DEMOKRACIJA
Leto V. - Štev. 35
Trst - Gorica 31. avgusta 1£51
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 62-75 Uprava; 'Trst, ulica S. Anastasio 1-c - teJ.f 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.00U. — Poštna 'čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Odgovornost
Po dveh letih so prebivalci Svobodnega tržaškega ozemlja zopet poklicani, da na svobodnih volitvah pokažejo, kaj hočejo in kako mislijo. Po svojem pravnem značaju sicer niso to prave politične volitve, kakršne bi bile n. pr. volitve v zakonodajno ali ustavno zbornico, toda v pomanjkanju takih političnih volitev so dobile upravne volitve na našem, področju povsem politični značaj. Posebno izidi teh volitev, pred katerimi se sedaj nahajamo, bodo usodno vplivali na vso našo bodočnost; na vseh mednarodnih sestankih, kjer se bo govorilo o tržaškem vprašanju, bodo odločilno vplivale volitve na uveljavljanje ene, druge ali tretje rešitve.
Sam si pomagaj in Bog ti bo pomagal!, pravi naš narodni pregovor. Naj ne bi bilo med nami zrele žene in moža, volivca in volivke, ki se te resnice ne bi zavedala. Ze v tednu, ki je pred nami, bodo morali nekateri skrbno pretehtati svoje odločitve. Vložiti bo treba kandidatno listo v tržaški občini, pripraviti bo treba vse za vložitev kandidatnih list v podeželskih občinah. Predlagatelji list bodo podpisali predpisane izjave. Skromno, toda zaradi svoje politične izpostavljenosti prav nič malopomemb-no število votivnih upravičencev bo torej že sedaj, pred samimi volitvami, z javno izjavo in nastopom izreklo svojo usodno besedo in stavilo svojo osebo in sposobnosti v službo ene izmed skupin, ki se bodo pri volitvah borile za dosego čim večje moči.
Mnogim' ni prijetna odgovornost, pred katero se nahajajo. Nekateri oi raje videli, da jim sploh ne bi bilo treba misliti in da bi vse odločitve prihajale same po sebi ter po možnosti celo vedno v taki obliki, kakor bi bilo njim prav. Toda na žalost živimo na čisto navadnem svetu in ne v indiji Koromandiji■ kjer bi lahko pobirali sadove brez muke, in kjer bi želi, ne da bi sejali. Brez truda ni uspeha, lirez. razmišljanja in odločnosti ni pametne reiilve.
Prav lastno prepričanje in samostojno razmišljanje nam jasno kaže, kaj nam je storiti. Posebno zu nas Slovence ni nobenega dvoma Ako so nas vse dosedanje izkuša, kaj naučile, potem so nam nedvoumno pokazale, da se moranj sloniti predvsem na lastne, krajevno zasidrane in vzrastle sile, ne pa se obešati na razna gibanja, ki jim je vrhovno merilo politična direktiva ene ali druge netržaške ct-i. trale.
Kaj hočejo italijanski iredentisti nam je jasno. Kaj hočejo kamin-formisti tudi lahko sklepamo, če primerjamo njihove vsakokratne volivne izjave z raznimi izjavam; njihovih višjih italijanskih komu nističnih veljakov. Kako nestalne je titovsko vodstvo v svojem odnosu do tržaškega vprašanja, smo i di že ponovno ugotovili. Ali se , spominjate, kako so lahkoverneži takrat z odprtimi ustmi čitali »Pri morski dnevnik«, ki je utemeljeval odličnost politične poteze in upravičenost predloga, s katerim je Ti to ponujal Trst Togliattiju?
Ni zrel, kdor misli, da se vse t c ne bi lahko zopet ponovilo. Vse te skupine so namreč predvsem orodje zunanjih političnih sil, ki si sicer na našem ozemlju zainteresi rane, toda niso z njim usodno po vezane. Zato se z nami igrajo. Ni nas je, da jim preprečimo njihovi nakane!
Popolnoma drugačna pa je stvn-s političnimi skupinami, ki ima med našimi ljudmi svoje stvarne središče, ki jih vodijo prekaljen možje, ki nas še nikdar niso izdali niti izigrali. Samo te skupine ir stranke, med katerimi so na sle venski strani vse tri v Slovensk narodni listi združene politične sku pine, se bore iskreno samo in izključno za koristi našega tukajšnje ga življa. Samo pri njih smo gotovi, da ne bodo nikdar pristale nc povratek Trsta pod Italijo, pa na Italija z zameno ponudi še tolike vasi in kraške ali istrske zemlje
Slovenski volivci in volivke Svoji odgovornosti boste zadostili če nudite vso podporo in poverite svoje zaupanje samo tem strankam, ki so edine resnično vaše. Samo na ta način boste gotovi, da ne bodo vaši glasovi naknadno uporabljeni v popolnoma druge namene, kakor pa to bili dani.
Ne pozabite na koma) prettvlje ne izkušnje! Dokažite svojo zrelost 2a odgovorni čase, fci jih doživljate!
