilcoxonovim testom (ob predhodno ugotovljeni asimetrični porazdelitvi). Vse statistično pomembne zaključke smo sprejemali na ravni 5-odsto- tnega tveganja (p ≤ 0,05). „ Rezultati Vprašalnik o stresu in dejavnikih stresa je pred izvajanju vadbe FFB in po njem iz- polnilo 76 zaposlenih. Analiza podatkov iz vprašalnika je pokazala, da zaposleni po koncu obdobja izvajanja vadbe manj po- gosto občutijo simptome izgorelosti. Za- poslenim se je statistično značilno znižala ocena izgorelosti, ne pa tudi njihova lastna ocena stresa. Prav tako so se po koncu iz- vajanja FFB statistično značilno izboljšali samozavest zaposlenih, splošno počutje in zadovoljstvo z življenjem (Tabela 1). Somatska in kognitivna anksioznost sta de- javnika stresa, ki sta med zaposlenimi naj- pogostejša in vodita v izgorelost. Za bolj- šo oceno vpliva metode FFB na soočanje s stresom smo z anketnim vprašalnikom med drugim preverjali spremembe v an- ksioznosti in splošnem počutju zaposlenih. Z vprašalnikom o dejavnikih stresa smo preverjali tudi vpliv metode FFB na zado- voljstvo z življenjem, samozavest, osebno- stno trdnost ter sposobnost spoprijemanja s stresom. Del vprašalnika, ki preverja spo- sobnost spoprijemanja s stresom, vsebuje vprašanja, ki se nanašajo na obračanje k problemu oziroma na obračanje stran od problema v stresnih situacijah. Med zače- tnim in končnim stanjem teh dejavnikov ni statistično značilnih razlik. „ Razprava Različne raziskave so pokazale velik prispe- vek redne telesne vadbe k zmanjševanju stresa in negativnih emocij, k povečanju produktivnosti ter zmanjšanju absentiz- ma in drugih stanj (Gerber idr., 2013; Has- smen, Koivula in Uutela, 2000; Holtermann idr., 2010; Blatnik, Marinšek in Tušak, 2016). Zaposleni, ki se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo, se lažje spoprijemajo z vsako- dnevnimi stresnimi situacijami na delov- nem mestu. Z raziskavo ugotavljamo, da se je vadbeni program »Feldenkrais for Business™« izka- zal za učinkovitega pri zmanjšanju somat- ske anksioznosti in izboljšanju splošnega počutja zaposlenih. Podobno ugotavljajo tudi Kerr, Kotynia in Kolt (2002), ki poročajo o pozitivnem vplivu metode Feldenkrais na zmanjšanje anksioznega stanja, ter avtorji (Johnson, Frederick, Kaufman in Mountjoy, 1999), ki opažajo znatno zmanjšanje stre- sa in anksioznosti po dvomesečni vadbi po metodi Feldenkrais. Po koncu našega vadbenega programa je veliko manj za- poslenih poročalo o simptomih izgore- losti (»delo me mentalno obremenjuje, izgubljam motivacijo za delo, nenehno sem utrujen, ne morem se spočiti, delo mi pobere vso energijo…«), kar je osnova za zadovoljno in produktivno delo v podje- tju, pa tudi nujno za zmanjšanje problema absentizma v večjih podjetjih. Izgorelost na delovnem mestu ali tako imenovana poklicna izgorelost opisuje stanje popolne psihofizične in čustvene izčrpanosti (Bilban in Pšeničny, 2007) in je najpogostejši vzrok za delovno odsotnost (Newell in Ogden, 2017). Slabše psihično stanje namreč ni bre- me le za delavca, ampak je zaradi manjše delovne učinkovitosti in bolniške odsotno- sti tudi veliko finančno breme za podjetje. Zmanjšanje negativnih učinkov sedečega dela zato ni le skrb delavcev, temveč tudi interes podjetij. Telesna vadba pozitivno vpliva na osebno- stne lastnosti, predvsem na tiste, ki so pove- zane s psihično in emocionalno trdnostjo. Vadba poveča sposobnost samoregulaci- je, povečuje ekstravertiranost, zmanjšuje emocionalno labilnost, večja pa je tudi sposobnost samoobvladovanja (Mental Health Foundation, 2013). Izsledki raziskav, ki so jih opravili