AKT S ŠTEVILKO IN PEČATOM
Zakaj so nomadi bežali?
Včasih pove zgodovinarju kakšen uradni akt, napisan v pisarni. tiavadno povelje s številko in pečatom več kakor vsi spomini očividcev.
Naj navedem dve kratki povelji:
1.   Povelje generala Kaufmanna  gene-ralu Golovačevu od dne 6   juliia  1873 s številko  1167:
»Pozivam Vas, da se nemudoma od-pravit? proti šotoriščem Jonnidov ob hazavatsketn kanalu in njegovih roki,-vih in da ta šotorišču popol/ioma uničite, rodbine Jomudov pa do kraja iztrebite«
2.   Povelje   generala   Kaufmanna   pol-kovniku Sarančevu od dne 6  julijd  1873 s številko 1169:
»Vaše visoke blagorodje se mora nc-mudoma odpraviti na pohod po področju, kjer šotorijo Jomudi; te je treba z dru-žinami vred uničiti in iztrebiti.«
Vojni zgodovinar general Terentjev pripoveduje v svoji knjigi. kako sta bili ti  dve povelji izvršeni:
»Golovačsv ]e zbral vse kozaške čast-nike, jim sporočil povelje, ki ga je pre-jel od Kaufmanna. m zaključil nagovor takole:
.Upani, da boste izvršili povelje brez razmišljanja in da se ne boste ozirali niti na spol niti ua starost. . Pobijte vse!"
Konjenica je odjezdila za bežečimi Turkmeni (Jomudi so eno izmed turk-menskih plemen).
Kmalu je stotnija barona Kriidneria sporočila, da vidi levo od poti mnogo arb   (visokih  voz  na dve kolesi)  in ži-
vine. ki se pomika v smeri proti pustinji. Ko so Turkmeni opazili dohitevajočo iih konjenico, so zapustih živino, izpregli konje in oddirjah Kozaki so planili na karavano in niso prizanesli nikomur; predvsem so pobili oborožence, ki so peš spremljali vozove.«
Tako so osvojili te kraje ruski gene-rali.
Skupaj z vojsko so prišli v deželo tudi »mirni osvajalci« Oddelek. ki je zavzel Samarkand, so spremljali. kakor pripovedujejo zgodovinarji narne5čenci trgovcev Hludova m Pervušina. Medtem ko so topničarji s topovi razbijali ilov-nate zidove Samarkanda. so prirejali pomočniki gospodov Hludova in Pervu-šina maše in molitve za zmago svojih slavnih vojsk
Generali so zasedali deželo in gradili v oazah utrjena mesta. liludovi in Per-vušini So ustanavljali v novih mestih podružnice, gradili skladišča in nakupo-vali  naniakana  zemljišča
Trgovci doinačinj tudi niso hoteli za-ostajali za prišleci. Tudi oni so začeli nakupovati zemljišča in jih oddajati v zakup pc parcelah; zakupnina je znašala pol žetve. V novih mestih so zgradili osvajalci tovarne za čiščenje bombaža. V teh tovarnah n, bilo skoraj nobenih strojev. Saj tam, kjer so roke poceni, stroji niso potrebni'
Delavci so se dušili od bortihaževih vlaken in prahu.
Tako so se pridobitniki polastili oaz. Pustinje pa  jim  ni  bilo tnar. Zakaj  naj
bi se bili industrijci in trgovci lotili tako riedonosnega podjetja kakor ie iJre-obrazba pustinje? Vrhu tega niso bili niti  sposobni z<5  tako deln
Zgodilo se je. da je vrhovni oblast-nik v deželi. generalrii gubernator. uka-zal, ne da bi bil dolgo preriiišlial. naj se ob cestah v pustinji zasadijo drevesa — bela akacija, ajlant ali kakšno drugo redko drevo. In tes so brez pomisleka drevje zasadili. Toda drevesa niso ho-fela ubogati generalnega gubernatorja. Posušila so se in poginila v tujem pod-nebju  na  neprikladnih tleh
V Gladni stepi so zgradili za narna-kanie kanal — »Kanal Nikolaja I.« A kako so ga zgradili" Ze po nckaj letih so se nasipi povesili, kanal se je napol-nil z blatom in polia so se spretneniia v močvirja.
Leta 1920 je obiskal Gladno stcpo agronorn Kurbatov, ki takole pripove-duje, kaj  ie našel:
»Selišča so zamočvirjena in zablate-na. . Ohranila so se samo tista zem-ljišča, ki so bila najslabše inunakaiia Kulturnih rastlin ni videti, treba jih je dobesedno lskati na poliih ki iih pre-rašča visoka stepna trava «
Ali se je izplačalo namakati pustinio zato.  dn  bi se snrerriPTMla  \   »"•>"  i-^0