PRIMORSKI DNEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE !S° VI . Štev. 212 Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. I. gr. Ljudski tabor v Sovudnjah bo velik praznik zamejskih Slovencev in živ dokaz njihove neupogljive volje živeti svobodno življenje. TRST, petek 22. septembra 1950 Cena 15 lir Ostre debate v predsedstvu skupščine OZN glede posameznih točk dnevnega reda Mi r ^!1* ^upščini se nadaljuje splošna debata - Predsedstvo priporoča skupščini vpis na dnev- iHoiv^v1111”88 ° **?«» hči h?nanJih & konferenco treh »I Sosež?n? ^°,V in deia)> da so Siskih m vel'ki uspehi. Glede ^»1. da K„*S°dkov je Truman "ik^TON. 21. - Predsed-Jflenski ti^J6 danes na običajni ftenil nažf. ovr‘ konferenci o- i J81i da h„š s UKOV Je Truman ‘Ji nar0fl:0do ‘ključno le zdru . knem r,i?dra^L odločati o mo- 'edili fCllnika * Pr'koračenju 38. vzponi. . da se bodo ZDA pod--Orn OZN. Truman je 'c°n6ea Tvž riI E0V0r avojega ,'^Sna . aica Averella Har- ^Doii iioma .""na T vvvereua SswJ?-na2bcrovania aalor>a0TJ.ejaI’ da bi morali s ,l5ke8a ’iŽfia..ellrr!ir’lrati 'z ame- jk8o,e.Jl'VdeSa življenja zaradi ^ISkn ,."esreCneša vpliva na »o je da 'V iajiiuvnu ČMh "a?rejsi- ‘5Kn ---»-a,« vpiivd Ud ip ZdnanJ0 politiko. Pred- 0OKA...J" Ob tei . ob tej priliki ponovno SVZDSAtrT ‘-^Ij-TunanTe v.Ker 5e bliža konec »'l5al nr» ,Kon®resa. je Truman in i dosedanjega dela V. 0,ba odr,h°n darili da Je ta Ve- ■ 1S’“ ■ ■ obril zakonodajne u- S VSdajT. da je.ta Kfc. j ^ " '• kar’ si‘h je(. predložila Bera j/^olitev Po- ti5e Pdrlamentar-ruman • bod° dover’*’” h aiW.,ViI' da rdma « načrta v tej zvezi. po- ti ! ska vlada deJal> da la ,a2v°iu s pozornostjo sle-v >LzhA f ?podarskega položaja viša Zi3ViI je' da *e cene J1 brbrav?,ln ?a vlada zaradi tu. to kno ia.u_krepe, s kateri- darski mobilizaciji države, je Truman odgovoril, da še ni ničesar odločil. Truman Je potrdil tudi izjavo generala Marshalla,' ki jo je ta dal pred senatorsko komisijo za oborožene sile, kjer je dejal, da on ni osebno odgovoren za politiko ZDA do Kitajske v letu 1946, Končno je predsednik Truman napovedal, da se bo poslužil veta pri osnutku zakona proti komunistom, ki ga je Kongres odobril in poslal Beli hiši. Truman je iz-, javil, da bo takoj po predložitvi tega zakona pojasnil svoje stališče. Znano je, da ta zakon predvideva tudi kontrolo nad komunisti. Nov proiomiiiiisffiiii An v ZDA Ukv 0 ko* nr\i * .epe’ s katen-2JW Je tv, ožaju- Med teml h,SksimiranPr.Unian omenil ■ ” tudi h* ei°en’ bdkaterim pro- terlnarjem, kiVni.m.. SUT.°y.lnany- C 1vprašali, ka-»a ^trske vodile nove r'°Slaei ,U,radc’ ustanovljene 8 2akonodaje o gospo- WASHINGTON, 21. — Senat je nocoj poslal zbornici osnutek zakona, ki med drugim zapoveduje registriranje komunistov, dalje o-mogoča interniranje vohunov in domnevnih saboterjev v vojnem času. Ta osnutek zakona je nekakšen kompromis med prvotnima osnutkoma, ki sta ju odobrila zbornica in senat. Znano je, da je Truman javil, da ne bo podpisal tega zakona, ni pa znano, če bo vztrajal na stališču tudi sedaj, ko je besedilo zakona spremenjeno. NEW YORK, 20. — V Madi-son Square Garden -je 10 tisoč-glava množica prisostvovala Zborovanju ameriške komuni-stične partije, ki je proslavljala 31-letnico svoje ustanovitve. sedanjem skupščine. Glede For-moze in glede vprašanja «na-pada na Kitajsko* so sklenili, da bodo o tem razpravljali pozneje, ko bodo ZDA in Sovjetska zveza predldžile o teh svojih predlogih svoje spomenice. Zavrnili so nato sovjetski predlog, naj bi izključili z dnevnega reda obtožbe ZDA, Velike Britanije in Avstralije, da je stotisoče nemških in japonskih vojnih ujetnikov izginilo v Sovjetski zvezi. Sovjetska zveza -je vztrajala, da OZN ni pristojna razpravljati o kakršnem koli vprašanju, ki izhaja iz druge svetovne vojne. Odbor 5e sprejel ameriško tezo in vključil to vprašanje na dnevni red. Ravnotako je odbor zavrnil sovjetske ugovore proti predložitvi predloga, naj se prepovedo sovjetske motnje radijskim oddajam zahodnih držav in ameriške «Glas Amerike*. Ta predlog temelji na priporočilih, ki jih je sprejel gospodarski in socialni svet OZN rta svojem zadnjem zasedanju spomladi x Ženevi. Višinski le naslanja] svoje ugovore na dejstvo, da Sovjetska zveza ni bila navzoča na onem zasedanju gospodarskega in social, nega sveta in da so zato njegovi sklepi nezakoniti. O vprašanju, ki je bilo sprejeto v Ženevi, so raznravljali in skleoali np podlagi resolucije, ki je bila sprejeta preteklega maja v Montevideo v zvezi z vprašanjem svobode informacij ;n tiska. V zvezi s protestom kitajske nacionalistične vlade proti Sovjetski zvezi je Višinski izjavil, da kitajski protest dejansko po obstaja, ker ni s~or-,v med K'tajsko in Scvj't'k,- zvezo, k-r le bila pogodba iz leta 1945, ki jo nacionalisti omenjajo, zamenjana z novo pogodbo podpisano leta 1950. Urad je tudi sklenil priporočati skupščini, naj prouči vče-rajšnie A.chesonovP predloge za utrd;tev oblasti glavne skup. ščine. Dalie so sklenili, da *e vpiše na dnevni red spor Grči-z njenimi severnimi sosedi ter vorašanie kršitve, člove- eamkih oravie no Bolgariji, Romuniji in Madžarski. Končno so sklenili, da se priporoča vpis na dnevni red ((Deklaracije za mir*, ki jo je včeraj predložil Višinski skupščini. Urad se bo ponovno sestal jutri zjutraj. Na seji verifikacijske komisije je sovjetski delegat Predložil osnutek resolucije, ki zahteva. naj se imaio poverilnice kitajskega nacionalističnega delegata z.a neveFavne. Ta predlog pa je komisija zavrnila in sta zanj glasovala samo Sovjetska zveza in Indija. Na plenarni seji skupščine se je danes nadaljevala splošna debata. Prvi je govoril iraški zunanji minister,ki je navedel med bistvenimi pogoji za ohranitev miru ((osvoboditev vseh narodov, ki stremijo po neodvisnosti*. Se posebej se je skliceval na Severno Afriko, «katere prebivalci so dosegli visoko stopnjo politične zavednosti, ki jo francoske oblasti, namesto da bi jo spodbujale, skušajo zadušiti, poslužujoč se nasilja*. Drugi pogoji, ki jih je minister navedel za ohranitev miru, so: ((spoštovanje z besedami in dejanji načel listine OZN; ideološko premirje, ki naj temelji na vzajemni strpnosti in na prenehanju hladne vojne; postavitev napada izven zakona (pri tem je delegat navedel še posebej napade, ki bi jih Palestina izvršila proti arabskim državam); odprava pravi, ce veta; izvedba sklepov OZN, še posebno glede internacioni-lizacije Jeruzalema in reparacije palestinskih beguncev*. Avstralski zunanji minister Spender je izjavil, da je njegova država pripravljena sodelovati z LR Kitajsko, «če se bo ta obnašala kot res neodvisna država in se bo prilagodila načelu strpnosti*. Dejal je dalje, da v primeru, da bo Sovjetska zveza še nadalje ovirala mednarodno sodelovanje, bi morala glavna skupščina podvzeti ukrepe, da bo 'lahko preprečila napade. Pripomnil je, da bo avstralska vlada z veliko pozornostjo proučila ameriške predloge. Novozelandski delegat Sir Carl Berendesen pa je dejal, da bi morala skupščina OZN razpolagati z oboroženimi silami, ki bi lahko kljubovale napadu. Po kratkih intervencijah delegatov Hondurasa, Guatema-le in Grčije je skupščina s 33 glasovi proti o sklenila-, da se jutri, ko bo muslimanski praznik, ne bo sestala, pač pa v soboto zjutraj. Avstralski zunanji minister Spender je izjavil, da se Avstralija ne čuti vezano na svoje prejšnje stališče y zvezi s internacionalizacijo Jeruzalema Glede predlogov, o katerih so že razpravljali na prejšnji skupščini OZN, se doznava, d-i namerava predsednik skupščine priporočati uradu predsedstva, nai se o teh vprašanjih razpravlja naravnost pred Plenarno skupščino S tem bi se postopek pospešil. Med debato v skupščini je ameriška delegacja razdelila spomenico v podporo ameriške zahteve, naj se vPiše na dnevni red vprašanje Formoze. Kakor je znano, so odločitev o tem odložili. V svoji spomenici izjavljajo ZDA, da bi skupščina lahko proučila splošni položaj, zato da bi postavila pri- merna priporočila, medtem ko ima Varnostni svet nalogo, da razpravlja o protestu pekinške vlade proti ZDA glede Formoze. V brzojavki, ki jo je poslal glavnem tajniku OZN, je etiopski cesar Haiie Selassie ponovno zahteval, naj se da možnost «našim bratom v Eritreji, da zopet začnejo skupno življenje z nami*. Zunanji minister Severne Koreje je tudi poslal brzojavko glavnemu tajniku OZN in protestira proti »nenehnim bombardiranjem zdravstvenih ustanov v Severni Koreji s strani ameriških letalskih sil*. Omenjeni zunanji minister zahteva, naj tajnik sporoči to vsem članom Združenih narodov, zato «da se začnejo koraki, da se napravi konec tej zločinski dejavnosti*. Indonezija zahteva sprejem v OZN DJAKARTA, 21. — Vladni predsednik Mohamed Natzi je izjavil v parlamentu, da bo Indonezija zahtevala sprejem v OZN. S predložitvijo te zahteve so zakasnili, je izjavil Natzi, zaradi odsotnosti Sovjetske zveze iz Varnostnega sveta, ker ni Indonezija hotela predložiti svoje zahteve nepopolnemu svetu, zato da ne bi njenega koraka tolmačili kot da so hoteli zavzeti stališče za eno ali drugo stran. Vladni predsednik je nato izjavil, da bo ostala zunanja politika Indonezije neodvisna in da bo ohranila svojo nevtralnost v hladni vojni. Letalska nesreča v Jugoslaviji BEOGRAD, 21. AFP. — Jugoslovansko trgovsko letalo na progi Beograd-Zagreb-Pulj se je danes zaradi megle zrušilo na poti med Beogradom in Zagrebom. V letalu je bilo 11 potnikov, med katerimi štirje člani posadke. Deset potnikov je mrtvih in en sam je ostal pri življenju. Podrobnosti niso še znane. NEHRU NAPOVEDUJE AKCIJO proti tujim posestim v Indiji Ostra kritika nad zavrnitvijo indijskega predloga glede IR Kitajske v skupščini OZN NOVI DELHI, 21. — Indijski ministrski predsednik Pandit Nehru je danes zjutraj v pogovoru z nekim dopisnikom agencije «AFP» zanikal reportažo v listu «Daily Expa-ess», v katerem je bilo napisano, da je cun obtožil Američane, da pripravljajo tretjo svetovno vojno Proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom y Aziji. Nehru je označil to reportažo za nesmiselno in dodal, da se oba bloka; vzhodni in zahodni, bojita drug drugega in da je prav zaradi tega nastala oboroževalna tekma. Nehru je označil za nesmiselno tudi novico v istem časopisu, češ da je en izjavil, da mora Anglija zapustit; Malajski otok, Singapur in Hongkong. Vprašanje tujih posestev v Indiji je bil predmet poročila, ki ga je Nehru danes predložil Me Cloy napoveduje Nemcem zvišanje okupacijskih stroškov Danes bodo vojni ministri Marshall, Moch in Shinvvell v New Yorku nadaljevali razgovore o oborožitvi Nemčije - Stališče vzhodnonemške vlade do sklepov treh jtogrišlii mnrnarišhi strelci napadajo Seul in tQPnlštvo obstreljujeta mesto - Na jugu nova ofen-u^niln Korejcev - Ujhong in Pusandong ponovno zavzeta - m0PRi I N S O N U O zjuh^f^ški strelci so tW ^ napad na stoih^ta k°l°ni na- z o£h \ preit v,, ?trani reke Han. jtajT »o oa' 31 osvojili gričev-^ >verV.eve™« od Seula ^•n?kore^i ie v ro-Mu;e]o ovražne obrambe K'JW0 od me,ribarU P°«as- redi JoSfet^..^.vedno v ro- vižin«. ? LOFFRE-n? _p!roti mestu Ž!1 8 ‘lo. če h-e priPravljenih TV® hoče ir, i, severni p ok boi?V,;d° te&'a. kaj-5 £ in sl?!1 dlvJajo v za. ■ Pfedimest- rnariškit;e pr«Me ko-Atf^Cl i - , strelcev. >V, a.,' A UNlTEn PRiruo PREss -1 ‘c zapustili Popoldne. j^Sei Čcfrtek d ne f, a, 0^nzivo t- . .. s I. divizijo. Sesta južna divizija je sprožila napad med Ujhongom in Pu.. sandongom. Obe mesti sta bili ponovno zavzeti že včeraj. Sedaj napada divizija v smeri Ujsonga in Andonga, ki ležita 30 km bolj na severu. Osma divizija napada severno od Jongšona in akuša odrezati umik severnim oddelkom. Včeraj je sovražnik nudil 24. ameriški diviziji zahodno od Naktonga močan odpor, zvečer pa je popustil. Kasneje so se umaknile tudi enote, ki so ovirale ameriško zasedbo nekaterih višin zahodno od Vaegvana. Ostale enote nudijo le šibak od- por Vzdolž reke Naktonga so sedaj Američani postavili šest mostišč na zahodnem bregu reke. Globina nekega mostišča dosega 16 km. Tudi Tabudong je padel. Mesto leži na cesti severno od Taeguja. JUTRANJE POROČILO SEVERNOKOREJSKE VOJSKE pravi, da so na področju Ma-sana oddelki severne vojske zapleteni v hude boie s sovražnikom, ki ima velike izgube. Poročilo govori nato, koliko o-rožja je zaplenila severna vojska. Večerno poročilo pa pravi, da oddelki severnokorejske voj- ske odbijajo sovražnikov protinapad. Severno od Taeguja so oddelki severne vojske odbili protinapade ameriških enot, katere so s pomočjo tankov in letal skušale prodreti obrambno črto severnih. Južno od Taeguja, nadaljuje poročilo, so severni zaustavili napredovanje Američanov in Južnokorejcev, ki so utrpeli velike izgube. Poročilo nato govori, koliko orožja je zaplenila severna vojska. Na področju Inšona, zaključuje poročilo, je naša vojska zapletena v hude obrambne boje z ameriškimi četami, ki so se nedavno izkrcale. FRANKFURT, 21. — Visoki ameriški komisar y Nemčiji Mc Cloy, ki se danes vrnil iz New Yorka, je ijnel tiskovno konferenco, ruj kateri je med drugim izjavil, da bodo v najkrajšem času začeli izvajati Sklepe glede Nemčije, sprejete na konferenci treh v New Yor-ku. Cloy_je ponovil, da se jamstvo treh glede varnosti Zahodne Numčije in Berlina nanaša na primer napada s strani ljudske policije Vzhodne Nemčije in sploh na primer napada s katere koli druge strani. Mc Cloy ni hote.'