Thøgersen-Ntoumani, Fox in Ntoumanis (2005), nakazujejo, da se je za višje vrednotenje zadovoljstva z življenjem treba vsaj enkrat na teden ukvarjati s špor- tom. Podobno so ugotovili tudi Moljord, Tabela 1 Razlika med začetnim in končnim stanjem v izmerjenih psiholoških dimenzijah µ SD SN µ t p Stres Začetno stanje 40,34 5,15 0,71 –0,855 0,396 Končno stanje 40,83 3,54 0,49 Izgorelost Začetno stanje 17,4 0 5,75 0,79 2,788 0,007* Končno stanje 15,57 5,04 0,69 Somatska anksioznost Začetno stanje 15,62 3,19 0,44 –2,083 0,042* Končno stanje 16,68 2,80 0,38 Kognitivna anksioznost Začetno stanje 11,9 4 3,57 0,49 0,793 0,432 Končno stanje 11, 6 0 3,05 0,42 Počutje Začetno stanje Končno stanje 11, 55 10,19 3,24 3,36 0,45 0,46 3,170 0,003* Samozavest Začetno stanje 18,85 2,90 0,40 –2,132 0,038* Končno stanje 19,38 2,78 0,38 Osebna trdnost Začetno stanje 24,83 3,16 0,43 –0,787 0,435 Končno stanje 25,11 3,15 0,43 K problemu Začetno stanje 21,13 2,95 0,41 –1,037 0,304 Končno stanje 21,45 2,08 0,29 Od problema Začetno stanje 19,21 2,95 0,41 –0,436 0,664 Končno stanje 19,38 2,35 0,32 Zadovoljstvo z življenjem Začetno stanje 13,51 3,45 0,47 –4,229 0,000* Končno stanje 14,72 2,85 0,39 Opomba. N = 76, µ = povprečje, SD = standardni odklon, SN µ = standardna napaka povprečja, t = testna statistika, p = statistična značilnost na nivoju 5-odstotne napake (*) raziskovalna dejavnost 191 Eriksen, Moksnes in Espnes (201 1), saj so bili psihično stabilnejši in srečnejši v življenju tisti zaposleni, ki so bili športno dejavni vsaj enkrat na teden. Poleg tega imajo telesno aktivnejši posamezniki višjo samozavest, boljšo samopodobo ter so bolj optimistič- ni in srečnejši ter višje ocenjujejo kakovost svojega življenja (Pedersen in Saltin, 2006), kar ugotavljamo tudi v naši raziskavi. Die- ner, Suh in Oishi (1997) navajajo, da so bolj zadovoljni posamezniki tudi uspešnejši na različnih področjih življenja. Občutke zado- voljstva s samim seboj in s svojim okoljem prenašamo v poslovni svet, kjer delujemo bolj samozavestno, odločno, motivirano, produktivno, močno in zdravo. Na podro- čju psiholoških dimenzij smo poleg zado- voljstva z življenjem ugotovili, da so zapo- sleni veliko bolj samozavestni in prepričani, da lahko naloge opravijo suvereno, da lah- ko dosežejo svoje cilje ter zaupajo vase in v svoje sposobnosti. Raziskava je pokazala, da so zaposleni po vadbi s FFB manj anksi- ozni, bolj sproščeni, da se lažje skoncentri- rajo in bolj uživajo v svojem življenju. Z raziskavo ugotavljamo, da se pozitivni učinki metode FFB bolj kakor pri zdravih vadečih kažejo pri udeležencih z izraziti- mi bolezenskimi stanji. To potrjujejo tudi številne raziskave, ki ugotavljajo pozitivne spremembe pri vadečih z multiplo sklero- zo, demenco, motnjami hranjenja in dru- gimi bolezenskimi stanji (Hillier in Worley, 2015). Da bi potrdili naše domneve, bi bilo v prihodnje treba izvesti raziskavo na vzorcu zaposlenih, pri katerih je izgorelost zdrav- niško potrjena, v kontrolni skupini pa bi bili zdravi zaposleni. Poleg tega pa v literaturi nismo zasledili nobene raziskave, ki pre- verja učinkovitost metode Feldenkrais na vzorcu sedečih zaposlenih. Vadba FFB je primerna za vsakogar, saj za udeležbo ni potrebno predznanje, prav tako ne pomeni dodatnega finančnega bremena podjetjem, saj se lekcije izvajajo brez pripomočkov. Glede na to, da ima- ta bolniška odsotnost in nezmožnost za opravljanje dela negativen finančni vpliv na podjetje, smo prišli do zaključka, da uvedba organizirane vadbe, kot je FFB, po- meni tako kratkoročno kot tudi dolgoročno finančno pozitivno