■Predstavniki Slovenske demokratske izveze, Slovenske krščanske so cialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev so prejeli od Osvobodil-
Slovenski Javnosti na znanje
Odgovor SDZ, SKSZ in SNS na ponudbo titovcev za skupni nastop v podeželskih občinah
ne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje pismo z datumom 25. avgusta 1951 sledeče vsebine:
Na seji Glavnega odbora Osvobodilne fronte slovenskega naroda Za Tržaško ozemlje, ki je bila dne 23. t. m., je prišla do izraza težnja in želja, da bi na bodočih upravni h volitvah nastopili Slovenci e-notni v obrambo svojih nacionalnih pravic in gospodarskih koristi. Glavni odbor je to željo slovenskega prebivalstva pozdravil kot pozitivno in koristno in kot tolmač teh želja je sklenil, da vam predlaga skupen nastop pri bodočih volitvah v občinah Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor in Dolina. Se posebej je bila poudarjena potreba po enotnem nastopu v občini Devin-Nabreižna zaradi njenega posebnega nacionalnega položaja.
Ce se strinjate s tem predlogom, bi se morali sporazumeti o nazivu enotne liste, votivnem znaku, številu kandidatov, razdelitvi od-borniških mest in enotnega votivnega programa.
Z naše strani predlagamo kot naziv za -enotno listo: »Enotna
slovenska lista za občino.................«.	O volivnem znaku, ki ne
bi smel biti strankarski znak nobene skupine, bi se morali sporazumeti. Pripominjamo v tej zvezi, da ni za nas načelno vprašanje število kandidatov naših pristašev, ki bi prišli v poštev za enotno listo, niti ni načelne važnosti razdelitev odborniških mest, ker stojimo na stališču, da naj kandidirajo in bodo odborniki ljudje, ki bodo znali vztrajno, dosledno in odločno zastopati narodnostne pravice Slovencev in se boriti za gospodarski napredek našega prebivalstva.
Z željo, da tudi vi upoštevate upravičene težnje slovenskega prebivalstva po enotnem nastopu pri bodočih upravnih volitvah, pričakujemo vaš pravočasen in zadovoljiv odgovor.
Glavni odbor Osvobodilne fronte slovenskega naroda za Tržaško ozemlje:
Predsednik:
Babič Branko, l. r.
Na to pismo odgovarja glavn' volivni odbor Slovenske narodne liste sledeče:
Imenovane tri politične skupine so se v začetku leta 1950 združile v Akcijski odbor 'za obrambo 'Svobodnega tržaškega ozemlja z edinim namenom, da’ zastavijo vs svoje sile za realizacijo in ohranitev STO-ja v smislu in obsegu mirovne pogodbe z Italijo. V realizaciji in ohranitvi STO-ja so videle pogoj in jamstvo za obstoj tržaških Slovencev na tem ozemlju in za njihov gospodarski in kulturni razvoj.
Hoj ji dalo povod ustanovitvi Bfc* cijsHtga odbora	,	-
Povod, da so se omenjene tri politične skupine strnile v Akcijski odbor za obrambo STO-ja so dati sklepi, ki jih je sprejela KP za STO v Izoli na svojem kongresu dne 8. oktobra 1949. Tam so na predlog generalnega tajnika gornje KP Branka Babiča vrgli mirovno pogodbo z Italijo med staro šaro in na njeno mesto postavili zahtevo o neposrednih pogajanjih o STO-ju 'z Italijo, češ -da je za takšen sporazum z Italijo že dal osnovo dogovor Tito - Togliatti. Kakor je znano, je .ta dogovor, sklenjen poleti leta 1946 v Beogradu, predvideva', odstop Trsta Italiji in Gorice Jugoslaviji.
'Omenjene 'tri politične skupine so dosledno vztrajale v borbi za ohramttev STO-ja vkljub napadom titovcev in kominformistov. Borba za realizacijo in ohranitev STO-ja tvori tudi osnovno in poglavitno točko programa, s katerim so omenjene tri politične skupine sklenile nastopiti pr.i sedanjih občinskih volitvah s skupino Silovensko narodno listo. Zavedajoč se življenjske važhosti uresničenja STO-ja, so o-menjene tri politične skupine v svojem volivnem programu izrecno izjavile, da bodo v borhi za STO sodelovale z vsemi političnimi skupinami, ki se zavzemajo iskreno brez omejitev in pridržkov za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo in enakopravnih odnosov d c Slovencev.
To stališče so pozdravile najširše plasti slovenskega življa na Tržaškem. Pod pritiskom vsesplošne ga javnega -mnenja med tržaškimi Slovenci pa je nenadoma spremenila svoje stališče Slovensko-itali-janska ljudska fronta, naslednica nekdanje SIAU, katera je ves čas po zgoraj omenjenem sklepu KP za STO v Ižoli zastopala v vprašanju STO-ja enako stališče kakor KP, ki jo vodi, t. j., da je treba to vprašanje rešiti 'z neposrednimi pogajanji z Italijo in ne v smislu mi-rovue pogodbe. Na konferenci dnr 13. maja 1951 v Trstu so tukajšnv titovci ’sklenili izglasovati resohi cijo, s katero se tudi oni azre'-n za izvedbo mirovne pogodbe in za realizacijo STO-ja in celo za združitev obeh con, kar pa naj bi se izvedlo postopoma.