-komentirati obijuoe o reviziji okupacijskega statuta in q ukinitvi kontrole nad industrijo z izgovorom, da ne mara prejudicirati razgovorov, ki se bodo začeli med visokimi komisarji in Adenauerjem. Pristavil pa je, da bo politična in juridična osnova okupacije ~s naprej taka tudi po ukinitvi vojnega stanja. Komisar je potrdil, da bodo povečane ameriške in angleške sile v Nemčiji vplivale na okupacijske stroške, ki se bodo povečali. Obljubil je sicer, da bodo skušali na vse načine znižati nove okupacijske stroške, toda Nemce je posvaril, da morajo Pač vsi prenašati velika bremena in da bo tudi Nemčija morala iti po isti poti. Na vprašanje aii bodo v Nemčijo prišle tudi nove francoske čete, je Mc Cloy odgovoril pritrdilno. Komisar ni izključil možnosti, da bi na sestanku ministrov za obrambo treh zahodnih velesi; v New Yorku razpravljali tudi o vključitvi nemških oddelkov v evropsko vojsko. Mc Čloy je končno zanikal vesti, da bi zapustil dosedanje mesto in postal podtajnik za obrambo v Washingtonu. Adenauer je danes komentiral rezultate konference v New Yorku v zveznem parlamentu, ki se je sestal na redno sejo. Izjavil je, da so skleni sprejeti v New Yorku, važen napredek, s katerim je zvezna vlada zelo zadovoljna. Kancler je nato pozval parlament, naj začasno odgodi razpravo o uradni izjavi glede sklepov o Nemčiji, ker se bo v soboto sestal Z visokimi zavezniškimi komisarji. Debata o zunanji politiki bo po teim sestanku. Tako bo Adenauer na tem sestanku prvič imel priložnost, da se seznani s podrobnostmi konference. Do sedaj je bil o sklepih obveščen Je z uradno izjavo treh. Visoka zavezniška komisija je danes dovolila nemški železarski industriji, da lahko prekorači dovoljeno proizvodnjo 11,100.000 ton za 100.000 ton. Ministrski svet Grotevvohlove vlade, ki se je sestal danes, je zavzel stališče do sklepov konference treh v New Yorku. Poročilo, izdano po seji vlade pravi, da ti «sklepi kršijo potsdamski sporazum in odkrito zaničujejo pravice nemškega naroda*. Minister za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije Otto Dertinger pa je izjavil, da med Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo praktično ni več vojnega stanja temveč le nerazrušlji-vo prijateljstvo. Predsednik de-molcrščanske unije v Vzhodni Nemčiji Nuschke pa je izjavil, da njegova stranka priznava mejo na Odri in Nisi za dokonč no, ter izjavil, da je «strah zahodnih sil pred napadalnimi nameni ljudske policije nezaslišan, ker ta policija ni vojna sila*. Predsednik vzhodno nemške republike Wilhelm Pieck pa je izjavil, da je sklep treh ministrov v New Yorku o ukinitvi vojnega stanja z Nemčijo ((sleparski manever proti nemškemu narodu*. Francoski minister za obrambo Jules Moch je ob svojem prihodu y New York potrdil, da bo imel razgovore z Marshallom in Shimvellom glede obrambe Zahodne Evrope. Odklonil pa je odgovor na vprašanje glede stališča o vprašanju nemške oborožitve. Pripomnil je dalje: «Bomo mnogo bolj močni od Zahodne Nemčije. da lahko ustavimo morebitni ruski napad, ko bodo a-meriške divizije v okupacijski coni številnejše*. Dejal je tudi, da ima Francija danes v Nemčiji več divizij kakor ZDA. Danes se je Moch sestal s francoskim zunanjim ministrom Schumanom, britanski minister za obrambo pa se je sestal z Bevinom. Jutri bo Marshall pri šel v New York in se bo sestal z Mochom in Shimvellom. glavnemu odboru kongresne stranke, ((Očitno je, da so te tuje posesti zemljepisno in kulturno sestavni del Indije*, je dejal Nehru, »toda neodvisna Indija, ki % upira kolonialnemu sistemu po vsej. Aziji, ne bo nikdar dovolila obstoja vplivnih področij na svojem ozemlju*. Nehru je obrazložil, da misli indijska vlada mimo urediti to vprašanje, pristavil Pa je, da je odločena, da napravi konec tem tujim posestvom na indijskem ozemlju, pa najsi bodo portugalska ali francoska. V syojem govoru v kongresu je Nehru izjavil,' da ((čeprav je bil indijski predlog za sprejem LR Kitajske v OZN zavrnjen, vlada LR Kitajske še nadalje vrši svoje funkcije in sedanji pogoji Kitajske ostanejo taki, kakršni so. Ce Združeni narodi še vedno mislijo na staro Kitajsko, ki je sedaj bolj ali manj pokojna, pomeni to, da zapirajo oči pred stvarnost-jo», je pripomnil Nehru in na-daljeval: «Noya kitajska vlada je na oblasti ne zaradi kake posrečene poteze, pač pa po dolgi tridesetletni vojni. Trditj danes, ko na Kitajskem ni več nobenega sledu o starem Kuo-mintangu, da hi morali predstavniki Kuomintanga še nadalje sedeti v Združenih narodih, pomeni ignorirati, kar se je zgodilo, in taka odločitev ne bo nikoli v skladu s stvarnostjo ter nima važnosti, ki bi jo morala imeti.* Shaw spet operiran LONDON, 21. — Bernard Shavv Je bil danes zjutraj ponovno operiran, tokrat zaradi želodca. Ker je Shavv že v visoki starosti, so v skrbeh zaradi te nove operacije. Zdravstveno stanje pisatelja po operaciji je zadovoljivo. iranskemu trgovinskemu sporazu* mu. Opozoril je, da se bodo poslanci njegove stranke uprli mor rebitnim novim koncesijam Sovjetski zvezi v Severnem Iranu, o katerih krožijo že govorice. Dodal je, da predsednik vlade Ras-mara ni smel podpisati sporazuma brez odobritve zbornice. Kdaj Ho ottske volilve v Grčiji ATENE, 21. — Prettmet kritik je še vedno vprašanje občinskih volitev v Grčiji. Po izjavi predsednika vlade Venizelosa, ki je zagotovil, da bodo te volitve toliko časa odgodene, dokler se ne bodo pomirili duhovi, prvaki opozicije trdijo, da se vlada boji rezultatov občinskih volitev, ki bodo, hočeš nočeš, pokazali, da med ljudstvom ne uživa zaupanja. Zna. no je, da sta v zadnjih dveh mesecih padli dve vladi prav na predvečer dneva, ko bi kralj Pavel moral podpisati odredbo, ki bi določala datum teh volitev. Zadnje občinske volitve so bile leta 1934. Marshallove izjave WASHINGTON, 21. — General Marshall, ki je danes uradno prevzel svoje funkcije, je sprejel predstavnike tiska. Odklonil je diskusijo o vprašanjih, ki so jih načeli novinarji. Izjavil je, da je bil preveč časa odsoten od javnih j,n vojaških poslov, da bi jih lanko danes komentiral , Iranski poslanci proli trgovinski pogodbi s SZ TEHERAN, 21. -- Dr. Mosadeh, prvak opozicije, ki Je 1944 leta povzročil odklonitev sovjetske zahteve, da bi SZ dovolili raztegnitev petrolejske koncesije v Severnem Iranu, je danes protestiral v parlamentu prott sovjetsko- BERLIN, 20. — Sekcija socialdemokratske stranke v Leipzigu je izključila iz svoje srede 5 funkcionarjev, katere so obtožili, da so Imeli stike s Heinzom Grouza-heronv, agentom Schumacherjeve socialdemokratske stranke. WASHINGTON, 21. — Predstavniška zbornica je danes Sprejela osnutek zakona, ki daje Svetu za državno varnost pooblastilo, da ukine vsako po. moč državam, katerih trgovina s Sovjetsko zvezo bi se smatrala za »nasprotno interesom ameriške varnosti*. DUESSELDORF, 21. — Vodstvo komunistične partije je sinoči izključilo Kurta Lichtensteina, ravnatelja glasila KP «Neue Volks- zeitung*. Liechtenstein je bil pro-Ijec '' ‘ stovoljec v španski državljanski vojni. Skozi sito in rešeto Iz hvaležnosti za izdaj stvo jih mečejo na cesto Ne dogaja se prvič, da prehajajo v Trstu prostori demokratičnih in bivših demokratičnih Organizacij p roke organizacijam, ki do prej omenjenih niso preveč prijateljsko razpoložene. Tako se mora VSO (komin-formovsko delavsko športno društvo) umakniti iz svojih dosedanjih prostorov v Ulici Conti 11 in jih prepustiti EN AL. Približno na istem je krožek grafikov v VI. Trento 2. Ne pre za to, da bi se mogoče mi kdo ve kaj jokali nad usodo kominformistov; predvsem zato ne, ker se že davno nič več ne razlikujejo od ostale tržaške šovinistične reakcije in ker se z vso vnemo trudijo, kako bi tej reakciji dokazali, da nas vendar oni še bolj goreče sovražijo kot ostali šovinisti. Tudi zaradi tega ne bomo za kominformisti žalovali, ker so v vseh kulturnih krožkih na divjaški način vrgli iz prostorov naša prosvetna društva, ki se niso hotela ukloniti njihovi uničevalni politiki. Opravili so torej vse tisto kar bi mogoče pozneje opravil ENAL, pa so mu oni prihranili delo. Danes pa lahko gospodje I ril romarje iz Gorice tudi v I vidimo, «Katoliškemu glasuj kominformisti zopet na lastni slov.enščini. Tedaj ni bilo nič res ne manjka smešnosti). koži čutijo veliko korist zlo- povedano, koliko je bilo tega I V svojem ((slovenskem govo-glasne resolucije in pa pridig slovenskega nagovora. No, pa njenih apostolov, med katerimi I nam q tem natančneje poroča se na vso moč rine v ospredje znani Mehikanec. Kar se danes dogaja, — da namreč EN Ah zaseda prostore, ki mu ne pripadajo, — bi se bilo zgodilo že tudi davno prej, če ne bi bilo v Trstu demokratično gibanje močno, faktor, s katerim je bilo Treba resno računati. Po zaslugi informbirojevske resolucije pa danes v Trstu te močne demokratične fronte ni več — in zato ima ENAL lahko delo. To vam je v zahvalo, dragi gospodje kominformisti, za vaše petolizništvo, za vašo zaskrbljenost zaradi ogroženega italijanstva Trsta, ki že tudi Luigiju Longu ne da spati. Tako plačuje reakcija izdajalce demokratične fronte v Trstu. Zdaj napovedujejo kominformisti protestne stavke. Ze prav, toda najpre) je treba znati pridobljeno gfvar ohraniti — ko je izgubljena, je mnogo teže dobiti jo zopet nazaj. Tržačanov ni nagovoril papež po slovensko Zadnjič smo po agenciji An-si povzel', da je papež nagovo- zadnji «Katoliški glasu, list, za katerega sicer ne vemo, le je njegov namen, da bi bil humorističen, vendar marsikatero smešno zaokroži, pa čeprav se tega niti ne zaveda, Tako prinaša zadnja številka tega lista kar dva opisa romanja v Rim: eno iz tržaške in eno iz goriške škofije oziroma nadškofije. Ker smo pač zadnjič že omenili romanje iz Gorice, nas je pač gnalo, da najprej prečitamo, kako je bilo, ko je papež govoril slovenski. No, in moramo reči, da se je dopisnik eKatoliškega glasa» zelo potrudil in objavil VES papežev govor v slovenščini. Sicer ga ni dosti; če natančno zmeriš, ga ni niti za dve vrstici v «Katoliškem glasu«, ampak cel je pa vendar. Dopisnik ni izpustil niti besedice etudi« in tako se ta govor glasi: «Pozdravljamo tudi slovenske vernike goriške nadškofije«. «Jasno je donel njegov glas«, nadaljuje to zgodovinsko poročilo dopisnik ((Katoliškega glasa«, «in njegovemu pozdravu je sledil naš odgovor: ,Živel papež’!« (Kot Med zasedanjem podkomisije Združenih narodov za svobodo obveščanja y Montevideo je med člani podkomisije krožil zemljevid, na katerem so bili z različnimi barvami označeni viri, iz katerih narodi različnih držav na svetu črpajo svoje informacije o svetovnih dogodkih. Ta zemljevid je neki člen podkomisije označil za zamljepisno karto, ki kaže razdelitev področij propagandnega orožja v hladni vojni. Ta zemljevid je na primer kazal, da 800 milijonov ljudi, ki živi na ozemlju, ki se razteza od Češkoslovaške in Poljske do Tihega oceana preko Sovjetske zveze in Kitajske do Tihega oceana, dobiva Informacije za svoje časopise in radijske postaje o svetovnih dogodkih taka, kakor jim jih nudi Tass, uradna tiskovna agencija Sovjetske zveze. Zemljevid je pokazal dejstvo, da se Sovjetska zveza tudi na področju obveščanja prav tako poslužuje neenakih odnosov do socialistič nih držav in je na svojem ozem lju skoraj popolnoma eliminirala tiskovne agencije drugih držav, med temi na pr. češkoslovaško agencijo CTK in poljsko agencijo PAP. Sovjetska tiskovna agencija TASS je izkoristila dejstvo, da novi Kitajski primanjkuje informacijskih sredstev in je prevzela Vprašanje propagande skoraj popoln monopol pri obveščanju kitajskih ljudskih mn0 žic o svetovnih dogodkih ter kanalizira svoje informacije v smislu zunanje politike, ki skuša deliti svet v bloke. Isti zemljevid je prav tako pokazal, da vsa Južna in Severna Amerika, dobršni del evropskih držav tef pravtako velik del držav Bližnjega in Daljnega vzhoda dobivajo informacije izključno le od ameriških tiskovnih agencij Associated Press in United' Press, ki sta tesno povezani z največjimi finančniki Združenih držav. C. Jacson. izdajatell ameriške revije »Tirne*, je y svoji knjigi «Javnu mnenje in inozemska politika*, kj je postal« priročnik ameriških diplomatskih jol označil tl dve agenciji za najmogočnejši propagandni orožji ZDA v hladni vojni. Da imata ti dve tiskovni agenciji skoraj popoln monopol nad novicami v dnevnem tisku in radiu južnoameriških držav, o tem so se člani podkomisije lahko prepričali na potovanju do Urugvaja. V Argentini na primer kjer j>e geslo uradne politike neod- visnost, nosijo vse novice iz inozemstva, ki jih objavlja ta tisk in radio, razen redkih izjem označbo United Press ali Assiocieted P.ress. V urugvajskih kakor tudi v časopisih v Peruju na Kubi, v Cileju in y Braziliji uživata ti dve najmočnejši propagandni orožji ZDA v hladni vojni skoraj neizpodbiten monopol. To gespodstvo trustov obveščeval. ne službe ZDA nad.obeščeval-nimi sredstvi držav južne Arne rilce se ne omejuje samo na dnevnik? in radio, pač pa združuje tudi druga informacijska sredstva. Med zasedanjem podkomisije na primer so v več tisoč kinematografih 20 in nekaj ameriških držav Južne Amerike — kakor da bi bilo nekaj vsakdanjega — predvajali izključno le aktualne filme, ki so jih razdelila ameriški filmska podjetja. V okviru propagandističnega dela hladne vojne je značilno, da so ob strani modnih novosti, ameriškega športa in 'prometnih nezgod ti filmi prikazovali v vsaki svoji izdaji, kakor da bi bilo to že v pravilih, najnovejše vesti o oborožitvi ZDA z značilnimi podrobnostmi o uničevalni moči novega orožja. Čeprav zelo poenostavljen, nepopoln in le shematičen, je ta Zemljevid o razdelitvi področij propagandnega orožja V hladni vojni dejansko pokazal dejstvo o današnjem svetovnem položaju, da SZ in ZDA do skrajnosti izkoriščata svoj monopoli, stični položaj* nad poročevalsko službo v celi vrsti držav izven svojih jneja. V hladnj vojni zavzema propaganda različne oblike. Predvsem služj vladam dveh velikih sil pri skrivanju protislovij med njihovimi govori o miru in njihovimi dejanji, s katerimi ogrožata in spodkopavata neodvisnost malih držav in malo razvitih dežel. Te vlade se poslužujejo informacij, skih sredstev v hladni vojni tudi za izvajanje pritiska nad so-sednijmi državami, da jih prisilijo k pristopu k enemu alj drugemu bloku, ali pa h podpiranju te&a ali onega dejanja blokov. Številne negativne strani hladne vojne so bile prikazane med zasedanjem podkomisije Združenih narodov, v kateri niso razne države zastopane, pač pa jo sestavlja 12 izvedencev o vprašanjih informacijskih sredstev, ki govorijo in delujejo kot privatniki. Vendar pa ni zasedanje podkomisije doprineslo nobenega pozitivnega u-speha v smislu utrditve miru z omejitvijo zlorabe informacijskih sredstev za yojno propagando, pritiska in delovanja proti neodvisnosti malih držav in glede enakopravnih odnosov med državami. Pozitivni rezultati niso bili doseženi predvsem zaradi stališča, ki so ga v podkomisiji zavzeli sovjetski in ameriški izvedenci. Sovjetski izvedenec je že pr vi dan opustil delo podkomisije in izjavil, da je to napravil za-rad; navzočnosti