sliko za podjetje. „ Sklep Problematika reševanja negativnih posle- dic sedečih poklicev je že precej raziskano področje, a se pogostost takih poklicev zaradi razvoja tehnologije še kar ne zmanj- šuje. Poškodbe mišično-skeletnega sistema ter stres in izgorelost kljub ozaveščanju so še vedno najpogostejši vzrok za bolniško odsotnost. Individualne strategije, ki so se doslej izkazale za uspešne, so redna tele- sna aktivnost, meditacija in različne tehni- ke dihanja. Ker lahko pomanjkanje gibanja kmalu postane stresor, Lindemann (1982) gibanje opredeljuje kot najcenejše in tudi najučinkovitejše sredstvo proti stresu. Cilj metode FFB je vplivati na fizično in psi- hično plat zaposlenega, zaradi svoje spe- cifičnosti je prilagojena posameznikovim potrebam. Namen lekcij je ozavestiti svoje gibanje in držo med sedenjem na delov- nem mestu. Šele ko se zavedamo svojega telesa in njegove postavitve, lahko vpliva- mo nanj. Na lekcijah se zaposleni učijo pre- poznati svoje gibalne vzorce, ločiti pravilne od tistih, ki puščajo negativne posledice, ter tako zavestno vplivati na telesno držo in svoje gibanje. Ugotovili smo statistično značilno izboljša- nje po 10-tedenskem vadbenem progra- mu po metodi Feldenkrais pri izgorelosti, somatski anksioznosti, počutju, samozave- sti in zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi pa smo želeli problem reševanja negativ- nih posledic sedečega delovnega mesta osvetliti še z drugega zornega kota. Z raz- iskavo smo želeli opozoriti, da je poleg re- ševanja nastalih posledic treba iskati in re- ševati vzroke za določena stanja. Enako kot se naučimo delovanja in mišljenja, ki nam povzročata stres, lahko pridobimo nove veščine, s katerimi se naučimo spreminja- ti škodljive vedenjske navade in zgraditi stabilno duševno zdravje (Muren, 2009). V raziskavi smo predstavili in preverjali učin- kovitost enega izmed možnih pristopov k »samozdravljenju«. Metoda FFB se je izkazala za učinkovit pristop, primeren za poslovni svet. Pri tej metodi um in telo obravnavamo celostno, hkrati pa upoštevamo vse posebnosti po- slovnega sveta. Z metodo nam je uspelo vzpostaviti okolje, kjer se lahko učimo in raziskujemo, kaj je za nas same najbolje, tako telesno kot psihično. Občutke zado- voljstva s samim seboj in s svojim okoljem nato prenašamo v poslovni svet, kjer delu- jemo bolj samozavestno, odločno, motivi- rano, produktivno, močno in zdravo, pred- vsem pa zadovoljno, radostno in prijazno. „ Literatura 1. Andersen, L. L., Nielsen, P. K., Søgaard, K., An- dersen, C. H., Skotte, J. in Sjøgaard, G. (2008). Torque-EMG-velocity relationship in female workers with chronic neck muscle pain. Jo- urnal of Biomechanics. 41(20), 29–35. 2. Andersen, L. L., Poulsen, O. M., Sundstrup, E., Brandt, M., Jay, K., … Jakobsen, M. D. (2015). Effect of physical exercise on wor- kplace social capital: cluster randomized controlled trial. Scandinavian Journal of Pu- blic Health (43). 3. Andersen, L. L., Persson, R., Jakobsen, M. D. in Sundstrup, E. (2017). Psychosocial effects of workplace physical exercise among workers with chronic pain. Randomized controlled trial. Medicine, 96(1). 4. Atlantis, E., Chow, C. M., Kirby, A. in Singh, M. F. (2004). An effective exercisebased inter- vention for improving mental health and quality of life measures: a randomized con- trolled trial. Prev Med. 39(2), 424–434. 5. Bilban, M. in Pšeničny, A. (2007). Izgorelost. Delo in varnost, 52(1), 22–29. 6. Blatnik, P., Marinšek, M. in Tušak, M. (2016). Stres, absentizem in ekonomski vidiki telesne neaktivnosti. Ljubljana: Fakulteta za šport. 