Ta resolucija, ki je pomenila o-snovni preobrat v dotedanjem njihovem 'žadržanju do STO-ja, je bila objavljena v italijanskem glasilu Slovansko - italijanske 'ljudske fronte ,»II Progresso«. Val tržaški Slovenci iso pričakoval, da ,bo ta resolucija objavljena tudi v »PrK morskem dnevnika«. Tod« žgotfilo
Tajnik:
Stoka Franc, l. r.
se je drugače. Na pritisk titovskih eksponentov v coni B je mora’ »Primorski dnevnik« že postavljeno resolucijo, pripravljeno za objavo, umakniti. Ta resolucija ni bila nikoli več objavljena.
Babič predlaga razgovore
V tistem času, ko še ni bilo jasno, kaj >bo z zgoraj omenjeno resolucijo Slovensko-italijanske ljudske fronte, je g. Branko Babič, v imenu od njega odvisnih političnih organizacij stopil v stik s predstavniki Slovenske narodne liste glede morebitnega skupnega nastopa pri sedanjih občinskih volitvah v mestu in na deželi. Glavni odbor.
tnin-Trmirir.- n i.... .-i•....................... 'Da	'Stališče	tukajšnje	titovske
•Stovansk .narodne jaste jensm^rai	skupine	še	bolj	jasno,	je
ni B proti uresničitvi STO-ja v smislu mirovne pogodbe. Po daij-, šem presledku je g. Brarako Babu izjavil, da on odnosno njegove politične organizacije ne morejo po dati izjave o STO-ju, kakor smo jo zahtevali. Obenem je izjavil, da .lamerava.o nastopiti v Trstu samostojno pod imenom Slovensko italijanske ljudsike fronte in da h. žtleli skupen nastop pri občinskih volitvah samo v slovenskih podeželskih občinah, eventuelno pod kakim tretjim imenom« Pooblaščen' zastopnik glavnega odbora Slovenske narodne liste je g. Branku Babiču odgovoril, da bo njegov odgo~. vor sporočil glavnemu volivnemu odboru, opozoril pa ga je na zgoraj omenjeni pogoj za kakršne koli razgovore, .to je, da se oni jasno in nedvoumno izjavijo za brezpogojno realizacijo in ohranitev STO ja v smislu in obsegu mirovne pogodbe 2 Italijo.
Hova slepomiien]a
Jasno je bilo za vsakogar, da so tukajšnje titovske politične organizacije zatajile zgoraj omenjeno resolucijo Slovensko-italijanske ljudske fronte, in da bodo samo iskale načina, kako naj se bolj ali manj dostojno izmotajo iz položaja, v katerega so jih spravili njihovi eksponenti v coni B. Tudi ni bilo nobenega dvoma, da tukajšnja titovska skupina ne namerava nastopiti pri 'bodočih občinskih volitvah za brezpogojno realizacijo in ohranitev STO-ja. In res, dne 10. avgusta 1951 se je sestala, tokrat ne več v Ižoli, ampak v Trstu, konferenca KP za STO. Na tej konferenci je bila sprejeta resolucija, s katero se Babičeva KP za STO izjavlja za realizacijo STO-ja le pogojno in šele tedaj, ko bo tudi v coni A u-stvarjeno stanje, ki velja sedaj v coni B, to je, ko .bo tudi v coni A prevzela vodstvo vsega javnega življenja ljudska oblast, kakor vlada v coni B.
za potrebno, da se najprej seznan
stališčem titovcev glede STO-ja ki je iza nas življenjske važnosti. Zato je pooblaščeni zastopnik glavnega odbora Slovenske narodne liste glede na vse zgoraj .navedeno sporočil g. Branku Babiču sledeče:
»Glavni volivni odbor Slovenske narodne liste stavlja kot pogoj zr kakršne koli razgovore, da se vse politične organizacije, ki jih : stopa g. Babič, izrečejo javno in nedvoumno, da so pripravljene boriti se za brezpogojno uresničitev in ohranitev STO-ja v smislu in v obsegu mirovne pogodbe z Italijo.«
Glavni odbor Slovenske narodne liste je potrpežljivo čakal jasnega odgovora na to vprašanje, upoštevajoč mučen položaj tukajšnje titovske politične skupine zaradi od ločnega odpora eksponentov v co-
Slovensko-italijanska ljudska fronta ne bi bile mogle zavzeti drugačnega stališča kakor ga je g.*ede STO-ja zavzela 'titovska KP. Zato se je njihovo zborovanje izčrpaio raznih govorih, ki so izzveneli v geslo našega Akcijskega odoora za obrambo STO-ja: »Nikoli več pod Italijo!« Obenem je bil na tej kon-itrenci napovedan poziv političnim skupinam Slovenske narodne liste za skupen nastop pri bodočih volitvah v podeželskih Slovenskih občinah. OF na svoji konferenci ni ;oa povedala, kam naj pelje pot, ki naj se začne pri geslu: »Nikoli Več pod Italijo!« Iz Zgoraj navedenega pa nedvoumno izhaja, da ta pot ne pelje do realizacije in ohranitve STO-ja v smislu mirovne pogodbe z Italijo. Sledi tudi, da niti Sloven-sko-italijanska ljudska fronta, ne Osvobodilna fronta in ne KiP za STO pod vodstvom g. Branka Babiča niso za brezpogojno realizacijo in ohranitev STO-ja v vsem njegovem obsegu in v smislu mirovne pogodbe.