Kuomintango vega predstavnika. Da ni sovjetski izvedenec podvzei tega ukrepa, zato, da t>i ge boril v korist priznanja vlade nove Kitajske in da mu je navzočnost Kuomintangovega delegata služila le kot pretveza, je dokazano z dejstvom, da sovjetski izvedenec r»i zahteval, naj se glasuje o njegovi resoluciji za priznanje predstavnika nove KitajsJce in tudi ni glasoval za ta predlog, ko ga je postavil na glasovanje jugoslovanski izvedenec. Odsotnost sovjetskega izvedenca je ošibila nadaljnje delo podkomisije, ker ji je bila odvzeta prilika, da ugotovi nasprotja, ki jih nudijo dejanja sovjetske vlade in govori njene propagande z ene strani, ter v konkretnem primeru njena politika do Jugoslavije z druge strani. Se neki drugi činitelj, ki je prispeval k neuspehu dela tega zasedanja, je bila težnja ame riškega izvedenca Binderja, o kateri je francoski izvedenec novinar Pertinax — čeprav je ta na splošno glasoval v skladu z ameriškim izvedencem — izjavil, da predstavlja poizkus, da se vsa podkomisija spremeni v ((bataljon ameriške propagande v hladni vojni*. Ta težnja se je predvsem jasno pokazala med razpravljanjem o načrtu za sestavo častnega kodeksa novinarjev in med razpravljanjem o uveljavitvi reso. lucij, ki jih je sprejela glavna skupščina OZN proti vojnohuj-skaškim novicam in lažnim informacijam, ki bi lahko kalile odnose dobrega sosedstva. Ta težnja ameriškega izvedenca je propadla zaradi opozicije, ki jo je izzvala. Skupina izvedencev podkomisije, med katerimi jugoslovanski izvedenec, je podpirala stališče, na podlagi katerega mora v sedanjem svetovnem položaju obveznost novinarjev, da ne sodelujejo v voj-m propagandi, da ne širijo ki iTj° nambn rušiti osnovna načela Združe- -Van'Od0>' o dobrih odnosih ki naj temeljijo na enakopravnosti — držav članic OZN, -ri | podlago, ki naj služi za narjev su ° *asti novi‘ Ta resolucija ni dobila večine glasov ne o vprašanju kodeksa kakor tudi ne o vprašanju uveljavitve resolucij glavne skupščine OZN, kar je zmanjšalo važnost tega zasedanja podkomisijg Združenih narodov za svobodo obveščanja. Toda to ni zmanjšalo važnosti podkomisije same kot tribune, s katere se pozornost svetovne javnosti opozarja na nasprotja, ki se kažejo med govori o propagandi za mir in dejanji, ki ogrožajo ta mir. ru» Goričanom papež res ni mogel vseh stvari omeniti; upoštevati je namreč treba, da ga vsi ti govori fudt zelo utrudijo. Tako zelo, da tržaškim romarjem ni mogel reči niti; «Pozdravljamo tudi slovenske vernike tržaške škofije» .(In kljub temu piše poročevalec o tržaškem romanju, da »so jih sv. oče pozdravili, vprašali...«, medtem ko goriški poročevalec piše, da «je sv. oče govoril, pozdravil...« itd.). Iz teh opisov romanj tudi zvemo, kako je s svetogorsko mater božjo. Kot je znano, je bila ukradena pred priključitvijo Svete gore k Jugoslaviji. Toda čez dolgo časa se je izvedelo, kako je s to tatvino, ko se je namreč podoba pojavila i> Vatikanu. In tako so jo Goričani in Tržačani obiskali v Rimu. Včerajšnji «Giornale di Trieste» pa prinaša sliko, ki jo nosijo izven cerkve sv Petra med romarji od Soče. Toda v. tem listu se ta mati božja imenuje «La Madonna degli esuli«. ncVwtrebatudizaMa^' Preveč jih je.:; • • • umaknemo se ™!iiaWr ro!cc’_ udajamo se.... P™# jih je.... Mislili smo, da le od časa do časa nekoliko podražili, a jih ie P£bec- Zadnjič »Miss Pattu-glia«, včeraj Sbroiavacca (vMiss ie Nuove«) in sedaj smo misliti, da nekaj časa ne bo nič. I oda strašno! Komaj smo odprli včerajšnjo eVUnita«, že se nam z druge strani smeje eStel-hna de dVUnita«. To so izvolili v Monzi, tam kjer jg v nedeljo govoril veliki vicefederale iz Ancone, — bivši vicefederale seveda, ki je danes direktor pri dVUnita«, ker pač federalov ni več. Pa s «Stellino» še ni konec. Prelistamo (dVnita» do tržaške strani in, groza, že spet miss in kar tri; pa Sbroiavacca med njimi. Ne, ne, ne zdržimo več. Pred tako falango kominformi-stičnih miss se ne bo mogel ustavljati niti Scelba, ki p. Italiji snuje neko ((civilno obrambo«. Revež se pač ne zaveda, kolika nevarnost mu grozi, ko bo nadenj prikorakal z ogromno vojsko leporaslih miss kak Pajetta, ako Togliatti osebno ne bo mogel. Toda ne samo Scelba in njegova ecimlna obramba« temveč tudi De Ga-sperija bo vrag odnesel, če pridejo silni vojski na pomoč še Vidali, Bidovec in Sbroiapacca, Is Lonjerja Poskušali so pa ni šlo Kominforimstom v Lonjerju iii bil pogodu koncert, ki ga je v nedeljo priredilo Prosvetno društvo Lonjer-Katinarn. Zato so pričeli prav pridno lepiti plakate prireditve, ki je bila Pri Sv. Alojziju za mesec (ne luna!) njihovega tiska. Seveda so lepili največ čez naše zastave, ki so ostale nalepljene še od proslave bazoviških junakov. Ker so Lonjerci takoj zatem znova nalepili svoje sim- NEKOC JE ŽIVEL SLO VENSKI DIJAK v ponižujoči bedi in pomanjkanju, ki je uničilo marsikateri talent, preden je ta mogel koristiti svojemu ljudstvu. Skrbimo, da se preteklo ne povrne, skrbimo, da bo slovenski dijak študiral preskrbljen z vsem, kar potrebuje za svoj razvoj, podpirajmo Dijaško Matico. bole, ki tudi slovenske komin-jormiste bodejo v oči, so domač i kominfomiistični petelini vsi besni zagrozili, da bodo pokazali s prstom policiji vse one, ki so lepili naše zastave, ker da so nedovoljene, a oni da imajo za svoje lepake potrebno dovoljenje. Njih ni strah in bodo zato lepili svoje plakate kar po dnevu, seveda čez naše zastave. Toda ko so pričeli z delom, ni kar nič kazalo, da so kaj «korajzni». Ce so kje lepili, so lepili samo po hišah svojih redkih pristašev, ker so se ustrašili one večine vaščanov, ki so jih pričakovali pri svojih hišah pripravljeni v obrambo svoje zastave, simbola narodnoosvobodilne borbe. Ko so vprašali domačega kominformista, zakaj so mu napoti slovenske zastave, je odgovoril, da je najprej Rus (!) potem šele Slovenec, in ko ,so ga nadalje vprašali, če bi trgal tudi, zastave svojih zaveznikov, ki so uradno priznane, kakor češko, poljsko, bolgarsko itd., je odgovoril pritrdilno. Skoda, da ga niso vprašali Za italijanske zastave, posebno, kadar bi bile nalepljene Pod npatrona-tom» te ali one «feste» italijanskega kominformizma. Ne, teh ne bi trgal. Sobo in klavir v njej uporabljajo kot bivši člani prosvetnega društva tudi kominformi-sti. Seveda si lastijo prvenstvo v uporabi. Posebno so hoteli pokazati to svoje «prvenstvo» v nedeljo, ko so zaklenili sobo, da ne bi prosvetno društvo vzelo klavirja, ki ga je rabilo pri nastopu. Najprej so zahtevali potrdilo za klavir, pozneje pa še kavcijo v znesku 20.000 lir. Seveda so s tem hoteli izzvati prepir in morda še kaj več, da bi policija imela povod za intervencijo ter pri tem prireditev prepovedala za nedoločen čas. Le mirnemu in odločnemu stališču odbornikov se je zahvaliti. da ni prišlo do uresničitve skrite želje kominformi-stov. ki so končno le morali klavir prepustiti p uporabo izven društvenega prostora. V zadeix> s klavirjem so hoteli kominformisti vmešati policijo (kakor je to storil Vidali za stavbo v VI. Montecchi, kjer se tiska «Primorski dnevnik))). O tem dogodku je moral nekdo od teh tičev obvestiti policijo, drugače ne bi spraševala odbornike prosvetnega društva, čigav je pravzaprav klavir. Seveda je dobila odločen odgovor, da je last prosvetnega društva in da je zato vsaka intervencija nepotrebna. Poskušali so, pa ni šlo! VASCAN Nabrežiriska občina rešuje stanovanjsko krizo Sinoči je bila v Nabrežini seja občinskega sveta. Pri čitanju zapisnika je občinski svetovalec Ma. rizza pripomnil, da se njegovi predlogi niso vnesli v zapisnik. Nato se je skleniloi da se ta pomota popravi. Na dnevnem redu slnočne seje je bilo sklepanje o predlogu za zidavo stanovanjskih hiš s 24 stanovanji. V ta namen je občina zaprosila pri ZVU za 50 milijonov lir posojila za dobo 25 let. ZVU je sicer priznala potrebo po novih stanovanjskih poslopjih, toda prošnjo za posojilo je odklonila, češ da ne razpolaga s potrebnim denarjem. Svetovala je naj se o-brnejo na kak denarni zavod. Obrnili so se na Cassa cii Rispar-mio Triestina. Ta bi dala posojilo za 15 let s 7,5 odst. obrestno mero. Vračalo bi se po dveh obrokih letno za 6 mesecev naprej. To posojilo ni hotela dati na občinsko premoženje v zemljiščih in drugih nepremičninah, temveč na dohodke na trošarini. Zaradi težav odplačevanja je občinski odbor sklenil, da zniža prvotno vsoto 50 milijonov na 30 milijonov posojila. Vsako leto bi odplačali približno 3,400.000 lir. Na seji so živahno razpravljali tudi o predlogu, iz česa bi občina dobila te dohodke za kritje stroškov. Po-služila bi se zakonskih predpisov, ki dovoljujejo povišanje občinske trošaTine. Na brezalkoholne pijače, na vložene olive, kumarice itd., v glavnem luksuzne predmete, ki jih prehrana delovnega prebivalstva sama po sebi izključuje ter povečanje pristojbine za električno razsvetljavo. Ta se lahko poviša na 10 lir na kilovat. Delno bi se ti stroški krili tudi s prispevki od stanovanj. Razen treh občinskih svetovalcev jih je 14 glasovalo za to, da se najame posojilo pod pogoji, katere je dala Cassa di Risparmio Triestina in zato se pristojbina na električno luč zviša od dosedanje 0,90 lire na 7 lir za kilovat ter za povišanje trošarine na navedene luksuzne predmete. Ljudstvo bo v glavnem občutilo le povečanje pristojbine na električno Zahvala odbora za proslavo bazoviških žrtev Odbor za proslavo bazoviških žrtev je na svoji seji 20. t. m. slišal in odobril posamezna poročila o poteku proslave 20. obletnice junaške smrti Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Ob tej priliki je odbor soglasno sklenil, da po časopisju izrazi svojo toplo zahvalo vsem posameznikom, društvom in množičnim organizacijam, ki so na kakršen koji način pri proslavi sodelovali in tako pripomogli, da je počastitev lepo in dostojno u-spela. Posebej izreka odbor svojo zahvalo pevskemu zboru P. D. »Škamperle«, godbi na pihala P. D. »Straža« iz Plavij, ASIZZ, pevcem združenim pevskih zborov in darovalcem prostovoljnih prispevkov. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV. razsvetljavo, toda to v manjši meri: družina, ki porabi približno 12 kilovatov elektrike na mesec, bo plačala okoli 70 lir mesečno več: to je vsota, ki sicer tudi (jelavske družine posebno ne o-bremenjuje, vendar pa je obžalovati, da se ni mogel najti drugačen način odplačevanja, ki bi ga prebivalstvo tako neposredno ne čutilo. Poleg gradnje 24 stanovanj, za katero bodo uporabili 26 milijonov, bodo s preostalimi 4 milijoni zidali tudi zdravniško ambulanto. Kje bodo stala nova stanovanjska poslopja in kako bodo sezidana bodo občinski svetovalci sklepali na prvi prihodnji seji. V 24 novih stanovanj , ki jih bo tako Nabrežina dobila, bodo prišli domačini. Sklep nabrežinske občine je vsekakor hvale vreden, od srca ga pozravljamo in ga stavimo z d zgled tudi drugim okoliškim Opčinam. Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu Vpisovanje v slovenske osnovne šole v Trstu bo do 30. septembra. Vpisovanje je dnevno od 9. do 12. ure za vse razrede. Otroci, ki se vpišejo v I. razred, morajo prinesti rojstni list, potrdilo o cepljenju proti kozam in potrdilo, da imajo zdrave oči. Obe potrdili dobite na zdravstvenem uradu (Ufficio Igiene), 1. Cavana 18, I. nadstropje. Vpisovanje bo: a) za šolo pri Sv. Jakobu v Ul. delle Scuole Nuove štev. 12-1.; b) za šolo v Ul. C. Donadoni na šoli v Ul. Donadoni; c) za šolo v Ul. sv. Frančiška na novi šoli v Ul. sv. Frančiška, štev. 42, in ne na prejšnji šoli v Ul. sv. Frančiška štev. 25. Obveščamo starše slovenskih šoloobveznih otrok, da se je začelo 20. t. m. vpisovanje otrok v slovensko ljudsko šolo v Barkovljab (Ul. Ceretto) ter v Rojanu (Ul. Montorsino 8), ki bo trajalo do 30. t. m. Kdo vse pomaga reševati Jtalijanstvo' Trsta PBIM0BSKI DHEVMIK fikASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA-NAROD* ZA TRŽAŠKO OZEMLJE JUTRI, V SOBOTO 23. t. m. ob 6.56 odpotuje prva skupina na mednarodni velesejem v ZAGREB Vrnila se bo v Trst v ponedeljek 25. t. m. približno opolnoči i Prijave za DRUGI IZLET sprejemajo krajevni odbori OF in potovalni urad ADRIA -EXPRESS Ul. F. Severo 5 b, tel. 29-243 . r V našem dnevniku smo že pisali o kontroli šolske obveznosti, ki je popolnoma v rokah italijanskih didaktičnih ravnateljev, ki jo uporabljajo, v kolikor jim seveda to uspeva, za lov na slovenske otroke, da se na tak način množi število u-čencev italijanskih in zmanjšuje število učencev slovenskih sol. V zadnjih letih je število u-čencev slovenskih šol nekoliko padlo. Ugotovili smo že, da gr« ogromna večina tega padca na račun vojnih let, ko je bilo tudi število rojstev nižje. Ob to našo ugotovitev se je obregnil neki šovinistični časopis, češ da velja isto tudi za Italijane, kajti tudi pri teh je število rojstev padlo. Ne ugovarjamo. Toda kako je mogoče, da se število učencev italijanskih šol drži vedno na isti višini? Zelo enostavno: y povojnih letih se je naselilo v Trstu mnogo esulskih družin in o-trcci teh družin so priseljeni prirastek tržaških šol. Toda to je še vse v redu, dokler je govora o esulih italijanske narodnosti. Ugotovili pa smo, da je zgoraj omenjena kontrola šolske obveznosti a svojo dobro organizacijo razširila svoje delovanje tudi med emigrante vseh mogočih narodno- VPISOVANJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH IN TEČAJIH V TRSTU Na vseh srednjih šolah iu tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 23. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se labko vpisujejo do konca meseca. Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole. leli AIS mr. lllly zapušča TrsT Včeraj popoldne je bila v prostorih zavezniške čitalnice poslovilna prireditev, ko zapušča Trst mr. Ch. K. Moffly, Mr. Motfly je vodil zavezniški tiskovni urad pet let in odhaja sedaj na Dunaj, kjer bo prevzel še odgovornejšo službo. Na poslovilnem večeru so se zbrali predstavniki tiska, radia itd. ter prebili nekaj časa v neprisiljenih razgovorih. Sestanek staršev slovenskih šoloobveznih otrok V sredo 20. 