7. Brown, H. E., Gilson, N. D., Burton, N. W. in Brown, W. J. (201 1). Does Physical Activity Im- pact on Presenteeism and Other Indicators of Workplace Well-Being? Sports Medicine, 41(3). 8. Chen, L., Hannon, P . A., Laing, S. S., Kohn, M. J., Clark, K., Pritchard, S. in Harris, J. R. (2015). Per- ceived Workplace Health Support Is Associ- ated With Employee Productivity. American Journal of Health Promotion, 29(3). 9. Diener, E., Suh, E., in Oishi, S. (1997). Recent findings on subjective well-being. Indian Jo- urnal of Clinical Psychology, 24(1), 25–41. 10. Dovč, A. (2016, november). Vloga športne dejavnosti za zaposlene – projekt promo- cije zdravja na delovnem mestu »Zdravi na kvadrat« v kemijski industriji. V M., Bučar Paj- ek (ur.), 11. Kongres športa za vse (str. 34–37). Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Zdru- ženje športnih zvez. 11. Garlick (1982) v Ives, J. C. in Shelley, G. A. (1998). The Feldenkrais Method in rehabilita- tion: a review. Wo r k , 11, 75–90. 12. Gerber, M., Lindwall, M., Lindegård, A., Bör- jesson, M. in Jonsdott I. (2013). Cardiorespi- ratory fitness protects against stress-related symptoms of burnout and depression. Pati- ent Education and Counseling, 93(1), 146–152. 13. Ginsburg (1987) v Ives, J. C. in Shelley, G. A. (1998). The Feldenkrais Method in rehabilita- tion: a review. Wo r k 11, 75–90. 14. Goetzel, R. Z., Long, S. R., Ozminkowski, R. J., Hawkins, K., Wang, S. in Lynch, W. (2004). Health, absence, disability, and presenteeism cost estimates of certain physical and men- 192 tal health conditions affecting US emplo- yers. J Occup Environ Medicine, 46, 398–412. 15. Haas, J. D. (1996). The relationship of somatic awarness to creative process: An experimen- tal phonomenological study, abstracted. Diss Abs Int. 16. Hassmen, P., Koivula, N. in Uutela, A. (2000). Physical Exercise and Psychological Well-Be- ing: A Population Study in Finland. Preventive Medicine, 30(1), 17–25. 17. Holtermann, A., Mortensen, O. S., Burr, H., Søgaard, K., Gyntelberg, F., Suadicani, P. (2010). Physical demands at work, physical fitness, and 30-year ischaemic heart disease and all-cause mortality in the Copenhagen Male Study. Scandinavian Journal of Work En- viron Health, 36(5), 357–365. 18. Jakobsen, M. D., Sundstrup, E., Brandt, M. in Andersen, L. L. (2017). BMC Public Health. 19. Johnson, S. K., Frederick, J., Kaufman, M. in Mountjoy, B. (1999). A controlled investiga- tion of bodywork in multiple sclerosis. J Alt Complementar Med, 5(3), 237–243. 20. Joyce, S., Modini, M., Christensen, H., Mykle- tun, A., Bryant, R., Mitchell, P . B. in Harvey, S. B. (2016). Workplace interventions for common mental disorders: a systematic meta-review. Psychol Med., (46), 683–697. 21. Kerr, G. A., Kotynia, F. in Kolt., G. S. (2002). Fe- ldenkrais ® Awareness Through Movement and state anxiety. Journal of Bodywork and Movement Therapies, 6(2), 102–107. 22. Lindemann, H. (1982). Premagani stres. Lju- bljana: Cankarjeva založba. 23. Mental Health Foundation (2013). The impact of physical activity on wellbeing. Pridobljeno s https://www.mentalhealth.org.uk/sites/de- fault/files/lets-get-physical-report.pdf 24. Moljord, I. E. O., Eriksen, L., Moksnes, U. K. in Espnes, G. A. (2011). Stress and Happi- ness among Adolescents with Varying Frequency of Physical Activity. Perceptual and motor skills. 113(2), 631–646. https://doi. org/10.2466/02.06.10.13.PMS.113.5.631-646 25. Muren, A. (2009). Športna dejavnost in stres pri managerjih v Slovenskih podjetjih (Di- plomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljublja- ni, Fakulteta za šport. 