Edino slovenska politična sila, ki zastopa načelo o brezpogojni ohranitvi STO-ja, ikakor je bilo ustanovljeno 'z mirovno pogodbo, je zastopana v Slovenski narodni listi. Pod to listo gremo tržaški Slovenci odločno v volivni boj, ker se zavedamo, da bo le Svobodno tržfeško ozemlje zajamčilo slovenskemu ljudstvu dosego vseh narodnih pravic, dela in kruha. Naš širokogrudni in jasni volivni program nudi vsakemu zavednemu tržaškemu Slovencu možnost .za sodelovanj^ z nami in za ustvaritev enotnosti, v znamenju katere so se tržaški Slovenci v svoji stoletni .borbi obdržali in želi častne uspehe. Ta enotnost pa je seveda mogoča le na podlagi jasnih stališč o naših osnovnih in življenjskih nujnostih.
ZA GLAVNI VOLIVNI ODBOR SLOVENSKE NARODNE LISTE dr. J. Agneictto • ihl. M. Sosit dr. E Toniti
gornjo resolucijo podprl tudi minister ljubljanske vlade g. Ivan Regent v svojem članku, ki ga je ponatisnil brez komentarja v svoji številki z dne 19. avgusta 1951 »Primorski dnevnik«. Minister Regent je v svojem članku napisal med drugim: . . . »Vendar si mislim, da vsebuje resolucija, ki jo je sprejela zadnja konferenca KP za STO, pravilne misli in da predlaga sedanjo najboljšo rešitev tržaškega vprašanja s stališča koristi tržaškega delovnega ljudstva. Trst, brez cone B, naj se organizira kot svobodno in samostojno mesto.n
Končno so titovci .nastopili še pod firmo Osvobodilne fronte na konferenci v Trstu od 19. avgusta 1951. Ta konferenca ni končala sprejetjem kakšne resolucije glede STO-ja, sicer pa OF kakor tudi
Rflppfman v Jugoslaviji
Osebni Trumanov odposlanec in svetovalec za zunanjepolitična vprašanja Averell Harriman je na poti iz Perzije v Anglijo obiskal Jugoslavijo.
Čeprav ni bil obisk uradnega značaja, je zanimivo, da je bil Harriman gost maršala Tita na gradu Brdo pri Kranju.
Harriman se je na Brdem razgo-varjal z vodilnimi predstavnik,! jugoslovanske zunanje in gospodarske politike. Razpravljal je tudi c tržaškem vprašanju, vendar ni hotel dati glede tega prav nobenega pojasnila zbranim domačim in tujim časnikarjem. Pojasnil je samo, da je preučil vse okolnosti za podelitev širokopotezne vojaške ;n gospodarske pomoči Jugoslaviji v bližnji bodočnosti.
Sužnji na delu p sovjetski vojni industriji
Kremelj se pnotivi preiskavi Organizacije združenih narodov, toda resnica prodira kljub temu skozi železno zaveso v demokratično čuteči svet
iPo Sklepu gospodarskega in socialnega sveta ZN, da na splošno preuči sisteme prisilnega dela na svetu, so postala znana nova dejstva, ki dokazujejo obstoj taborišč za prisilno delo v Sovjetski zvezi.
Mnogo podatkov je postalo znanih iz .uradnih sovjetskih odlokov, iz katerih je razvidna nezaslišana beda, v kateri morajo živeti »sužnji dela«, iz listin M.V.D., ki dokazujejo, da odpade velik del industrijske proizvodnje v Sovjetski zvezi na prisilno delo; dalje iz izjav funkcionarjev, ki skušajo opravičiti prisilno delo in končno iz izpovedi tistih, ki se jim je posrečilo zbežati skozi železno zaveso na Zahod.
Poglejmo na primer, kaj je izjavil polkovnik Vasil Jeršov, svoj čas dodeljen sovjetski vojaški u-pravi v vzhodni Nemčiji kot izvedenec za vprašanje živilske industrije. Pred nedavnim je spisa! z<i ameriški tednik »The New Leader« članek o koncentracijskih taboriščih za delavce, ki so pred vojno obstojali samo v odročnih krajih Sovjetske zveze, ki So pa danes tu di V bližini večjih mest, v okolici Moskve, Leningrada, Kieva, Odese in stotin drugih.
Mnogi od teli v taboriščih žanr tih izhajajo iz vret stotisočev Rusov, Oti So Živeli pod jarmom nemške okupac^e in ki so jih odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Kre-
melj misli, da so ti ljudje »preveč videli« v tujini in da jih je zato treba prevzgojiti, kar se baje dogaja v koncentracijskih taboriščih.