't. m. je bil na Kolonkovcu sestanek roditeljev slovenskih šoloobveznih otrok. Matere in očetje, ki so se zavedali velikega pomena tegu sestanka, sp se v lepem številu odzvali in z velikim zanimanjem sledili govorniku, ki jim je prikazoval potrebo po skupni akciji, da bodo vsi slovenski starši pošiljali svoje otroke v slovensko šolo jn tako opravili svojo narodno dolžnost do sebe jn do svojega otroka, tako da bo znal, ko bo dorastel, čigav je in gg ne bo sram svojega porekla, kot se je to v več primerih dogodilo. Ob koncu sestanka je prišla v dvorano skupina kominformi-stov, ki so se nekako preveč spotikali na osebnih stvareh. Hoteli so sicer prikazati tov. Kriščaka kot človeka, ki ni na mestu in zato nepristojen za sklicanje tega sestanka. Seveda take očitke je moral iznesti prav neki esul. Starši, ki smo bil; prisotni na sestanku, se najlepše zahvaljujemo prav tov. Kriščaku, ki je vestno izvršil svojo dolžnost. Kazalo je, da bodo kominformisti izrabili ta tako važen se- stanek s hvalisanjem in govorjenjem o nekih zdravih bazah ter s kritiziranjem. Toda kaj kmalu so dobili odgovor, da šola ni last ne enega niti drugega, ampak vsega slovenskega ljudstva, kar so prisotni z burnim ploskanjem odobravali. Neka žena jih je razkrinkala in prikazala, kako so farizejski nek; kominformisti, ko eno govorijo drugo Pa delajo. Povedala iim je, da sta kominfor-mist Koterle in njegova žena (oba Slovenca) svojega otroka letos prepisala iz slovenske v italijansko šolo. Neka vidalijev-ka se je izgovarjala, da je za otroke Koterleja pretežko v slovenski šola, ker je slovenski jezik težak. To je jalov izgovor. Taka dejanih slovenskih staršev ne morejo biti nič drugega kot izdajalska. Vsi zavedni slovenski starši, ki so bili prisotni, so se tega prav dobro zavedali. Sestanek se je nadaljeval. Matere &o želele še razna pojasnila o šolah in se nato zadovoljno poslovile. Kominformi-stom pa ni ostalo drugega kot oditi z dolgim nosom, ker jim ni uspelo izrabiti sestanka v svoje umazane politične špekulacije. Starši s Kolonkovca in iz Sv. Ane DRZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SC-LA-TKST vpisovanje za i., 11. m m. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. 1. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključno 30. septembra t. I. Popravni izpiti se prično v soboto dne 16. septembra t. 1. ob 8. 30 v šolskih prostorih. Podrobni pogoji za vpis m razpored popravnih izpitov So razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan - Ulica Montorsino 8-III.). sti. In ne brez uspeha. Tako hodijo v italijansko šolo y Trstu hrvatski, srbski, ruski otroci in seveda še otroci vseh drugih narodnosti, katerim pripadajo begunci od vzhoda. Zakaj pa tudi ne. «Tutto fa bro-do!» pravi tržaški pregovor. Lega nazionale in njeni duhovni očetje niso izbirčni v utrjevanju tržaškega ((italijan-stva». Kot so nekoč Ribariči iz Čičarije, Kozuliči ,z Lošinja, itd., itd. bili objekt legi-nega interesa, tako so tudi danes ljudje vseh mogočih narodnosti cement za betoniranje tržaškega ((italijanstva«. K tej stvari imamo še eno pripombo. Begunci iz Jugoslavije se radi prikazujejo kot pošteni in zavedni Jugoslovani, ki pa so zapustili svojo domovino «ker ne soglašajo z režimom«. Tu v Trstu obstaja že dolga desetletja srbska šola, ki jo opravlja pravoslavna občina. Kako to, da vsi ti (tzaved-n,i Srbi in Hrvatje, ki žive sedaj. v Trstu, ne najdejo za svoje otroke vrat te šole in jih ptšljejo na pozive italijanskih didaktičnih ravnateljev y italijanske šole? Znan nam je celo primer, da celo neki tak begunec, ki ie ((profesor« na slovenskih srednjih šolah, pošilja svojega otroka v italijansko šolo. Pri takih ljudeh ne moremo govoriti samo o ((nesoglasju z režimom«, nego tudi o najglobljem narodnem izdajstvu. Zavedni slovenski starši se seveda ne morejo uvrstiti med ljudi take moralne kvalitete. Naš narodni ponos, naša pripadnost k demokratični ideji o bratskem sožitju med enakopravnimi narodi nam velevata, da vpišemo svoje otroke v slovensko šolo. S tem, da izpolnimo geslo »SLOVENSKI OTROK V SLOVENSKO SOLO« ne skrbimo le za srečo svojih otrok, temveč prispevamo svoj delež tudi k utrjevanju slovensko-italijanskega bratstva, ki raste v istem razmerju, kot propada akcija razna-rodovalcev. KOLEDAR $fada£idce - '96inc^-'^lcuil(X Petek 22. septembra Mavric. Celimir Sonce vzide ob 5.51zatone “ 18.04. Dolžina dneva 12.13. Lun? vzide ob 16.48, zatone ob U* Jutri sobota 23, septembra Kvatre, Slavna PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo »Vojka Smuči vabi svoje članstvo da se polnoštevilno udeleži proslave 5. obletnice PD «Slavko Škamperle«, ki bo v nedeljo 24. t.m. na stadionu «Prvi maj«. Pet let PD „S. Škamperle" Prosvetno društvo Slavko Škamperle bo v nedeljo dne 24. t. m. proslavilo na stadionu »Prvi maju peto obletnico svojega obstoja z naslednjim sporedom: 1. Nastop društvenega pevskega zbora v narodnih nošah. 2. Razvitje zastave ter pozdravni nagovori društvenih delegacij. J 3. Pevski nastopi zborov »I. Cankarja« ter »Zvona«. 4. Izvajanje narodnih plesov svetoivanske folklorne skupine. 5. Izvajanje svetoivanskih pionirjev Po izvedbi kulturnega programa bo prosta zabava. Igra godba na pihala Prosvetnega društva iz Plavij. Bife je dobro založen. Vabimo vsa prosvetna društva, da se proslave udeležijo. VPISOVANJE v slovenski otroški vrtec v Rocolu Roditeljski svet v Rocolu obvešča starše, da se vrši vpisovanje v slovenski otroški vrtec v Rocolu pri Lovcu do konca meseca septembra, dnevno od 9. do 12. ure. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje DANES 22. t. m. ob 20. uri GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM) 99 z Molierovo komedijo TARTVFFB* V nedeljo 24. t. m. ob 19. uri GOSTOVANJE V PLAVJAH (NA PROSTEM) y z Goldonijevo komedijo 99 PRIMORSKE II« 1“ Opozarjamo, da je ta predstava namenjena tudi bližnji vasem, kakor Škofije, Badiha, Pri Orehu, Jelarji, Sv. B* bara im Božiči. — Za prebivalce jugoslovanske cone daja vstopnic na bloku v Škofijah v soboto popoldne j nedeljo. Cena je 10 in 20 din. Urnik redne telovadbe na stadionu „Prvi maj“ Telovadni odsek ZDTV vabi vse ljubitelje telovadbe, da se udeleže rednih telovadnih ur, ki so ob PONEDELJKIH, SREDAH in PETKIH od 20.30 do 22 ure na stadionu «Prvi maj«. Ker je telovadba eden najbolj zdravih športnih ranog, pri kateri ima telovadec naj-vteje zadoščenje, upamo, da se bo telovadnih ur udeležilo veliko število ljubiteljev športa obojega spola. „Lambretla" je izginila V kleti poslopja v Ul. D’A1-viano 78 je 20-letni Jurij Capa-na shranjeval svojo »Lambret-to, katero si je kupil s svojimi težko prisluženimi prihranki. Ko pa se je hotel včeraj zjutraj z njo zopet odpeljati, je s solzami v očeh ugotovil, da je ponoči menjala lastnika. Tatvino je takoj prijavil na policijski postaji v Ul. Istria, katere člani so uvedli preiskavo. Mladenič je utrpel okoli 140.000 lir škode. Poživitev delovanja tržaške Glasbene Matice je najbolje razvidno iz njenih kvalitetnih koncertov in šolskih nastopov, ki so sc zvrstili v letošnjem letu in iz volje, da se zaradi dviganja glasbenega nivoja pritegnejo k sodelovanju vse panoge glasbenega udejstvovanja. Tako je junijskemu koncertu tenorista Francla in sopranistke Gjungjenac-Roševe sledil preteklo sredo zvečer g dvorani stadiona «Prvj maj« koncert, pri katerem so sodelovali Ko-morni zbor, novoustanovljeni orkester, ki je bil za ta koncertni večer deloma izpopolnjen s sodelovanjem nekaterih priznanih tržaških godbenikov ter pevki — solistki Justina Vuga-Kralj in Anica Ščuka. Pripravil in vodil je koncert naš priznani glasbenik Ubald Vrabec. Spored, ki je bil deloma zaradi pomanjkanja arhiva in deloma zaradi začetnih težav izbran in sestavljen nekoliko neenotno (vsaj glede orkestralnih točk in skupne povezave), le obsega/ sedem zborovskih. skladb slovenskih in hrvatskih skladateljev, tri orkestralna dela ter štiri samospeve s sprem-Ijevanjem orkestra. V splošnem prav pester spored, ki je naše-7uu slovenskemu koncertnemu občinstvu prikazal kvalitetna dela z najrazličnejših polj glasbenega ustvarjanja in zanimiv zlasti še ker je bil bodisi kot skladatelj, bodisi inštru-mentator močno zastopan tržaški skladatelj Ubald Vrabec. £Za, bodoče pa, bj bilo vendar Koncert Glasbene Malice bolie izbrati stilno enotnejše sporede). Najboljše izbrane in tehnično izvrstno pripravljene so bile zborovske skladbe, ki jih je izvajal tržaški Komorni zbor. To naše odlično zborovsko telo bi zaslužilo še več pozornosti in bi bilo zares v interesu našega kulturnega življenja, da bi postal tak zbor, ki b; lahko s katerimkoli sporedom nastopni tudi v večji dvorani. Mislimo predvsem na delno pomnožitev, kajti pri nekaterih glasovih (tenorji) je občutiti pomanjkanje sonornosti. Zbor, katerega številčnosti je za radijski nastop povsem zadostna in tako rekoč idealna, izgubi na kvaliteti pri izvajanju v večjih prostorih, zlasti če ti ne ustrezajo pravilom akustike. Razen tega pa z majhnim zborom ne pridejo do polnih efektov izvedbe del kakor je n. pr. Hrističeva «Jesen», ki p« je bila kljub malemu številu pevcev izvedena brezhibno in so lepo prišle do izraza zvočne barve, ki jih je delo polno. Svojo odlično tehniko pa je zbor pokazal pri Papandopulovi skladbi »Skoči koto«, Devčičevem ((Ognjenem vlaku» in dveh Vrabčevih skladbah «Samo milijon nas je« ter «Mi», ki sta obe zanimivi iz kompozicijskega vidika. Ne samo brezhibna intonacija in ritem ter čista izgovarjava ampak tudi skrbna izdelava dina-Imičnih efektov kažejo s kako ljubeznijo in požrtvovalnostjo se pevovodja posveča zboru. Orkester, ki smo ga vse doslej prav močno pogrešali pri naših koncertnih prireditvah, je v sestavi, kakor je nastopil v sredo zvečer, še dovolj sposoben za, izvajanje orkestralnih del, ki ne zahtevajo simfonične zasedbe. Protiutež številčno majhnemu orkestru so bili nekateri člani odlični (izvrsten flavtistin oboist) tako, da sta Rossinijeva uvertura (dtalijan-ka u Alžirun in Mokranjčev «X. rukov etn dasi skromno pa vendar kar dobro izzveneli. Manj je ustrezala Beethovnova uvertura «Epmcnt», ki je pisana za veliki orkester in je simfonično delo, ki zahteva močan impulz, ter je bilo iz omenjenih vzrokov nekam medlo. U-bald Vrabec, ki smo ga poznali doslej le kot izbornega pevovodja, nas je prijetno presenetil. Vodstvo orkestra, ki v omenjeni sestavi prvič nastopa v javnosti, bi upravičeno še rutiniranemu dirigentu lahko delalo preglavice, pa vendar nismo občutili, da bi Wtel dirigent kakšne občutnejše težave pri vodenju celote in posameznih orkestralnih skupin in da bi kje bistveno trpela homogenost. Dirigentove kretnje so bile umirjene in brez nepotrebnih zamahov, ki cesto označujejo nesposobnega ali pa nepripravljenega dirigenta. Razumljivo pa je, da so izostali učinki, ki bi prišli d,o veljave Pri večjem orkestru in v akustično ustreznejši dvorani. Glede izbire sporeda naj pripomnimo to. da smo pogrešali vsaj ene slovenske orkestralne skladbe, saj je sedanja slovenska orkestralna literatura kar precej bogata. Kvalitetno najšibkejši de/ so predstavljali samospevi, ki jim je orkestralno spremljavo priredil Ubald Vrabec. Tako Flajšmanov »Metuljček« kakor Pavčičevi «Pastirica» in «Cici-ban-Cicifuj» so kot samospevi za glas in klavir že povsem dognana dela ter njih instru-mentacija zahteva od prireditelja temeljito poznanje orkestra ter učinke, ki se morejo doseči, da s tem nastane originalu enakovreden proizvod. Torej precej zahtevna naloga tudi za že rutiniranega instrumentatorja. Vrabec bi se nwral na eni strani bolje oprijeti skladateljeve zamisli, na drugi strani pa še v večji meri izkoristiti možnosti orkestralnih efektov, s čemer bi se dosegla med solistom in spremljevanjem tesnejša in bolj logična povezava. Slednje pa je bilo znatno teže doseči iz enostavnega razloga, ker so za tako priredbo manjkali instrumenti. Bolje kakor pri o-menjenih samospevih se je Vrabcu posrečila instrumenta-cija Simonitijevega partizanskega samospeva «Materi padlega partizana)). Zdi se nam, da so Vrabcu dosti bližja vsebinsko močna dela epskega, težkega značaja. Inteligentno in muzikalno podajanje mezzosopranistke Justine Kralj-Vugove je prišlo lepo do izraza pri Simontijevi «Ma-teri padlega partizana)), dočim se Pavčičev «Ciciban-Cicifuj» ne prilega njenemu glasu, ki ima izrazito mezzosopranski značaj. Sopranistka Anica Ščuka, ki je zapela Flajšmanovega «Metuljčka» in Pavčičevo ((Pastirico«, razpolaga Z zelo prijetnim, naravno lepim ter izrazito koloraturnim sopranom, ki pa žal tehnično ni dovolj razvit ter tako pevki onemogoča, da bi pokazala vse svoje sposobnosti. Mnenja smo, da ne bi bilo napak, če bi se Sčukova resneje oprijela pevskega študija ker ima pogoj, da bi svoj glas še lepo razvila. Najmočnejša točka koncertnega sporeda pa je bila znana partizanska pesem eBilečanka«, ki je v Vrabčevi priredbi za zbor in orkester dosegla pravi triumf. Občinstvo je skladatelja upravičeno nagradilo s burnim i ovacijami ter doseglo ponovno izvedbo. Skladatelju Vrabcu svetujemo, da se naj resno oprinte glasbene obdelave tekstov, katerim se prilega forma kantate. Obširno dvorano na stadionu »Prvi maj« je občinstvo napolnilo do zadnjega kotička in s tem ponovno pokazalo na kulturno sramoto, da se slovenskemu kulturnemu izživljanju odreka pravica koncertne dvorane v, sredini mesta. — r Udarniško delo v Dijaškem domu bo v nedeljo 24. I. m. Mestni odbor ZAM organizira v nedeljo 24. t. m. ob 9. uri udarniško delo v slovenskem dijaškem domu v Trstu, Ul. Buo-narroti 31. Vabimo, da se ga udeleži vsa mladina. Posebno vabimo brigadirje in tabornike. Mestni odbor ZAM Lutkovna predstava v Barkovljah «Peteršiljčkovg mati« bo prišla v soboto 23. t. m. v prostore prosvetnega društva na Man-dlriji, da razveseli yse pridne pionirje. To se bo zgodilo ob 16.30 popoldne in jte razumljivo, da ne bo nit; en pionir manjkal. Pionirska prireditev V soboto 23. IX. ob 20. uri bo y Borštu okrajna pionirska prireditev. Sodelovali bodo pionirji iz Doline, Boljunca, Boršta, Ricmanj, Dornja in Plavij. Vabimo vse pa-ijatelje mladine, dia obiščejo predstavo. GLASBENA MATICA V TRSTU Obveščamo vse odbornike, da bo v soboto 23. t. m. ob 20.30 važna seja v običajnih prostorih. Naj nihče ne manjka! Slikarska razstava v galeriji Škorpijon Galerija Škorpijon, kjer raz. stavlja mladi slikar Klavdij Ur-sič-Cemigoj, je odprta vsak dan od 9 do 13 ter od 16 do 20. Odmevi iz sodnih dvoran Patološki tip Nekega aprilskega