26. Newell, G. in Ogden, S. P. (2017). Feldenkrais Method for Executive Coaches, Managers, and Business Leaders: Moving in All Directions. Uni- ted Kingdom: Taylor & Francis Ltd. 27. Ocvirk, T. (2017). Pozitivni učinki telovadbe na sedečem delovnem mestu. (Diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 28. Paluska, S. A. in Schwenk, T. L. (2000). Physical activity and mental health: current concepts. Sports Medicine, 29 (3), 167–80. 29. Partonen, T. in Lönnqvist, J. (2000). Bright li- ght improves vitality and alleviates distress in healthy people. J Affect Disord., (57), 55–61. 30. Pedersen, B. K. in Saltin, B. (2006). Evidence for prescribing exercise as therapy in chronic disease. Scandinavian journal of medicine and science in sports. 16(S1), 3–63. 31. Pejovic, S., Natelson, B. H., Basta, M., Fer- nandez-Mendoza, J., Mahr, F. in Vgontzas, A. N. (2015). Chronic fatigue syndrome and fibromyalgia in diagnosed sleep disorders: a further test of the ‚unitary‘ hypothesis. BMC Neurol. 32. Plastaras, C., Schran, S., Kim, N., Darr, D. in Chen, M. S. (2013). Manipulative Therapy (Feldenkrais, Massage, Chiropractic Manipu- lation) for Neck Pain. Current Rheumatology Reports, 15: 339. 33. Prieske, O., Dalager, T., Herz, M., Hortobagyi, T., Sjøgaard, G., Søgaard, K. in Granacher, U. (2019). Effects of Physical Exercise Training in the Workplace on Physical Fitness: A Sy- stematic Review and Meta-analysis. Sports medicine. 34. Ribič, C. H., Djomba, J. K., Zaletel-Kragelj, L., Zakotnik, J. M. in Fras, Z. (2010, november). Tvegana vedenja, povezana z zdravjem in ne- katera zdravstvena stanja pri odraslih prebi- valcih Slovenije. Rezultati raziskave Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije 2008- Z zdravjem povezan vedenjski slog. Ljubljana: Nacionalni inštitut za varovanje zdravja RS Pridobljeno s http:// cindi-slovenija.net/images/stories/cindi/raz- iskave/CHMS2008.pdf 35. Strauch, R. (1984) v Ives, J. C. in Shelley, G. A. (1998). The Feldenkrais Method in rehabilita- tion: a review. Wo r k 11, 75–90. 36. Strohle, A. (2009). Physical activity, exercise, depression and anxiety disorders. J Neural Transm. Jun., 1 16 (6), 777–784. 37. Thøgersen-Ntoumani, C., Fox, K. R. in Ntou- manis, N. (2005). Relationships between exer- cise and three components of mental well- -being in corporate employees. Psychology of Sport and Exercise. 6(6), 609–627. https:// doi.org/10.1016/j.psychsport.2004.12.004 38. Tuomi, K., Vanhala, S., Nykyri, E. in Janhonen, M. (2004). Organizational practices, work de- mands and the well-being of employees: a follow-up study in the metal industry and retail trade. Occup Med Oxf., 54 (2), 115 –121. 39. Tušak, M. in Kovač, E. (2014). Mind and life style. V: Ihan, Alojz (ur.). Zdrav življenjski slog med mitom in resničnostjo = Healthy life style between myth and reality : 2. mednarodni znanstveni simpozij = 2. international scientific symposium : zbornik prispevkov z recenzijo = proceedings. Žalec: RC IKTS, str. 7. 40. Van Rhenen, W., Blonk, R. W., van der Klink, J. J., van Dijk, F. J. in Schaufeli, W. B. (2005) The effect of a cognitive and a physical stress- -reducing programme on psychological complaints. Int Arch Occup Environ Health, (78), 139–148. 41. Zaletel, P. in Zmajšek, L. (2019). Metoda fel- denkrais TM – vzpostavljanje harmonije med gibanjem in umom. Šport: revija za teore- tična in praktična vprašanja športa, 67(1/2), 59–62. izr. prof. dr. Petra Zaletel Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport petra.zaletel@fsp.uni-lj.si