Jeršov pripoveduje, da je obiskal tako taborišče v bližini svojega rodnega mesta. Ravnatelj tovarne, v kateri so biLi zaposleni prisilni delavci, mu je izjavil, da so mu grozili z odstavitvijo in izključitvijo iz stranke, ker mu ni 'uspelo doseči proizvodnje, ki so jo določi’1 njegovi predpostavljeni. Dejanska produkcija je dosegla namreč samo 65 do 78 odstotkov predvidene. Ravnatelj je razložil, da je pred vojno delalo v tovarni 5000 delavcev, vsi so bili izučeni i.n skoraj polovica od njih je delala v .tovarni nad deset let. Po vojni je število delavcev sicer enako, vendar je njihova zmogljivost zelo pičla. Samo 900 delavcev se je vrnilo od 2100, ki so jih poklicali pod orožje: 3000 je neizučenih delavcev, 1200 je pa žen, ki so na prisilnem .delu
Jeršov pravi, da je opazoval te žene z okna ravnateljskega urada Ze.ne so bile utrujene, izčrpane shujšane, v taboriščnih oblekah in večinoma bose. Mnogo od njih je bilo dvajsetletnih: ko so jih depor-tirali leta 1941 v Nemčijo, so bile še deset ali e na j »letne deklice, pač še brez vsakih političnih idej, Zdai so jih proglasili za »sovražnice ljudstva« in jih obsodili v suženjstvo.
Ravnatelj tovarne je navedel, da prisilni delavci dobivajo trikrat na. dan 250 gramov kruha, zjutraj in zvečer toplo vodo in za obed zele-njad-no ali ribjo juho.
Ravnatelj je pripovedoval Jferšo-vu, katerega prijatelj je bil in zaradi česar je govoril z njim zaupno, da je videl skupino prisilnih delavcev obnavljati tovarno traktorjev v bližini Harkova, ki so jo porušili nacisti. Prisilni delavci so tudi tvorili glavni del delovne sile tovarn »Srp in kladivo« v Harkovu in to? varne »V.E.K. Stalin«. Vendar teh prisilnih delavcev ne uporabljajo za obnovo stanovanjskih zgradb; na tem področju se v Harkovu ne dela ničesar; medtem ko Kremelj nadalje oborožuje deželo, trpi prebivalstvo Harkova še vedno v barakah iz blata, ki so jih postavil*, med razvalinami hiš, ki jih je porušila vojna.
Takih izpovedi, kot je izjava bivšega polkovnika Jeršova, je mnogo >in bodo dobro služile gospodarskemu in socialnemu svetu Zdru Ženih narodov, ko se bo poglobil v študij prisilnega dela. Kljub vsem. naporom Kremlja, da napravi iz železne zavese nepredušno ograjo, pronica skoti zaveso vedno bolj resnica. Preiskavo je sklenil svet s 15 proti 3 staaovom; kdo je bil proti? Sovjetska zveza in njeni podložnici Češkoslovaška in Poljska.
Propadli upi
Po hrupnem kriku, ki gk je zagnalo italijansko časopisje zaradi Trsta tostran in onstrem Stivanti, je utihnila vsa ta umetno uprizorjena gonja. Lc tu pa tam še kak skromen in previden glasič,: da t-o ob obisku De Gasperija v Ameriki morda vendarle načeto tudi tržaško vprašanje. O prejšnjih napadih na Zavezniško vojaško upravo pa, češ da baje ogroža italijanstvo Trsta in da tepta svete italijanske pravice na našem področju ter t) obupanih klicih za takojšnjo odpravo teh strašnih krivic, ni več ne duha ne sluha. Da se razumemo dobro, to se je dogajalo v~času, ko držijo v Trstu iredentistični Italijani vso civilno upravo, vso go-spodarstvo in soodločevanje ali pa vsaj svetovanje pri uporabi vseh javnih sredstev izključno v svojih rokah. Človek res ne ve, če bi se jezil ali pa iz srca smejal.
Zakaj so pravzaprav uprizorili ves ta trušč? Ko so se pričele približevati upravne volitve, so naši iredentisti pričeli naenkrat opažati, kako pričenja med tržaškim prebivalstvom vedno hitreje in močneje rasti razpoloženje za ohranitev tržaške neodvisnosti in samostojnosti. Obup no so propadali vsi poskusi, dn bi ogreli tržaško javnost za kakršno koli vidnejšo manifestacijo za Madrepatrijo, in jasno je prihajalo do izraza, da bodo italijanski iredentisti verjetno izgubili volivno bitko.
Da so vsi Slovenci kot en mož proti vrnitvi pod Italijo, to jim je še Šlo v glavo, da pa pričenja vSe širši krog Italijanov vse bolj brez stra,hu dajati glasnega izraza svojim mislim o neizogibni in neodklon-Ijivi ogromni škodi, ki bi jo Trst moral pretrpeti, če bi postal tretja- ali pa petorazredno prouin-cijsko mesto italijanske republike, to jim je vlilo leden strah v kosti. Crne slutnje so se pričele dvigati pred njihovimi prestrašenimi očmi.
Sami so neprevidno in prenagljeno proglasili bodoče upravne volitve kot nekak plebiscit za Italijo, sedaj fa postajajo izgledi za tefc plebiscit z vsakim dnem obnpnejšil Prestrašeni »clicl so se-rntlegli v smeri Rima:	pomagajte", "drugaie
bomo propadli! In Rim je dejansko priskočil na pomot. Najprej et> organizirali po vsem italijanskem časopisju in v parlamentu znano kampanjo v korist italijanskega Trsta Poskušali so uprizoriti tudi v nekaterih italijanskih mestih nekakšne »ljudske« manifestacije za Trst, ki so pa vse tako klavrno propadle da s temi poskusi sploh niso nadaljevali. Slednjič so pa za vsako ceno hoteli doseči na mednarodnem polju kakšen viden uspeh, ki naj bi ustvaril pri tržaškem prebivalstvu vtis, da ima Italija Trst in vse STO tako rekoč že v žepu.