večera 1947. leta so 53-letni Lodovico Zubin, 26-letni Diego Sporeri in 27-letni Giordano Urbanaz srečal; na Trgu Barriera Vec-chia takrat 16-letnega Narcisa B. Diego in Giordano sta ga naprosila, če bi bil tako dober in vodil skoraj slepega Lodo-vica Zubina do doma. Vsi štirje so se nato res napotili proti Zubinovemu domu, kjer so mladoletnika povabili na čašo kave. Na stanovanju s * po kavi pričeli piti vino in razne likerje, se ga vs; štirje dobro na-cukali, v vinjenem stanju pa se .je Zubin spozabil nad dečkom. Mladoletni Narcis je dolgo časa molčal, končno pa se je odločil, stopil na najbližjo policijsko postajo ter vse tri prijavil. Policija jih je Po kratki preiskavi aretirala in predala sodnim oblastem, ki so istega leta za zaprtimi vrati* obsodile Zubina na 8 let ječe (zaradi podobnih deliktov je bil že večkrat kaznovan), Sporerija in Urbanaza Pfl na 4 in 5 let ječe. Sodni akti tega procesa, ki je razgalil ono drugo, pokvarjeno lice tržaškega življenja, so romali v arhiv, kjer jih je že pokrila debela plast prahu, katerega je z njih obrisalo samo golo naključje. Nekega dne sta se namreč v zaporih Coroneo po naključju srečala Zubin in Narcis. V pogovoru med njima mu je baje Narcis zaupal, da se je na prvi razpravi zlagal, ko ga je obtožil. Krivca, da sta bila Urbanaz jn Sporeri in ne Zubin. Slednji je seveda poklical dva druga obsojenca, in sicer Giovannija Mingonija in Giovannija Carmelija, pred katerima je baje Narcis potrdil izjavo ki jo je malo prej dal Zubinu. Na 8 let ječe obsojeni Zubin je na podlagi te izjave zahteval revizijo procesa, kajti prizivno sodišče je prej že potrdilo sodbo prvega sodišča. Javno tožilstvo se je za stvar ponovno pričelo zanimati in uvedlo strogo preiskavo, pri kateri je ugotovilo, da so izjave Zubina navadna laž, Sporeri in Urbanaz pa sta proti Zubinu vložila tožbo zaradi klevetanja. Tako smo včeraj na zatožni klopi okrožnega sodišča zagledali Zubina, obtoženega klevetanja, ter Mfngona in Carmelija, obtožena krivega pričanja. Zubin je tudi včeraj vztrajal pri svoji izjavi češ da mu je Narcis v zaporu pred Min-gonom in Carmelijem priznal, da sta se nad njim spozabila Urbanaz in Sporeri in ne on, V svoj za zagovor je omenil, da je dal Narcis enako izjavo tudi pri ponovnem zaslišanju na javnem tožilstvu. Od tega trenutka dalje je dal predsednik sodišča dr. Falchi dvorano izprazniti, razprava pa se je za zaprtimi vrati nadaljevala s čitanjem zapisnika. Sodišče je po govorih javne- ga tožilca De Franca, zastopnika zasebne stranke odv. Zen-nara ter branilca odv. Battina razsodilo, da je Zubin kriv obtoženega dejanja ter ga obsodilo na 3 leta zapora, na plačilo stroškov zastopniku zasebne stranke ter na plačilo sodnih stroškov Mingona in Carmelija pa je oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Trčenje kolesa in „Vespe" Na križišču Ul. Montecucco-Broletto se je včeraj ob 6.30 zjutraj dogodila prometna nesreča, katere žrtvi sta postala 19-letni Oliviero Millo iz Ul. Valdirivo 8 in 30-letni Albin Hrovatin iz Pirana Ul. S. La-ghi 7. Prvi se je peljal na svojem kolesu, drugi pa na «Vespi». Na zgoraj omenjenem križišču pa sta se iz neznanih vzrokov zaletela drug v drugega ter zaradi silovitega sunka v loku zletela s svojih vozil. Oba ponesrečenca so takoj po trčenju z avtomobilom Rdečega križa prepeljali v tržaško bolnišnico, kjer bo moral Millo zaradi zloma nosnega hrustanca ter več ran po vsem telesu ostati okoli 30 dni, Hrovatin pa zaradi zloma desne čeljusti in rane na glavi okoli 20 dni. Vlak je povozil kravo Predvčerajšnjim ob 8.45 je vlak, ki je vozil iz Nabrežine proti Trstu, v višini 21 km povozil kravo, last Josipa Furlana. Krava je takoj poginila. Vlom iz Milj pojasnjen Novica o vlomu v stanovanje Marije Porto iz Milj Ul. Primario 3, ki je vlomilcu prinesel za okoli 250.000 lir raznih dragocenosti, je še sveža, ko moramo danes že poročati o zelo uspeli akciji civilne policije, kateri se je v zelo kratkem času posrečilo izslediti in aretirati vlomilca. 2e takoj je padel sum na 36-letnega Stanislava Rioso, sedaj brez stalnega bivališča, ki je nekaj mese-cev tega živel skupno s 00-let-no Marijino mamo Josipino Porto. Na dan vloma je Riosa prišel v njen bife ter se hotel z Josipino Porto zopet sprijazniti. Ker pa je ona ostala pri svojem, se ji je hotel tako maščevati, da je odšel na njeno stanovanje, katerega je dobro poznal kakor je tudi vedel o navadah obeh stanovalk, vlomil vrata ter iz neke skrinje odnesel za okoli 250.000 lir raznih dragocenosti, od prstanov do biserne ovratnice. Riosa je nekaj časa odločno zanikal, da bi bil on vlomilec, kopčno pa je podlegel ter skesano priznal svoje dejanje. Ves plen, ki je bil zavit v dve rjuhi, je policija našla pod dvema grmoma na nekem polju, kamor ga je po vlomu skril aretirani NOČNA SLUŽBA LEKAEv Barbo - Carntet. Garibaj^i; trg 5; Benussi, UL Cavftj&-Ravasini, Trg Liberta 6, a jj, lute, Ul. Giulia 1; Zanettl Vj-sta d’Oro, Ul. 'Mazzini v baglia v Barkovljah in Skednju imata stalno službo. ROJSTVA, SMRTI IN P' OHOtf Dne 21. septembra .je v Trstu rodilo 10 otro«. lo je 7 oseb in porok je j? yjj. Poročili so se: uradn s ^ cenzi Otto in gospodinja^,.;, disavljevič Radoslava, goSpo* čar Ševčenko Nikolaj tnJL jju. dinja Gusev Tatjana, m1? qj. via Aleide in gospodinj .^k met Natalia, trg. P°.. fle Cotar Danilo in črkosi^^jsi cnis Albina, uradnik i eS;ni Guido in učiteljica. ,iužbC' Francesca, tramvajski “ .podi-nec Gelsi Giovanni in.JL čas?" nja Sirol Emilia, ameris< Jjji-nik Mello Ralph T. i» nja Costa Adelin ;;vi-uradnik Svagelj Alfred lnj|i Ija Ferluga Jolanda, Giaschi Giovanni ip Ferrante Filomena, ® Tone* ti Alberto in uradnic Marina, podčastnik ,' V av,ric‘1 zi Guido in gospodinja {qc-Ofelia, mehanik cio in uradnica Giraldi pje- Umrli so: 681etni Ong"? jj. tro, 721elni Debelli H0, CflPj letna Škerl Marija va-791etni Canciani Carl®^ jgtni Žeoar „na delu" Na glavni policijski postaji se je včeraj zglasil 31-letni Se-verino Scheimer s Kontovelske ga klanca 41 ter službujočemu policijskemu osebju prijavil že-parsko akcijo, ki se je malo prej dogodila v njegovo škodo. Neznan žepar mu je izmaknil denarnico, v kateri je imel 28.000 lir in osebne dokumente. Predvčerajšnjim zjutraj so čistilei min v bližini Stramara izkopali 250 kg težko letalsko bombo, ki je ležala v globini 2,5 metra. Čistilce min je o ležišču bombe obvestil Elio Te-deschi iz Škofij št. 1. Včeraj so pričeli z odkopavanjem druge bombe, ki je od prve oddaljena približno 10 metrov. Na sliki vidimo izkopano bombo, ki so jp čistilci min že Papadoschi Armando, Freddi Francesco. = KI NO y Rossetti. 16.30: ((RpmantiftP turist«. Gregory Piex,\ Excelsior. 16,30: «MolčeC1 j Alan Ladd. c »str*' Filodrammatico. 15.30: orožjem«, C. Colbert. gjai Fenice. 16.00: ((Taverna jre, Bing Crosby. Fred ASta O gl j Alabarda. 14.30: »Nepr^do***’1 Armonia. 15.20: »Tretji A Valli, O. Welles. Garibaldi. 15,00: ((Prepon sta«, Dana Andrevvs. p« Ideale. 16.00: «Karmen». n worth. „n0 tvcP” Impero. 14,45: ((Brezupov Bette Davis. liuf*2 Italia. 16.00: ((Vehka ./ Bette Davis. M-aelja v Ob morju. 16.00: «Nede|J „ gustu« Vera Carnffl- 0(je», Savona. 15.30: «Moc us .jj Gobbi. Viale. 15.30: «Zena na D # Lupino. n0. tv- Vittorio Veneto. l6.ou' Manhattana«. a jeafn Azzurro. 16.00: ((Margie#' m Crain. {na hjffiii. Beivedere, 16.30: “V£paul Lil-nija», M. Oberon, ^ V Marconi. 16.00: »SiroU« „ M. Denis. *je iz ^ Massimo. 16.00: <(M°?Lcy. ciiC)i dečkov«, Spencer T a S Odeon. 16.00: ((Vo1! Man& Amedeo NazzarL 0». Radio. 16.00: ((Mornar Kra( Venezia. «lmam raj Danny Kaye. yi or*» Vittoria. 19.30: »Dvogja p .. Ljudski vrt na prc*‘eJ0an «Moraš biti srečen«, jj. taine. „ sever°-' . Letni kino v Ul. F- & ^B*1 ((Začarana vas«. ,030: * „ Letni kino HoJan, Mi- ((Škofova žena« Jj0 Gary Grant. ^ Bill RADIO JUG0SL.C0ME (Oddaja ua srednJtj1 w, vai° 212.4 in ali (A m a" ' .05O pr PETEK 22. 9. I 6 45; L 6.30: Jutranja «‘^ava sP®L < ročila v ital Jn ■ •— - , ■ podpr V Napoved č^.fja; ?•* , slov. in objava spore ^ 7.00: glasben1 .%■ ? lZ.uu: L-anciv lZVLe* 12.00: Pihalni ansamava ,, ital in obja*“ roC tranja glasba. 12.00: Lahek a v ................... porodi c Napoved £aS*da; Slov in objava spore«' Bati^d je sopran 13.45: l&ffc nato vedra glasba, 00: ^ iK univerza (slov.). in v napeve pojeta: Mfš 0 preg ^ Vaški sekstet, '4^ gled ska v ital.; 14.45- F* ,|t> slovenščini- «tuainoSj 17.30: Politične ak .^v, P 17.40: Napev ,%al.); « Športni pregled, O^ prt. ster glasbeni spore 00: G1 ,t»v čila v hrvaščin ,poročU> plilUj medigra; 19.15. . 19.30: Napoved ,na vfVf,; slov • 19.45: Sin(}1„ite kaj fpH-, OUL); 20.00. (ital ); 20.30: Slu go$P 21 30: Italijan^ 1 sKo ^ 22.00: Novo IZ darstvo (MOV->■ “m df1’^ sohnovih ork.eSdbe; 33 z>)a fil' Virtuozne skiaao^ £3“sK, r poročila v ital ročila v ital 13.00: slov ADEX 8 OKTOBRA pr11 e,z)e‘ express našle* PRIMORSKI jdnevnik ^Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico lfll. nadst. - Telefon 11-32 Nedeljski ljudski tabor v Sovodnjah naj vsemu svetu pokaže, da smo Soriški Slovenci vez med brati iz Korotana in brati ob jadranski obali sJovenski učitelj in Zborovanja poljedelcev slovenske Katoliškemu glasu Pisanje našega lista ni všeč? ^edno Kristu »Satan živ domobranski izrek: „V imenu sovih ran, umre naj vsak partizani" ivia že svojo fronto, H «J«n* S temi Jegličevimi be-t!aju 1 te J- is. Katoliškem it. , ue 6■ septembra 1950, • končal svoj članek pod. in »aslrmn _ „ cianeK i njj*”- “Slivenski učitelj ^KeT do^nost». r<£vii te okoli terja članka primL,waVCati dvoboj med ‘olišknr dnevnik°m in Ka. tla 50)n klasom, sem sklenil te. toliko tV(ly _ ------ ,— wu. icrad;neposred"o tiče, pač pa sam m//0-, ker sem bil tudi Tc Sanes kate' na krii *fatohski Slas poziva '“Unlzm.H 0 v°tekO Proti ko-katolik .,oiuua«3'e zapadne ^■SKe civilizacije. niPred~a ?evoluciia ter nova tud i ^m posegel vanj, st'mr Z.lZ.za^°. ker se me psa i0 **' Pr!tTn°,St’ S kateT0 je V ezeta slovenska skup- il Ltako v. d°movini kakor fu- l,'la medn!,enih te nipra-Mo tevenskim ljudstvom kkCTvTi vodit*lte v ^e- InfiL. ro9° diferenciacijo, trm 1 zdrav "le od narod, kleno °i ljudf ■ Zavretice, skratka liiu . * Ki So 1^,11'a tor $° se obrnili od ti}ih trenutki V nje?°vih „aj- ®°>noč; nudili mesto teirt, p prezir, sovraštvo, *e !ariii i l.tedski elementi so }«. od ljudstva. Našli mp/1 **°jih in razredih. fl! ker duhovniškim stanom. Da mein ,hski Ohsbaha,da f0^ glavnevi duhovniki, !0.niemu b° dovoljeno, da kujoči -l,n n3!7n posvečen f' „ °janek. Moj namen °W*?°lednjih vrsticah pri-to,,i ^kspzsebnimozi- ravnanje v na njihovo Krščanski glas v službi reakcije Popolnoma naravno je, da skuša protislovenska duhovščina zbrati med Slovenci, ki so ostali izven krivične meje, svaje pristaše za borbo «proti komunizmu». S to svojo roboto, ki io najtesneje podpira Vatikan, skušajo protiljudski duhovniki uje-tivsvoje mreže naivneže, predvsem take, ki jim eni znana» izdajalska vloga iz domovine pobeglih ljudi. V. ta namen se poslužujejo cerkve, kjer z leče govorijo za verske pojme prav.e bogokletne reči, (primer duhovnika iz Ažle v Beneški Sloveniji, ki je med pridigo rekel, da bi bilo zg slovenske otroke, ki jih je DFS poslala v Tnt na počitnice, veliko bel je, če bi se ponesrečili, kot otroci, ki so se vračali s počitnic v Kanalski dolini), ter lista K to-liški glas, ki je smatral za potrebno, da pred pričetkom šolskega leta objavi izpod peresa J. G. članek, naslovljen slovenskemu učiteljstvu, naj se vk J ju. či U eprotikomunist čno akcijo:) za očuvanje dostojanstva itd. zapadnega kristjana. Slaba logika Predvsem jo ima pisec članka z učiteljstvom in izraža bojazen nad vzgojo mladine, ker meni, da je «komunistična» mladina brez Boga in morale. Dva pojma, ki sta Po njegovem mnenju nerazdružljlvo povezana na življenje in smrt. Da bi le tega ne zapisal. Ko bi jih ne poznali •duhovnike, glav- sok *®i,or v Sovodnjah naj bo dokaz vi-S(J ,e Poetične zavesti našega ljudstva! Zato 11 j111 o pri njem, da bo čimbolje uspel! borbi" So „^ .no vl°go, ki i in na ti* J^venTHh sod°bne sužno° ((rki Pa moram že tako, •vnm stJ°9o ločiti ljudske iti 'eu- iZrahi °nih' ki ueVo in satanove vojske tSk‘h let ltebltenskih študen- ^'no „;5. Kotu let r. *> učitai-n-'MU sem na dr-“iT»jetan e’ Naš «dušni da h?!' ka .i ■ -<* hi tlr najboljši na-l ^Uškc nQS VZrJ0jil v dobre ^ natZ *£ne'te. ki bi naj h' *do.^^Pavali k cčuva-U0l'eka,>■ B?StVa ^Mtekegu t^emv le 10 v letih■ ko in0nalg Mvobodilnu - -“a niprf misel »«r^čljive StVCm 0l0bCk(‘ 'SnL? nn4'a ir % h Pastir,-. korenine. Ven. Pot našega *>Hi S: °otj 'S”‘Pa» iz dneva v 1 'dini levala. Nismo si h reg VI V da enem vprašanju ir. 'mn n,e smemo Oledati SZT,.m!”