Hoteli so doseči, naj store zapad-ne velesile Italiji pred tržaškimi volitvami isto uslugo, kot pred državnozborskimi volitvami leta 1948 tristransko izjavo od 20. marca. Poročali smo že, da so vsi ti napori italijanske vlade enostavno propadli. Ne samo to. Uradni in poluradni krogi v Washingtonu, Londonu in v Parizu se niso samo dali rimski vladi z nedvoumnimi javnimi izjavami razumeti, da ji te usluge ne mislijo storiti, še več: previdno, zato pa tem razumljiveje so se slišali nasveti, naj pričenja Rim vendar realneje gledati na tržaško vprašanje. V vplivnih ameriških časopisih pa smo tudi čitali jasna opozorila, naj Italija vendar preneha s svojimi umetno ustvarja-nimi razburjenji zaradi Trsta, ki nikogar ne prepričujejo. Končno je vse to vendarle zaleglo. V zadnjem opreznem izražanju De Gasperija v parlamentu o tržaškem vprašanju so se vsi ti nasveti Zrcalili jasno. In tudi kričanje po časopisju je polagoma, zato pa tem popolneje ponehalo.
Ko so končno vsi ti upi splavali po vodi in že ni bilo nobenega iz-gleda več, da se bo dalo v kratkem času do volitev vendarle izprositi na mednarodnem področju kakšna mrvica, ki bi dala tržaški iredentistični volivni kampanji tako -vroče pričakovano spodbudo, je ostal samo še en izhod: za vsako ceno pridobiti na času! Morda se bo pa sčasoma doslej vendar vedno spretni italijanski diplomaciji končno le posrečilo, da v tržaškem vprašanju doseže kakšen uspeh! Torej odgo-ditev volitev za vsako teno!
Sam De Gasperi je s svojo nedavno izjavo v beneškem listu vil Gazzettino« pripravil pot koraku italijanskih iredentističnih strank pri generalu Wintertonu, naj od-godi volitve. Uspeh oziroma popolni neuspeh tega koraka je znan. Poročali smo o f*m v naši eačnji številki. Vol H ve se bodo vrlile. Besedo imajo sedaj volivci!
Stran 2.
Leto V. - Stev. 35
(Odgovor g. »Suplentu«)
»Kadilki glas« od 23. <t. m. je priobčil''bobširen članek nekega »Supleiita« v zavrnitev našega članka »Stoveniko šolstvo v Italiji« od 10. t, m.
Takoj po- 'objavi našega članka smo prebeli od nekaterih proieaor-jev, šupifenlpv' in staršev vse poln odobravajočih izjav zaradi stvarnosti, dobronamernosti in konsti a* itiv.nosti naših predlogov in kriitike Nato s mo- brcali izpad g. »Suplenta«. Naša stvarnost se v članku .izraža
v	.tem, da .smo navedli tudi nekaj ugotovitev splošnega značaja, k smo jih prikazali v sedmih točkah: da smo, predočili način, kako bi st lahko pomagalo podeželskim dija kom, da smo nasvetovali profesorske tečaje in drugo!. Vse to pa duhu strpijivosti in brez vsakega žaljivega namigovanja.
Mi se ne spuščamo v polemiko g. »Suplentdm« in pribijamo, da nam je ugled in čast slovenske šole pri srcu! Zaradi tega nismo in ne izobešamo umazanega perila s tem, da bi ugotovitve podajali podrobnostih, dokler ne bomo prisiljeni, spričo takega pranja, kot si ga je dovolil g. »Suplent«, kajti ugled in čast slovenske šole nar| je pri srcu bolj kot trenutna korist katere koli učne moči. Sicer, pa bomo vselej branili tudi vsako učno moč, če bi se ji godila krivica.
Tisti redni profesorji in suplent' (advokati, duhovniki in .visokošoi'-ci), ki vršijo svojo nalogo vestno so na šoli pokazali tudi uspeh ir se zaradi našega utemeljenega in prepotrebnega članka v »Demokra eiji« ne razburjajo, ker jih osebno ne prizadeva. Oni izjavljajo,: da bi želeli le, da bi profesorski zbor re nekaj ukrenil v smislu naših predlogov. Oni kritiko sprejemajo kot dober nasvet v skupni želji,- da bi slovenska manjšina v Italiji ime k vzorno In zavidljivo šolo. j
Razburjajo se samo taki, kot je g. .»Suplent«, ki si je naš članek tolmačil in ga presojal verjetno samo z vidika svoje osebne prizadetosti. To sklepamo samo iz . tega, ker v odgovoru piše samo o profesorskih in ravnateljskih zadevah Vse ostalo za njega v »Demokraciji« od 3. in 10. avgusta ni jjilo ns pisano. Prepričati hoče javnost, da je v profesorskem zboru izbranega kar najboljšega premore slovev manjšina v Italiji. Pri tem postavlja trditve, ki ne morejo vzdržati trezne kritike. Navajamo en sam primer: G. »Suplent« .trdi, da je n pr. vsak duhovnik usposobljen učevati latinščino in grščino. Poučevati — pravi g. »Suplent«! Toda eden izmed visokih duhovnikov, •ki jih v svojem članku navaja, ir ki je med najsposobnejšimi šolniki, je izjavil, da on ni sposoben poučevati latinščine ,in grščine, kabin jegova stroka je povsem druga Takih primerov še lahko navedemo saj g. »Suplent« sam trdi, da to, kar smo se učili v srednji šoli, lahko tudi poučujemo v srednji šoli, čeprav se s tem .nismo ukvarjali ne v življenju in ne na univerzi.