« teiZ°tene, %Mr°dno ne sotrudnike Katoliškega glasa. Mar je bil0 moralno, nravstveno dejanje belogardističnega klavca, ki je ubil pirtizana, celo v cerkvi, ter se že v isti sapi priporočal svojemu bogu, naj mu nakloni še veliko takih milosti. Odgovorijo mi na to dejstvo uredniki K. Odgo- vorijo pa naj tudi, mar je nemoralno dejanje komunista -partizana, «brezverca», ki se je boril proti takemu zločinskemu ravnanju in pobijal izdajalske pse, merilec lastnega naroda. Dejstva so dokazala, da ni nujno, da sla obad va pojma med seboj povezana. Tako partizani, «komuntsti» kakor b lo-gardistični hlapci pa so ceh, dokazali, da je možno in nujno biti moralen in pošten v službi naroda ter nemoralen in izda- jalski v «službi bogan in vatikanske cerkve. Ze davno, je minil čas, ko slovensko ljudstvo in ljudski učitelji zunaj domovine ne verjamejo in ne morejo verjeti laskavim besedam pobeglih duhovnikov. Večina slovenskega ljudstva je enotni v borbi proti reakciji in nazadnjaštvu. Le nekaj posameznikov jim je uspelo preslepiti, da so nasedli njihovim lažnivim prerokbam ter ob državnozborskih volitvah glasovali proti svojemu narodu za demokristjanske parlamentarce, ki se Pa danes v rimskem parlamentu niti ne zmenij0 za svoje volivce, kajti vsak gospodag, ki se izdajalca posluži. ga orli samo toliko časa, dokler ne pride do zaželenega mesta, potem ga brcne kakor psa, Zalcsina je njihova usoda, vendar resnična in — neizogibna. Seveda so se protiljudski duhovniki všteli. Mislili so drugače; toda sedaj je prepozno. Ker pi se ravnajo po izreku; bolje prepozno kakor nikoli, se kaj radi zaletavajo v «sovražnike Z jugan, ker mislijo, da bodo na tak način opetnajstili svoje volivce za brco, ki so jo prejeli. Toda tudi med njimi bo počilo. Tudi tistih nekaj njihovih sopotnikov bo počasi zaostalo in se pridružilo drugim. „Div:de et impera” In še nekaj poučnega za na šc prilike moramo izvleči iz besede ssovražnik z juga». Pisec J. G. ter poteg njega vsi tisti, ki se skrivajo za Kaloli kim glasom ne smatrajo pod tem priimkom samo južnjakov, katerih v našem mestu res ne manjka, ampak uporablja ta izraz za italijanski narod vobče. saj nima smisla ločiti severnih od južnih ali obratno. Možje bi s tem svojim pisanjem sicer spravili koga v zadrego, zlasti še če pomisli na bratovščino, ki so si jo prisegli s fašisti med vojno. Toda možje so šolani, izobraženi ter poznajo prav dobro teorijo o prilagodljivosti. Vsak popotnik jo pozna. Zato so se naglo prelevili, in glej jih, spet so stari nacionalisti predvojne Jugoslavije. Nič zato, če tako .ravnanje ustvarja med ljudmi nič koliko besed, kot nedeljski dogodki pri pone-deljskih ženskih debatah «pri Štirni»; zanje je glavno, da so v liniji z Vatikanom in italijansko reakcijo, ki za naše prilike izvaja staro geslo edivide et iinperan, torej da ščujejo svoje pristaše proti Italijanom. To delijo zato, ker se prav dobro zavedajo moči, ki jo Predstavlja bratstvo med našim ljudstvom, ker prav dobro vedo, da pomeni tista «fratelan- ca», ki nam jo ljudje z drugega brega, tako radi oponašajo, zanje nič manj kot pogreb. Lik naprednega in ljudskega učitelja Toliko o protiljudskih duhovnikih, ki pozivajo učiteljstvo na svojo «krš£ansko» dolžnost. O tem, kako se bodo učitelji ravnali na njihovo prigovarjanje, pa. pripada učiteljstvu samemu. Ni naš namen, da bi jih snubili in jim morda ponujali kakšne protiusluge, kakršnih menda ne. manjka na desnem bregu. Ne! Učiteljstvo naj svoje stališče zavzame s p:seb. nim ozirom na nekaj misli, ki so zgoraj navedene. Mesto slovenskega učiteljstva je bilo vedno v vrstah naprednih ljudi, ker ima tudi učiteljsko delo prosvetljeno, torej napredno vlogo. Iz tega izhaja samo en zaključek, da ne more in ne sme biti učitelja, ki bi se v teh velikih dneh, ko se bijemo za slehernega slovenskega otroka, ki nam ga šovinistična drhal skuša iztrgati iz slovenske šole, obrnil proti sloven. skemu ljudstvu in njegovim narodnim interesom. Nasprotno morg biti ravno učitelj aktivni borec za naš napredek za našo kulturo, ki temelji na zdravih ljudskih silah. Samo tak bo žeji uspehe in tudi samo tak bo mogel vso svojo osebnost posvetiti uspešnemu prizadevanju naprednih slovenskih množic v Italiji, da se narodno, kulturno in politično razvijejo v. dostojne pripadnike slovenske jn jugoslovanske miselne skupnosti. — zd Odkup sviloprejkinih bub Pokrajinski kmečki konzorcij v Gorici obvešča vse zainteresirane kmetovalce, da so njegove podružnice v Krminu, Bra čunu, Gradiški in Romansu pričele dne 16. t. m. z izplačevanjem drugega predujma v znesku 50 lir za vsak kg oddanih bub, oddanih v letu 1950. Pri dvigu omenjenega predujma bodo morali kmetovalci predložiti potrdilo o oddaji. odseku «E» pokrajinske umobolnice in odobrili 130.620 lir za razne dobave tej bolnišnici. Nadalje so odobrili potrošek 35.808 lir za razna popravila v zavodu gluhonemih in 3.800 lir za razne dobave mestnim gasilcem. Da se kmetovalci pravočasno pripravijo na jesensko setev bo Pokrajinski inšpektorat za poljedelstvo organiziral v naši pokrajini kmečka zborovanja, na katerih bodo predavali tehnični poljedelski izvedenci. Taka zborovanja bodo v nedeljo 24. t. m. ob 1-. uri zjutraj v Dolenjah, Rutarjih, j Bračunu Krminu, Borgnanu, Medeji in Foljanu. V ponedeljek 25. t. m. ob 20. uri pa v Slovrencu pri Moši, Moraru, Fratti, Coroni in Selcah. V nedeljo 1 .oktobra ob 11. uri v Koprivi, Moši, Marjanu, Romansu, Versi in Vilesah. V ponedeljek 2. oktobra ob 20. uri pa v Ločniku, Steverjanu, Pev-mi, Podturnom in Vermiljanu. V torek 3. oktobra ob 20. uri pri Sv. Pavlu v Tržiču. V ne- deljo 8. oktobra ob 11. uri v Fari, Gradiški, Ronkah, Tržiču, Turjaku, Škocjanu. V ponedeljek 9. oktobra pa v Standrežu Sv. Petru ob Soči, Begljanu in Ravnem polju, v torek 10. okto. bra ob 20. uri .v Standrežu, Pie-risu, Arisu pri Tržiču in Sale-schianu. V nedeljo 15. oktobra ob 11. uri v Sovodnjah, Petov-ljah, Vrhu, Jamljah in Doberdobu. Ker bodo tehnični izvedenci na teh zborovanjih predavali predvsem o setvi in uspešni kulturi žitaric, vabi inšpektorat, da se jih kmetovalci polnoštevilno udeleže. Obvestilo trgovcem Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da je finančno ministrstvo priznalo neobdavč-Ijivost banan, ker spada ta sad med blago državnega monopola. Interesenti si lako ogledajo vse odredbe v tej zvezi na sedežu Zveze trgovcev. Seja pokrajinskega odposlanstva Na tedenski seji, h kateri so se pokrajinski deputatje zbrali pretekli ponedeljek, so razpravljali predvsem o vprašanjih navadnega upravnega značaja ter o popravljalnih delih, s katerimi bodo v kratkem pričeli v Pokrajinski palači, v zavodu za gluhoneme in inštitutu IPAPI. Nadalje so proučili tudi potrebo po popravljalnih delih v AVTOBUSNI PREVOZI na ljudski tabor v Sovodnje IZ GORICE: odhod s Travnika ob 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.30 in 21.00. Povratek iz Sovodenj: ob 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.30 in po potrebi do 24.00. IZ BRD: odhod iz Steverjana ob 14.00, Oslavje 14.20, Pev-ma 14.35, Podgora 14.45; prihod v Sovodnje ob 15. S KRASA: odhod iz Jamelj ob 14.00, Doberdoba 14.15, Poljan 14.20, Dola 14.30, prihod v Sovodnje ob 14.45 uri. Avtobusi za Brda in Kras bodo ponovili vožnjo tolikokrat, kolikor bo potrebno. Povratna vožnja iz Sovodenj proti Steverjanu in Doberdobu bo od 20. ure dalje. Za prevoz pevcev je poskrbljeno posebej. Zapuščeno kolo V Ulici Generale Cascino je včeraj dalj časa slonelo ob steni neke hiše črno moško kolo v dobrem stanju. Ker se zanj do večera nihče ni zmenil in so to opazili stanovalci sosednjih hiš, ga je nekdo ob mraku odpeljal na policijo, kjer še vedno čaka na gospodarja. KINO 17: «Zgodilo VERDI, 17: ((Zgodilo se je v Brooklynu», E. Taylor; VITTORIA, 17: ((Romantičen pustolovec«, G. Cooper; CENTRALE, 17: «Dor.ašalka kruha», V. Gioi; MODERNO, 17: ((Satanov alibi«, J. Caufield; EDEN, 17: «Vladar morja«, D, Fairbanks. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 MNENJA O LETOŠNJI GOSPODARSKI RAZSTAVI Razstava naj prikaže prizadevanje za izhajanje pri gradnji sncializma Hitro se bliža dan otvoritve gospodarske razstave. Priprave so v polnem teku. Vse kmečke delovne zadruge in kmetje pripravljajo in izbirajo izmed pridelkov najboljše. Tovarne za konserviranje in predelavo rib delajo s polno .paro, da bodo prikazale svoje delo in uspehe. Nič ne zaostajajo obrtniki, ki bodo letos zastopani v velikem številu. Tudi naši umetniki so že na delu in ustvarjajo umetne 'krasne P®noge. Zanimalo nas je, kakšno je zanimanje za letošnjo razstavo med našimi ljudmi po vaseh in kaj pravijo o njej. Zglasili srno se pri razgledanem in naprednem kmetu y Skocijanu in ga zaprosili za kratek intervju v zvezi z razstavo. Sprejel nas je tovariško in nas povabil y delovno sobo. Kot prvo simo stavili tole vprašanje: «K;;j praviš o tem, da bo letošnja III. gospodarska razstava prikazovala vso problematiko v zvezi s prizadevanjem po izboljšanju pri gradnji socializma in Qa bo usmerjevalec vse delavnosti proti novim ciljem?« Odgovor; Razvoj v socialistično smer je nujno potreben, vendar dela pri tem ovire sebičnost od strani nekaterih posameznikov po vaseh, ki so skoro poklicani, da prvi vstopijo v skupno socialistično gospodar- kakor je on rad er so blatilo na-teptale naše iLHioo ce> un'čevaie na- '*?^čZj?"^Clile.s™- jem. Zarc i tega ^Mno^Vr:fU- T<’di mi spremenili o Postavili , M "n°ma S oQ mnenje. kam°r ie spadal, k v? DmZr, Mimčnirn hor- 5 u ne st?* se 0 H*™ «0- »L110 9a "obene besede; za le odn-sli p. mladan- C19 n?n£do Ve' kak° mn °br onstran Pa V* - SOr veroukan enaki, v'Qsa, K *ebi A- se je spe- časa c>l°kirni in minilo je pratiljudska ko ^ \ 0r™?£?al Roiman°m na * *? Po Dcienj- 9ard0 \ u bel° aard0' očuVi kasneie <’ o- <0 Or ‘n «0UbMnje SVojih cmw' °žite, Ta ih pozicD- ki Su Upr‘ZOrine !a vedno P°d- Su*V4VS0 proti celot- •v‘ ’■ i r‘borr?mu ltedslvu in :ižar,T tnJ v°teki prav. >enu 1 T b°d geslom vsak?StUSOVih ran-K Vartizr- ‘■upo! - -• ^«n», te- Rjiia-I k*' ka- ;r daje zgornje 7ve uojslce«, Sofe med kavo- - --—JUHU!« do- • ki je cerkev protier' Vr0li v po-ur-lZ .sv°te>nu na-čr?f'v°, ki mreakcije. p ir. * k -e pQZna_ Nhl!!0u«}često T^Tkih uaaialskih S ?iih i LNbi ? tet ter R>i drun uVenski vlo°l d?an, je z obračunalo, ZVEZA SLOVENSKIH PROSVETNIH DRUŠTEV priredi v nedeljo 24. septembra LJUDSKI TABOR V SOVODNJAH Zadetek točno ob 15. uri SPORED; OTROŠKI BALET V NARODNIH NOŠAH. Izvajajo otroci iz Podgore. PEVSKI KONCERT. Sodelujejo pevski zbori iz Goriške (Standrež, Podgora, Oslavje, Vrh, Peč in Steverjan), iz Koroške (Bilčovs) in iz Trsta (Barkovlje in Prosek-Kontovel), STEHVANJE IN VISOCI REJ. Izvajajo Korošci iz Bmce. REZIJANSKI PLES. Izvaja skupina iz Sv. Jurija v Reziji. kSTU LEDI«, izvaja folklorna skupina iz Trsta. Sledi ljudsko rajanje do 24. ure. Bogata fotograrska razstava bo prikazovala prosvetno delovanje naših društev in zanimivo sti naših vasi. Med odmori bo igrala godba na pihala iz Barkovelj (30 godcev). Vstop na koncert, k folklornim plesom, na razstavo in k ljudskemu rajanju samo z značko. stVo in tako pokažejo svetu da je njihovo tlačanstvo prenehalo, da živijo kot svobodni ljudje v demokratični domovini. Da pa se vse to ne razvija tako kot bi bilo želeti, je vzrok prvič pomanjkanje splošne izobrazbe prebivalstva, kateremu je bil fašizem vzet vsako možnost učenja v materinem jeziku, drugič Pomanjkanje strokovnega kmetijskega kadra, k,i naj bi vodil celoten gospodarski aparat ter drvignil gospodarstvo na tako stopnjo, da bi bilo res privlačno ter avtomatično zajemalo v svoje vrste. Poleg tega delajo težave hriboviti tereni, ki so zasajeni s trtami. Ti vežejo mnogo človeške fizične moči, ki je potrebna za obdelam. Ko bomo imeli dovolj strojev za mehanično obdelovanje zemlje in kot sem že prej omenil, zadostno število strokovnega kadra, ki bo znal stroje in živino dobro izkoriščati, bomo lahko dosegli SOodst. večje uspehe kot do seda j.n Drugo vprašanje :« V naših listih je izšlo povabilo, naj naši ljudje sodelujejo z nasveti in pobudami. Kaj bi tj svetoval?« Odgovor: «V zvezi z razvojem časa in nujni potrebi po dvigu našega zaostalega kmetijstva, kakor tud; delovnega ljudstva samega, so naše razstave. več kot nujno potrebne. Vendar pa bi pripomnil nekaj, Česar ne bi smel pozabiti nobeden od sodelujočih, in sicer to: kar se začrta in prikaže vsem obiskovalcem, je treba postopoma tudi izvesti. Obe prejšnji razstavi sta nam prikazali mnogo novega, vendar pa sč ni nikdo ojunačil, da bi stopil pred obiskovalce in rekel: Naša razstava nam je dala smernice za izboljšanje naših življenjskih pogojev. Strnimo še in tiste začnimo tudi izvrševati. Uspehi naših razstav bi lahko bili mnogo boljši, če bi odgovorni na terenu imeli več smisla Za izpolnitev razstave ter množice pozanimali tako, da bi res delale s polnim občutkom. Prj nekaterih panogah bi bilo treba začeti priprave že na prihodnjo razstavo takoj po zaključeni razstavi. Omeniti moram tudi, da se na razstav-Ijalce polaga premalo pozornosti. Znan, je primer, da je neki prrivatni razstavljalec poslal prvovrstno vino, katerega potem ni bilo na razstavi.» Tretje vprašanje; «Kakšno je tvoje imnenje o tem, da bodo letos dolbili razstavljale! najboljših pridelkov in izdelkov tudi nagrade ih diplome?« Odgovor: «Običaj je, da se LJUDSKA TEHNIKA prireja dne 8. oktobra 1950 ob 15 VELIKE MOTOCIKLISTIČNE DIRKE na krožni progi v Kopru Nastopili bodo najboljši vozači STO, Slovenije in Hr-vatske v vseh kategorijah Vabljeni vsi Odbor je dobrim razstavljalcem vedno dalo priznanje, in sicer za prvovrstne pridelke ali izdelke, denarne nagrade in diplome, ostalim pa priznanja, katera so krasila domove in pričala, da v tisti hiši živi širše razgledan človek, ki stremi za napredkom in uvajanjem novih izsledkov, ali z drugimi besedami izboljšanjem gospodarstva. T.o za,misel odbora za razstavo je treba samo toplo pozdraviti, ker bo pripomogla k še večjemu zanimanju za r^gsta vo samo.» Četrto vprašanje: »Gotovo si čital, da bosta podjetji «Fruc-tus« in ((Vino« prikazovali pridelovanje in predelavo sadja. Ali bo to koristno in bo vzbudilo zanimanje?.« Odgovor: «Predelovanje sadja v ma/rmelade, sadne sokove in opojne pijače je več kot koristno, vendar je pri nas veli- ka napaka ta, da naš sadjar začne obirati sadje vse prezgodaj. Marmelada in drugi sadn izdelki nam tako ne nudijo tistih naravnih okusov, kot bi bilo želeti, posebno od istrskega že po naravi tako okusnega sadijo. Take predelave so združene z večjimi stroški ter b bilo vsekakor priporočljivo, da bi bil dan na razstavi poudarek zrelemu sadju, da bj zavzemalo večji prostor in na vidnem mestu. Kmetje sadjarji bi tako videli, da je obiranje nezrelega sadja dvojna škoda. Prvič, ker je še drobno in ne doseže tiste teže, drugič pa producent nima od njega tiste koristi, ki si jo žeti. Vsekakor bo zelo prav, če bo tisti del razstave razumno-ure jem in..bo-do obiskovalci odnesli prav gotovo dobre vtise.v Peto vprašanje: «Kaj praviš o zamisli, da bodo na razstavi imele KDZ, «Vino» in «Vino-plod« posebne pokušnje vin, da bo vsak obiskovalec lahko spoznal kvaliteto istrdkih vin?« Odgovor: uDa se bodo razstavljala različna vina in ta tudi pokušala v širšem obsegu, je več kot nujno potrebno. Vse to je v zvezi s tipizacijo naših istrskih vin. Skoda je le v toliko, da niso že pri obeh prejšnjih razstavah bolj na široko zainteresirali vinarske zadruge, KDZ in tudi privatnike, da bi začeli z zbiranjem starih čin tako, da bi letos imeli vsaj dveletna vina iz različnih krajev. Tako bi lahko ugotovili, kolikšno vrednost ima hranjenje starih istrskih vin. Za vinarske zadruge in vinarska podjetja bi bilo velike važnosti, da bi v dobrih vinskih letinah zbrali vina po posameznih okoliših ter jih shranjevali predvsem za razstavo. Bilo pa bi tudi selo dobro, če bi zainteresirali razgledane kmete, da bi tudi oni začeli polagati malo več važnosti za Zbiranje vina, kajti žalostno je, da tako vinorodna Istra nima nikake zbirke starejših vin in niti kakih drugih podatkov o njeni žlahtni kapljici.« Šesto vprašanje: ((Kaj praviš na to, da bodo letos močno zastopani na razstavi tudi številni obrtniki?« Odgovor; «Da bodo tudi obrtniki številno zastopani na razstavi in prikazali, kako izpolnjujejo svoje izdelke s svojim’ talenti, je tudi nujno potrebno. Saf je obrtništvo izven obalnih mest, izvzemši Jnanjših obrtnikov na podeželju, skoro neznano. Istrska podeželska mladina vse do zadnjega časa skoro m kazala zanimanja za obrtništvo, zato je bilo podeželje skoro brez rokodelcev. Danes Pa ji nudijo vse ugodnosti, da se lahko nauči katerega koli poklica. Omenil bi lahko nekaj, kar ni prav: skoro psi mladinci bi radi postali mehaniki ali šoferji. Ce bi šlo tako naprej, bi razni poklici kmalu izumrli. Prav v tem bo številna udeležba obrtnikov pripomogla, da bo mladina spoznala koristi raznih rokodelcev. Popolnoma pravilno je, da se vsi obrtniki udeležijo v čim- večjem številu, da bo mladina ob obisku dobila novih spodbud za učenje. Za zaključek bi povedal še, to: Da bomo imeli točen pregled vsakoletnih razstav in lahko videti uspehe za prihodnje razstave, bi bilo nujno, potrebno, da se vodijo po zaključeni razstavi natančni zapisniki, kateri naj bi se ob prihodnjih razstavah dobro prečita!i. Tako se bodo razstave V bodoče lahko še bolj izpopolnjevale in odpravile vse napake, ki so se dogajale.:: Zahvalili smo se tovarišu za nasvete, katere bo razstavni odbor lahko koristno uporabil. PIRAN Proslava 6U-ietnice ustanovitve gasilskega društva nekaj Objavil; smo že, da bodo gasilci v Piranu v soboto in nedeljo, dne 23. in 24. septembra proslavili 60 letnico obstoja svojega gasilskega društva. Eri tej priliki bo v Piranu niz prireditev, ki bodo na ta ali oni način povzdignile pomen tega dogodka in pri katerih bo sodelovalo 14 motoriziranih gasilskih čet iz Sovenije. Teh manifestacij se bodo udeležili tudi gostje iz Ljubljane in Zagreba. Gasilci iz Slovenije ki delujejo žg od leta 1870 in ki imajo danes y svojih vrstah 1.100 gasilskih čet z nad 80.000 člani, pa bodo piranskim gasilcem poklonili spominsko plaketo. Na sporedu svečanosti je v soboto zvečer med 18. in 19. uro baklada, ki se bo pomikala po morju iz Portoroža do Pirana, kjer se bo nadaljevala po glavnih ulicah mesta. Tu bo na trgu pred Domom ognjemet, nakar bo na Tartinijevem trgu sledil, koncert godbe Ljudske zaščite iz Ljubljane in koncert pevskih zborov. Drugi dan, v nedeljo zjutraj bo budnica ob 8. uri pa na glavnem trgu zbor gasilcev. Po končanih slavnostnih govorih bodo sirene napovedale alarm. Eri tem bo zanimiv nastop dveh gasilskih čet, in sicer iz Pirana in Kopra, ki bosta predvajali razne vaje z gasilnim orodjem. Njim bo sledil na trgu nastop že omenjenih 14 ga- silskih čet iz Slovenije. Ta manifestacija gasilcev bo zopet pokazala njihovo bratsko povezanost ne glede na narodnostno poreklo. Pozivamo naše prebivalstvo na splošno, posebno pa okoličane Pirana, naj se udeležijo v. čimvečjgm številu te pomembne proslave. Gasilci iz Pirana glede na svoje zasluge, ki so si jih pridobili y dolgih 60 letih svojega človekoljubnega delovanja, zaslužijo, da jim s svojo prisotnostjo izkažemo priznanje! Praznovanje 3. obletnice kmečke delovne zadruge v Pučah V nedeljo bo praznovala kmečka delovna zadruga V Pučah-Koštaboni III. obletnico, odkar so se tudi kmetovalci vasi Koštabone pridružili zadrugarjem V Pučah in ustanovili skupno zadrugo pod imenom Puče-KoštaBona, Pri tem b0 imelo domače prosvetno društvo kulturno prireditev. Na sporedu so govori, recitacije, mladinska vesela igra in pesmi, ki jih bo odpel mešan zbor. Končno bo prosta zabava, prj kateri bo igrala godlba na pihala. Odbor vabi k obilnj udeležbi. minulimi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ...................................................................................................................... JčJd-Llfl '9’CeMitik ZGODOVINSKI ROMAN 49. In ni mu bilo treba dolgo čakati; kajti naenkrat ko je tako pazno in neprenehoma zrl na desno in levo ter vlekel na uho vsak glas, je začul tam izza hleva sem lahke korake. Stisnil se je še bolj v travo, tako da ga ker je imel temno obleko, nikakor ni bilo moči ugledati- Prišlec pa je stopal počasi in‘varno proti razsvetlje nemu oknu- Obstal je tam ter se, preden je potrkal, ozrl še enkrat pazno na vse strani, in ko ni zapazil nič nevarnega, stopil k oknu, tako da ga je luč obsvetila, in potrkal trikrat lahko na šipo. Ko mu je šinil svit leščer-be čez obraz, je Pavlek spoznal, da je pravega pričakal. Bil je Nande. V roki je nosil majhen kovček in opravljen je bil kakor za dolgo pot. Polonica se je nalahko zganila, ko je potrkal oni na okno, a takoj je naglo stopila tja ter odprla lino. «Ali si že tukaj?« zašepeta polglasno in nekako osuplo, ko spozna Nandeta, ki je stal tik stene- «Oni je dejal, da me boš gori počaka i» «Hitro, hitro se opravil!« sili oni, «lzdajalci so ml za petami in kmalu bodo mor da vojaki tu ali Pa tam go rl pri borovcih. Vse ti po- vem pozneje, sedaj le urno, urno, da odideva od tod!« Dekle se je silno prestrašilo. «Upihni luč!« deje Nande, ko vidi, da ima Polonica culo že zvezano in da je gotova s svojimi pripravami za pot. «Precej, precej!« reče ona ter odpre še enkrat svojo skrinjo. Tam v kotu zgornjega predala je ležal star molek in poleg njega mala usnjata mošnjica- Tu je hranila deklica še onih nekaj križavcev, katere ji je bila rajnica teta dala v spomin, ko ji je birmo zaveza la- Oboje, molek in denar, je dela deklica v žep in tiho zopet zaprla skrinjo. «Za boga, Polonica, kaj se mudiš?« veli zopet Nande ter skoči bliskoma na vogel hiše. Dozdevalo se mu je bilo naenkrat, kakor bi Cul tihe korake, in poslušal je sedaj brez sape tam na oglu Pri naglem skoku pa je zadel v temi v tanko desko, naslonjeno ob steno, in pala je z lahkim ropotom na trda, uhojena tla. A udarec je bil vendar tolik, da je moral opozoriti in ustaviti vsakega, kdor bi se bil morda na skrivnem bližal hiši. Zato tudi Nande sedaj ničesar več ni Cul; bilo je vse mirno in tiho. Mozolov pes pa je spal nocoj, bodisi pc naključju ali zaradi pqgeb-nega naročila v hlevu pri Francetovi postelji. Nande se vrne naglo in vedno silno nemiren k oknu; Polonica je v istem tre nutku upihnila leSčerbo-«Ali greš?« vpraša on. Vtem je deklica odpirala tiho duri svoje izbice in sto pala v vežo. Prislonila duri za seboj in iztegnila roko PO kljuki vežnih vrat, kar ji udari na uho divji krik, prihajajoč od zunaj-Vsa kri ji je šinila k srcu in v sencih jo je zabodlo, kakor bi jo kdo z nožem dregnil od obeh strani-Ta trenutek se odpro tudi duri na onem koncu IIIIIHIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllllllllllllllllU kjer je spala Mozolka. «Kaj je, kaj pa je?« kričala je mati v temno vežo ter pristavila: «Polona, Polona!« A ta se je tudi v tem tre nutku vzdramila. Edina mi sel «mati» j0 je streznila iz polzavesti in bliskoma je bi ta deklica v svoji sobi tei hotela poriniti zapah za duri. V istem trenutku pa pok ne za hišo strel in takoj še en pok in še tretji. «Jezus Marija!« vzklikne Polonica in odpre zopet duri; a iz izbe stopiti ni mogla, zgrudila se je na prag. Mozolka pa je kričala v drugem koncu veže, tresla se po vseh udih in ni si upala stopiti naprej. Zunaj za hišo pa je bil divji vik in krik. Francoske in slovenske kletvine, udrihanje in ječanje, vse se je mešalo- Ce z nekoliko časa udari nekdo trdo na vežna vrata. Nadaljevanj^ sledi * 'v. mM rollJiS ,... av.fflj'jgftiiiiiiiM ihtimo kohoa ILA 6t*n fraajtS«« w. \w«< fc»'A.*AiS!N HVHOli&U MnttM Niriihvcii* -v'-'- «*«>*•* Ak«cy*- ■' *«»«.«** *$*&»;*• #sV Gvifctt 2.RACH! MOST • . s-V > KANADA . .J i>, PfvJi pod KriflKo Iz partije ih hrvatske vlade izključeni izdajalci so bili z največjim ogorčenjem obsojeni od srbskega prebivalstva Like in Kor-duna, med katerim so iskali ne samo pripravna tla, temveč tudi vso pomoč za svoje protidriavno in protinarodno delo■ Za Vzrok in silo tega ogorčenja imamo samo eno razlago: ljudstvo je spoznalo vso lat in zlobo Šovinističnih gesel. V tem primeru to tudi ni bilo tetko, izdajalci so te kar sramotno podcenjevali celo razum ljudstva-Med svoje rojake pridejo Rade Zigič, minister industrije, Du$ko Brkič, podpredsednik vlade, in Stanko Opatič, minister za gradbe, lesno industrijo in gozdarstvo, ter govorijo o zapostavljanju Srbov in srbskih krajev, ki so med vojno toliko pretrpeli in ki bi zaslutili, da bi bili oproščeni oadaj in odkupov■ Za primer zapostavljanja kažejo pravoslavne cerkve, ki Se niso dozidane, izmišljujejo si mstaške vplive» v prosvetnem Uvljenju ter na vso moč pretiravajo napake raznih upravnih organov- V svoji veliki domišljavosti niti ne pomislijo, da ima vsak, ki jih posluša, pripravljeno vprašanje: Zakaj tega ne uredite na svojih mestih v vladi, v CK in v Politbiroju? Minister za industrijo ni pomislil, da imajo ljudje na jeziku tudi vprašanje, zakaj niso dograjene nekatere tovarne, od katerih ljudstvo tako tetko pričakuje prepotrebne izdelke. Ob besedah teh funkcionarjev so se Srbi Like in Korduna tudi tivo spominjali nekdanjih časov, ko so domači izkoriščevalci zatrobili v svoj bojni rog geslo: Srbi skupaj! — vselej, kadar so hoteli utrditi svojo oblast in povečati svoj dobiček, in ko so tudi od zunaj vsi imperialisti. Iti so hoteli podjarmiti naše narode, v prvi vrsti netili spore med Srbi in Hrvati. Tako ni bilo telko spoznati, da se pod csrb-skim vprašanjema, skriva informbirojska agentura z novimi nakanami, ki škodujejo vsej naši državi in vsem njenim narodom, ter da je Zigiču, Brkiču, Opa-fiču in podobnim Inform-biro prav tako potreben, kakor so oni potrebni njemu. Prav tam, kjer so izdajalci največ pričakovali, se je razkrilo, da ne gre za vprašanje Srbov, temveč samo za spletko Informbi-roja-... Izdajstvo visokih funkcionarjev je sicer, kakor je dejal predsednik hrvatske vlade, žalosten dogodek v zgodovini mlade republike, je pa hkrati tudi dokaz, da šovinistična narodna vprašanja v Jugoslaviji ne najdejo več nekdanjega odziva in da je ljudstvo celo tam, kjer so bile narodnostne razmere nekdaj najbolj napete, imuno pred šovinističnim strupom, ki bi hotel razkrojiti enotnost jugoslovanskih narodov, zlasti pa bratstvo in enot. nost Srbov in Hrvatov Dokaz tega so dali Srbi Like in Korduna, ko so odkrili Informbiro tudi pod krinko med njimi nekdaj tako vatnega srbskega vprašanja. «Nihče v naši državi ne more govoriti o zapostavljanju Srbov*, je dejal na zborovanju Glavnega odbora Srbov v Brvatski predsednik Rade Pribite-vič, «kajti Partija, Ljudska fronta in ljudska oblast so v zadovoljstvo vseh rešile vprašanje narodnih manjšin in odnosi med vsemi narodi v naši državi so danes tako dobri in zdravi kakor še nikdar*. V pravem socializmu pa sploh ne more biti šovinističnih narodnih vprašanj, ker socializem nobeni deželi in nobenemu narodu ne jemlje svobode, temveč mu jo daje v čim večji KDAJ BO KOREJA SVOBODNA IN NEODVISNA DRŽAVA TER ZOPET PRAVA „DEŽELA JUTRANJE SVEŽINE^ Ogromno razdaljo med ZDA in korejskim bojiščem (nad 5.000 milj) so Američani premagali z letali že pred iz brunom vojne na Koreji. Od ameriškega pristanišča San Francisco do Japonske vzdržuje trgovinsko zračno progo družba North-west Airlines že od leta 1947. (Na zemljevidu je proga označena z belo črto). Proga gre od letališča Fairfield Suisan pri San Franciscu do Anchorage-a na Aljaski in čez Aleutske otoke na Japonsko. Trgovinska zračna proga družbe Pan American Warld Airways je starejša. Njena letala letijo od San Francisca čez Honolulu na Japonsko (Proga je označena z belo črto). Tretja proga je vojaška. Ta krožna proga ima več odtenkov. (Označena je z belimi pikami). Na njej prevažajo vojsko in vojaške potrebščine na Korejo. Po njej so že pripeljali več ranjencev s korejskega bojišča. Ko je prišla «Dežela jutranje svežine» — tako imenujejo Korejci svojo domovino — po rusko-japonski vojni, ki se je pravzaprav vodila za posest Koreje, popolnoma pod japonski vpliv, so Japonci leta 1910 uradno razglasili že desetletja nameravano aneksijo Koreje. Japonci so začeli brezobzirno uporabljati metode, ki so svoj čas bile kolikor toliko uspešne med manj kulturnimi ljudstvi. položaj Japonske na Koreii že pred aneksijo ni bil lahek meri• (Iz «Ljudske pravice*) I Korejci, ponosni na tradiajo svoje dvatisočletne države, so s političnimi izgredi, krvavimi upori in atentati opozarjali svet na svoje osvobodilno gibanje. Umor japonskega grofa Ita na kolodvoru v Harbinu, ustrelitev novinarja Whitea Steven-sa, ki je propagiral japonsko aneksijsko politiko v ZDA, bombni napad v Šanghaju, ki je zahteval življenje mnogih japonskih odličnikov, in številne druge akcije so izražale tedaj oster odpor proti japonskemu vsiljivcu. Po aneksiji so Japonci uvedli na Koreji strog vojaški režim s sočasnim grobim japonizi-ranjem korejskega naroda. Pol milijona Japoncev je ustrahovalo nad 20 milijonov domačinov. ki niso imeli nobene besede pri upravi lastne dežele, šole, kjer je bil učni jezik japonščina, so bile pod najstrožjim nadzorstvom japonskih vojaških oblasti. Navzlic temu so se vrstili na univerzah in v dijaških športnih društvih pro-tijaponski izgredi. V takšnih razmerah je začela delovati or- SLABI VTISI MURIJA IN NJEGOVE ŽENE V ZDA Razočaran in ogoljufan ponovno v Evropi T1BERIO MITRI SE JE VRNI L IZ AMERIKE. SLIKA NAM GA KA2E, KO IZ VLAKA POZDRAVLJA PRIJATELJE IN ZNANCE, KI SO GA PRI ČAKALI NA TR2ASKEM KQ-LODV ORU. REPNO SE UDELEŽUJ MO TELOVADBE! Spretnost, hitrost, žilavost itd. sadovi redne telovadbe pod strokovnim vodstvom Pretekli teden je telovadni odsek ZDTV objavil kratko vest, ki je z njo vabil ljubitelje telovadbe k obisku rednih telovadnih ur, ki so na stadionu «Prvi maj* Zastonj bi bilo opozarjati mladino, kaj prinaša redna telovadba pod strokovnim vodstvom. Starši bi morali pošiljati svoje otroke redno v. telovadnico, ki bi otroka odtegnila od ulice ga vzgojila {n mu obenem prinesla sadov, ki jih otrok dobi lahko samo v