'Pravzaprav smo pričakovali odmev na naš članek od ravnateljstev, ker smo slišali, da je. bilo pri enem od teh največ zamere. Toda vsakdo, ki zna slovenščino, ne more najti v našem članku od 10. avgusta ničesar drugega kot dobrohotno in konstruktivno kritiko. Gospod »Suplent« pa je po nesreči polil golido gnojnice prav na našo šolo in na profesorski zbor sam, ko podtika našemu članku vse, česar v tnjerp ni zapisanega. Pri tem raz-
Baraga, ki je že ponovno prosil podpore svoji katoliški šoli, pa brez vsakega odgovora, je ‘dobil še, posebno pismo, v katerem mu Mr. Stuart piše: »Izvedel sem, da ste zbrali precejšnje število učencev Zelo pa obžalujem, da si .niste Izbrali .kakšnega drugega -mesta za svoj misijon in šolo. Kajti dosedanja skušnja priča, da je skrajno slabo, če dvoje veroizpovedi .zasta-
vi	delo v istem kraju. Medsebojni prepir in ljubosumnost sta neizogibna, kar gotovo ne vpliva dobro na misijonsko delo in vzgojo. Da se to prepreči, Vam bo Mr. Ord izročil okrožnico v tej zadevi, tipam, da si boste 'izbrali kak drug kraj, da boste tako upravičeni do Vam pripadajočega deleža iz državnega sklada za vzgojo.«
Baraga je okrožnico prejel 18, maja 1844 na krovu ladje Algon-quin. Jasno je, da ga je hudo zadela. Vse njene posledice, ki bi nastopile, če ostane v veljavi, so mu
galja rane kot berač pred romarsko cerkvijo. Mi profesorskega zbora nismo -razčlenjevali, niti secirali, niti napadali. Napisali smo dobesedno sledeče: »Ni izgovor, da ni poklicnega strokovnega kadra. Bodisi redni profesor, kakor suplent -akademik, advokat ali duhovnik, je s službo na slovenski šoli prevzel odgovornost nase: odgovornost pred svojo vestjo, pred učečo se mladino, pred starši, pred narodom in pred njegovo zgodovino. Da bo ta težka odgovornost ležala nad njim kot Damoklejev meč, je vedel že v trenutku, ko je vložil prošnjo za namestitev. Torej v svesti si odgovornosti je zaprosil za namestitev; ko je nameščen, naj pa izvrši svojo dolžnost!
Nepoklicnim učnim močem se v glavnem očita, da jim manjka pedagoška naob^azba. Pomanjkanje pedagoške naobrazbe ni izgovor. Ravnateljstvo šol in proveditorat bi v teh letih, kar šola obstoja, temu prav lahko odpomcrgla s tečaji. Ni izgovora, ki bi držal!!! Odgovorna sta ravnateljstvo in proveditorat za to težko pomanjkljivost. Na žalost moramo odkrito povedati, da .manjka ta pedagoška naobra-ženost učnih moči tudi na osnovnih šolah.
»Učenci in dijaki se morajo učiti« — trdijo učitelji in profesorji. Prav, toda pripomniti je treba, da morajo učitelji in profesorji naj-
SLOV. KOROŠKA MLADINA
vabi na slavnostno akademijo, ki bo v soboto dne 1. septembra ob 8. -uri zvečer v Gorici na Pla-cuti št. 18.
Na sporedu je 21 pevskih in drugih točk.
prej dati učencem in dijakom pravimo razlago v vsakem predmetu, in tudi pravilno razdeliti vaje za dom, da ne bodo učenci in dijaki preveč obremenjeni.
Dogaja pa se, da morajo starši doma nadomeščati učitelje in profesorje, ali pa da morajo najeti inštruktorja in ga drago plačevati.
Smo na meji dveh svetov, dveh kultur, kjer se dva naroda srečata in opazujeta, morali bi reči učita drug od drugega. Naše šole morajo biti tu popolne v vsakem pogledu in za vzgled italijanskim šolam! Učne moči in dijaki imajo važno zgodovinsko nalogo, da sprejemajo, nosijo in širijo omiko obeh velikih narodov, slovanskega in latinskega. Slovenski narod hoče biti ponosen prav na te slovenske, šole v Italiji in zahteva, naj se te vzvišene naloge zavedajo i dijaki
i učne moči.
»Naši dijaki so talentirani« ,— slišimo pogosto ponavljati. Slovenski dijak velja od nekdaj za talentiranega, kar pomeni, da je zmožen vsega, tudi postati nositelj o-beh kultur, ki naj zbližujeta dva velika naroda na tem ozemlju. Resnost profesorjev, torej, in resnost dijakov! Resnost pa naj ne pomeni napačne strogosti. Vsega se dijak lahko nauči, če ga le profesorji znajo pravilno pedagoško voditi.