tHovadnici. Tudi mladini ne bi v nobenem primeru škodovalo trikrat tedensko nekaj ur telovadbe. Najprej bi začeli z navadnimi razgibalnimi vajami in sčasoma prešli na težje prvine. Kdor pa bi imel veselja dio orodja, bo pa lahko tudi tu razvijal svoje zmožnosti. V Ljubljani izhaja časopis Za poljudno fizkulturo «Vod- niki) in v peti številki letošnjega letnika je znani telovadec Marijan Jeločnik napisal O talni telovadbi naslednje: «V zadnjem času se je na podlagi vrhunskih prostih vaj telovadcev na orodju razvila skoraj samostojna panoga, ki jo imenujemo talna' delovad-ba, često pa ji pravimo tudi akrobatika, v kolikor pri tem seveda mislimo težje storitve, TALNA TELOVADBA SE ODLIKUJE PO IZREDNEM FIZIOLOŠKEM UČINKU, KER RAZVIJA SPRETNOST, HITROST, ZILAVOST, PROŽNOST, MOC, POGUM IN ODZIVNOST V NAJVECJI MERI. POLEG TEGA PA PRIPOMORE DO TEMELJITEGA OBVLADANJA TELESA V PROSTORU IN JE ZARADI TEGA KORISTNO DOPOLNILO SPLOSNE TELESNE VZGOJE IN TUDI NAJBOLJŠA PRI- Kdo še ne pozna tržaškega boksarja Tiberija Mitrija? Najbr-že ni človeka v Trstu, ki ne bi kdaj slišal njegovega imena in vsakdo se je veselil, ko je Mitri postal evropski prvak. Toda on je hotel še več, zato je odpotoval v Ameriko, kajti naiven kakor je bil, ni poznal razmer v tamkajšnjih boksarskih krogih, Saverio Turiello, ki je prišel nalašč iz Amerike, ga je odpeljal, seveda poln obljub v «sveto deželo boksarjev«, kjer je Mitri odprl oči in opazil tisto, kar v Evropi ne bi mogel nikjer opaziti (vsaj v taki meri ne): boksar postane last menažerja, ki mu ureja življenje in odloča o njegovi u-sodi, Sele po porazu v srečanju z La Motto in pa tik pred odhodom v Evropo je Mitri ostal popolnoma razočaran. Njegov menažer Turiello mu je dal podpisati pogodbo in ga s tem zavezal za pet let k IBC. To Je za Mitrija največji udarec, kajti brez dovoljenja zgoraj imenovane IBC ne more sprejeti dvoboja z nikomer. Sedaj se je vrnil v Evropo in upa, da se bo rešil zanj pogubne pogodbe. Vrhu tega trdi Mitri, da mu ameriški način borbe ne ugaja in da se bo v bodoče dr. žal evropskega, ki mu je prinesel v kratkem času dovolj slave, ki pa si jo je z nerodnim In nepremišljenim korakom popolnoma zapravil. Vsekakor smo radovedni, kaj bo storil Mitri in če se mu bo posrečilo rešiti se pogubne pogodbe in vseh vezi z boksarskimi krogi v Ameriki. PRAVA ZA VSE ŠPORTNE PANOGE. Posebno velikega pomena je talna telovadba tudi zato, ker se je mladina rada uči In ker ne zahteva nobenega orodjar Kakor torej vidimo, ima telovadba velike prednosti in jo ne bi smeli zanemarjati. Vrhu tega pa so redne telovadne ure tudi v nekako razvedrilo na) si bo duševnim kakor tudi roč. nim delavcem. Naš telovadni odsek se zaveda koristi, ki jih ima vsak telovadec pri redni telovadbi in si je stavil v nalogo, organizirati redno telovadbo pod strokovnim vodstvom in sicer trikrat tedensko v ponedeljkih, sredah in petkih od 20,30 do 22 na stadionu «Prvi maj« pri Sv. Ivanu. Ce se bo mladina udeleževala telovadnih ur, smo prepričani, da bomo dosegli uspehe ne le pri množičnih telovadnih nastopih, kot je n. pr. 1. maj, kjer bodo vaje mnogo bolje in elegantneje izvedene, temveč tudi v orodni telovadbi. M.D. Pred koncem tekmovanja vil. jugoslovanski zvezni nogometni ligi Še vedno 10 ekip v borbi za vstop v I. ligo Enakovrednost moštev daje II. ligi že ves čas tekmovanja izredno zanimivost, ki sg je sedaj ko se prvenstvo bliža koncu še podvojila. Borba za vstop V I. ligo je ostra in vsako kolo prinese z nepričakovanimi rezultati tudi nove vidnejše kandidate, ki pa so lahko že prihodnjo nedeljo na dnu lestvice. Vendar imajo jg vsi (razen «11. oktobra«) možnost prihodnje leto igrati med našimi najboljšimi. LESTVICA II. LIGE 1. Sloga 15 8 3 4 19 2. Borac 15 7 3 5 17 3. Podrlnje 15 5 7 3 17 4. Napredak 15 6 5 4 17 5. Odred 15 6 4 5 16 6. Proleter 14 6 4 4 16 7. Vardar 14 6 3 5 15 8. Kvarner 14 5 4 5 14 9. Metalac 15 6 2 7 14 10. 2elezničar 14 5 4 5 14 11. 11. Oktober 14 0 1 13 1 10 KANDIDATOV V TREH SKUPINAH Kljub enakovrednosti, so kandidati razdeljeni v tri grupe. Najbolje stoje Sloga. Bo-rac in Naprcdak, praktične iz-glede imajo *e Odred, Vardar, Podrlnje in Proleter; s presenetljivimi uspehi pa se še lahko plasirajo tudi Kvarner, Me-talac in Železničar. KAJ PA LJUBLJANSKI ODRED? V jesenskem delu prvenstva je Odred dosegel naslednji rezultat: 6. mest„ 5 2 1 2 2:6 5. Letos 3. aprila, ko je bilo v začetnem delu prvenstva odigranih prav tako pet kol je bilo stanje Odreda na lestvici naslednje: 5 mesto 5 2 1 2 5:3 5. Številke nam pokažejo, da je Odred six>mladanaki in jesenski del prvenstva pričel slabo, a je spomladi v predzadnjem kolu zopet prišel med vodeče in bi mu zmaga v zadnji igri z Vardarjem prinesla prvo mesto. Enako se lahko zgodi tu sedaj, toda s prvim mestom ne moremo računati. Odred je v preteklem delu prvenstva že igral z obema najboljšima nasprotnikoma Borcem in Slogo, ter ima v nadaljevanju od petih tekem samo dve zunaj. ganizacija «Mlada Korci ar,- Njene člane so Japonci aretirali kol nnajmanj vredne pripadnike prezirane korejske rase, ki so se izneverili poklicu svojih očetov, ker niso hoteli več obdelovati močvirnih riževih polj*, Japonska policija je pridno pazila na njihov medsebojni pozdrav uMansei*, ki je podoben japonskemu «Bansai* (po naše «zdravo*). Korejski kmet, ki prekaša po svoji skromnosti celo Kitajca, je živel že stoletja v skrajno neugodnih razmerah. Tedaj se je preživljalo skopaj 80% kotev skega ljudstva s poljedelstvom, ali pravilneje rečeno — je životarilo. Glavna hrana kor e j- Polovica delnic nete tovarne je v sovjetski rokaii kot dar za usluge pri osvobodi^ F“’“‘ skega kmeta in delavca je bila poleg nezadostne količine riža krompir in proso, poleti pa Se melone. Velike množine kmetijskih pridelkov so Japonci izvažali zase, med zadnjo vojno pa so izvoz še povečali. Izseljevanje korejskih kmetov v bližnjo Mandžurijo Ko so se Japonci nasilno polastili Koreje, je bila tamošnja zemlja občinska last, katero so v določenih časovnih presledkih na novo razdelili. Kmet je moral največji del dohodkov svojega. trdega dela oddati občini v obliki davkov, in sicer običajno v naravi — v rižu. Slabe letine in skozi stoletja izčrpana zemlja so stopnjevale bedo kmetov, ki so se začeli izseljevati v bližnjo Mandžurijo. Na ta način so prišle japonske banke do o-gromnih zemljišč, Največje bančno podjetje eOriental De-velopment Compang* si je tako prilastilo v desetih letih 99.480 ha. Na ta zemljišča naj bi se naselili japonski kmetje, toda ta načrt se japonskim osvojevalcem ni nikoli posrečil. Eden glavnih vzrokov je bilo neugodno podnebje za Japonce. japonske banke so bile prisiljene porazdeliti svoja zemljišča v manjše parcele in jih dati v najim korejskim kmetom. Imenovano bančno podjetje je imelo 130.000 najemnikov, ki so morali letno oddati 300.000 koku riža (en koku je 140 kg). Ker so morali najemniki oddali 50% letine in celo 75%, če si sami niso mogli priskrbeti semen, so se začeli tudi ti izseljevali. Tako se je v desetletjih pred drugo svetovno vojno izselilo en milijon Korejcev v Mandžurijo. Ker pa tujci v Mandžuriji niso mogli postali lastniki zemlje, so korejski izseljenci tudi tam obdelovali kot najemniki zemljo kitajskih veleposestnikov. Kitajske oblasti prvotno niso nasprotovale podelitvi kitajskega državljanstva Korejcem in so celo pospeševale njihovo vseljevanje, ki naj bi prineslo Mandžuriji novo blaginjo z riževimi nasadi na zemlji, katere doslej niso obdelovali. Ker se je število izseljencev vedno bolj množilo in ker Japonska ni hotela priznati naturalizacije izseljenih Korejcev, nad katerimi je proglasila japonsko svarstvon, je Kitajska zaprla mejo. To varstvo seveda ni bilo v interesu izseljencev, temveč je hotela Japonska le nadzirati delovanje onstran meje. Mnogo Korejcev se je izselilo tudi v Vladivostok in na ozemlje Amurja od koder jih sedaj po vesteh iz krogov OZN pošiljajo v severnokorejsko vojsko. Prve korenine narodnoosvobodilnega gibanja Korejcev segajo že v čas japonske okupacije. Kazrastle pa so se med drugo svetovno vojno kljub vsemu terorju japonskih militaristov. Ko je po osvoboditvi FOTOGRAFSKI POSNETEK AMERIŠKEGA BOMBARDIRANJA TREH ŽELEZNIŠKIH MOSTOV CEZ REKO HAN, JUZNOZAPADNO OD SEULA. j__TEHJlIČlfE NOVOSTI | Glutamat - jedil V Združenih državah pro. da ja jo v vedno večji meri nov jedilni dodatek, ki daje jedi. lom prijeten, doslej nepoznan okus. Ta dodatek učinkuje ka. kor dišava, kljub temu da ni dišava, nadalje soli hrano, ne da bi bila sol. Jedilni dodatek, P katerem govorimo zboljša okus dobro pripravljenih jedi. Nikakor pa ne izboljša okusa slabih jedi. Kemično je ta snov monona. trijeva sol l.glutaminskp ki. sline, Američani jo. imenujejo eMonosodium Glutamat», oziroma kratko »Glutamat*. Nikakor pa ne mislite, da je to ameriški izum, temveč je ja. pbnski. Prvikrat je izdelal to snem dr. M. J. Keda pred štl. ridesetimi leti. Nje prvotno ime je bilo «Ahi.nomoto», po naše bi rekli temu imenu «iz-vleiek Okusa*. Njen razmah je bil velikanski. Leta 1930 so je porabili na Japonskem in Kitajskem že preko 5000 ton, V ZDA so jo izdelali pet let po. zneje v industrijskem obsegu. Med vojno je bila nje prolz. vodnja in vsekakor tudi upo. raba omejena. Dandanes jp pa ta snov prodrla v vse ameriške gostinske obrate, gospodinjstva in v tovarne jedilnih konserv. Leta 1948 so je porabili že preko 2700 ton. To pa je že precejšen razmah. Pomi. slltl morate vendar, da gluta. mata porabi gospodinja le prav male količine, toliko ko. likor popra, paprike in sečnih snovi. Izhodna snov, iz katere izde- lujejo glutamat, so pšenični otrobi, razsladkana melasa sladkorne pese, koruza in sojini plodovi. V ZDA uporabljajo le prvi dve surovini. Našte. te snovi vsebujejo precejšnje količine glutaminov. S hidroli. tičnim razklopom dobe gluta. minat iz anhidrida glutamin-ske kisline. Velike stroške imajo predvsem zato, ker morajo Za njega dobavo uporabljati drage naprave. Glutamat je bel prah, brez duha in nima nikakega posebnega okusa. Ce ga damo na jezik, občutimo le lahen slad. ko kisli okus. Vendar pa v jedeh tega okusa np občutimo. Uporabljamo ga lahko pri vseh jedeh. Ojači sladkost ali slanost, v kratkem, izenači okuse, ki bi bili sicer preveč ostro izraženi. Ce uporabljamo ta dodatek, sploh ne občutimo neprijetnega okusa preveč ku. hanih ali pregretih jedil. Za. nimivo je tudi, da izboljša okus jedi, ki so se prismodile Te lastnosti se ne kažejo pr■ vseh Jedeh. Tako na primci nima teh blagodejnih učinkov pri sadju, slaščicah, mlečnih proizvodih in kuhanih mleti-skih izdelkih. Mast in olje precej omejita učinek glutamata. Popolni učinek na izboljšanju okusa pa ima pri mesnih jedeh, ribah, zelenjavi, krompirju, juhah, gobah. Zlahka je pogoditi pravo količino, ki mora biti dobro umorjena predvsem pri omakah. Zelo je dobrodošel glutamat predvsem v industriji hranil Konserviranim ne da samo dobrega okusa, temveč prikri. je ali pa sploh popolnoma pre. preči tisti značilni okus, ki ga imajo vse konservtrane jedi. Prvotno so preizkušali okus jedil, ki jih predelujejo v hranilni industriji na najprepro-stejši način, namreč s pokvša njem. Dandanes je deločeva. nje Okusa v tej industriji na znanstveni osnovi. Temu na. menu služijo posebne naprc. ve,ki s številkami naznačijo okus jedi. Zelo goste tekočine črpamo s črpalkami na zobat a kolesa. Njih tek je razmeroma poča. sen, vendar pa lahko hitrost uravnavamo. Kadar črpamo katran, bitumen, parafin, čo. kolado in druge tekočine, ki se pri ohlajenju strde, uporabljamo črpalko, obdano s plaščem, pod katerim se pretaka ogrevalna tekočina. Avtomatično čiščenje kompresorjev Neka nemška tvrdka je zgradila napravo, ki avtomatično očisti kompresorje, ko jih prenehamo uporabljati. Iz kompresorja izloči * preostankom zraka ostanke olja, vode, usedline in prašne delce. Ta naprava je izredno dobrodošla predvsem pri brizgalkah za barve. (Iz »Gospodarstva«) izpod japonskega jarma prišel čas, da si korejski narod po svoji volji izbere vlado in način življenja, pa se je zgodilo, da je postalo bedno in izmučeno korejsko ljudstvo predmet mešetarjenja tujih sil, ki so štirideset let po japonski okupaciji v borbi za nadoblast v svetu razdelili Korejo ha dva dela in ji slednjič vsilili vojno, ki ji bo poleg uničenja tolikih človeških življenj vzela še to, kar ji je ostalo. Kakor rečeno, je bila Koreja ob japonski zasedbi skoraj v celoti poljedelska dežela. Ker so smatrali Japonci Korejo za življenjsko potrebno dopolni- s ter-ledni1 lo svoje otoške države, s P? leg izboljšanja riževih pot poljedelstva sploh zaceli strializirati zlasti, ne V vsem, severni del dežele, bogat prirodnih zakladov, niso storili iz ljubezni čevanih Korejcev niti ne -boljšanje njihovega žtoljfi^ pač pa v svojo lastn° 1^azl0-prvi vrsti iz strateških ^ gov. Kaj vse so v tem storili in kdo sc zdaj okorišča, naj povedo n«® podatki. “Osvobojena,, Severfl* Koreja oropana vse električnih naprti preciznih strojev it Po osvoboditvi* ^evern%fd reje so odpeljali v i zvezo vse električne nai* precizne stroje in drug va ^ ši material iz tovarn. ko so zasegli skladišča suk in zaloge nadomestnih s delov. Posledica je bila lavci pod sovjetskim $■ stvom, tovarne pa mOfl ločen odstotek proizvod ročiti Sovjetski zvezi. ZSSR si je zagotovij8 točno kontrolo °8 celotnim korejsk*01 gospodarstvo^ V Severni Koreji Sovjetska zveza z — delniških družb točno kontrolo nad ^ korejskim gospodarstvo*1 < p- tančno tako kakor attj1 gih njej podrejenih ,, k «Wonson oil Compony* pičen primer za delov? ^I delniških družb, polovi ^ ^j■ je v sovjetskih r0,c??l «e ^ meru navedene druz ■ jele> bila Sovjetska zveza < iV kot dar za usluge, ki ll rila Rdeča armada PT‘ ditvi Koreje. Tovarno vodi Rus in največji ilVj vodnje gre v ZSSR- jg^0 pogoje so seveda ^ Moskvi. Tako Prodaj® trVniithnm Cntelcnlitl Ul ki je v sovjetskih 1' petrolej 70. cink, 'baker, žclf’ otiram, grafit in PremC^..ufodi1 njih letih japonske ok ^ se je zelo razvila “ ^i■ industrija, kakor tudi ^ niče. Tudi tovarne papitl ramična industrija 60 .jod01 razvite. Večina teh VT “ pC gre na podlagi čolgoto^j ^ ji godb v ZSSR. Razen etn preizkus-. ,. prišel bo dan. ko b° steC^lffr bodno odločal o sc 1 J( bodočnosti v družbi^