Pričakujemo od svojih šol, da nam bodo vzgajale kremenite značaje in ljudi s solidnim znanjem. Kruhoborcev, puhlih karijeristov, lenuhov in faliranih študentov žal ne rabimo. Potem nas bodo lahko svet in naši italijanski sodržavljani pravilno ocenili. Potem bo tudi profesorski zbor s starši lahko ponosen na mladež, ki sili naprej vedno k novim, svetlejšim ciljem.
Kdor se v to zahtevo ne more
naenkrat .stopile pred oči. A tud ■njeno ozadje mu ni bilo dolgo za gonetka. Nihče drugi kot njegovi nasprotniki metodisti so tisti /: duh, ki jo je Mr. Stuartu navdihnil, ta pa vrhovnemu uradu .za ir •dijanske zadeve. A Baraga ni b' eden tistih, ki bi dejal: W.ashi.ngton je govoril, jezik za .zobe!
Deseit dni pozneje je naslovil na Mr. -Stuarta svojo obširno spomenico, obsegajočo štiri velike poie.
V	njej se je pokazal absolviranega jurista. Med drugim pravi: »Ta o-krožnica kot naredba ne more biti obvezna pred dnem promulgacije. To je splošno pravilo v teh zadevah, priznano po vsem civiliziranem svetu. Dan promulgacije te naredbe pa je zame 18. maj 1844 in ne more biti prej, ker mi je pošta prej ni dostavila. Od tega dneva sem po pravici vezen na to na-redbo, in se je nameravam — to Vam zagotavljam — zvesto držati loda pred (tem dnem, dragi moj
vključiti — bodisi profesor ali dijak, naj’ se raje sam — izključi!!«
»Soča« od 14. julija t. 1. pa je objavila dobesedno sledeče: »Ker je naš narodni obstoj neločljivo povezan z našimi osnovnimi in srednjimi šolami, pa želimo in hočemo, da bi bile -te na dostojni višini, ker le tako bodo vzgojile in usposobile zdrav naraščaj, da bo kos vsem preizkušnjam in izjemno težkim prilikam.
Bilanca o delu letošnjega šolskega leta leži pred -nami. Obraz se nam zresni, ko pregledujemo zaključne uspehe in ne moremo dalje, ne da bi -razčlenili vzroke in posledice poraznega obračuna, zlasti na naših srednjih šolah.
Za neuspehe so neizpodbitno soodgovorni profesorji omenjenih šol in poudarjamo, da so minimalni a-li celo porazni uspehi zlasti v tistih predmetih, katere poučujejo profesorji, .ki jim manjka potrebna pedagoška izobrazba. Le-ta odpira vzgojitelju pot do pravilne in kritične presoje otrokove duševnosti in njegovega opazovanja ter mu odpira razne načine uspešnega podajanja. P.ri nekaterih predmetih ni potrebnega razvojnega in sistematskega dela in zato ne nujne a-sociacije in vezave. Našim šolam manjka kader poklicnih profesorjev, ki ne bodo podajali predpisane snovi le šablonsko in teoretsko, ampak življenjsko, s širšo razgled-nostjo in sposobnostjo. Kljub .temu, da nam manjka poklicni kader, pa bi bili uspehi boljši, ko bi nameščeni profesorji s skrbno pripravo in odgovornostjo vršili svoje delo.«
Tako smo napisali mi in tako »Soča«, s to razliko, da je »Soča« objavila svoj članek že 14. julija, mi pa smo naša dva članka prinesli 3. in 10. avgusta, ko smo imeli celoten pregled uspehov in neuspehov na šoli.
Pa si dovoljuje g. »Suplent« podtikati, da naš članek bi napravil lahko našim srednjim šolam zelo veliko škodo, češ »da spravlja naše šole v skrajno slabo luč«. To je seveda g. »Suplent« napisal morda z namenom, da bi obrnil pozornost javnosti od bistvenega predmeta in namena našega članka. Zato mu zagotavljamo, da naše šole utegne--jo zaradi našega članka le pridobiti, iničesar pa ne izgubiti. Ce si silno trpko kritiko dovoljujejo razni italijanski časopisi na račun italijanskega šolstva, zakaj bi se 'e ne smeli poslužiti tudi mi v naših zadevah in po načinu, ki ga smatramo za najbolj primernega in u-činkovitega, nikakor pa ne s .stališča osebnih koristi in pogledov?
Mi smo pisali o odgovornosti staršev, učencev in dijakov, vseh
gospod, ne more vezati nobenega misijona in nobene šole, ker nobena naredba ne more biti obvezna pred svojo promulgacijo. A pred to naredbo sta bila moj misijon in moja šola v tem kraju že pol let^
v	delovanju.«
'Nato Baraga podrobno in prostodušno zavrača Stuartovo okrožnico točko za -točko. Pa mu tudi kar naravnost pove, da je po njegovem mnenju on narekoval te odredbe Washingtonu. »Mr. Stuart«, piše, »kar ne morem zamolčati svojega
v.tisa, da Vam ni nič drugega kot moj prihod v L’Anse, ki Vam ni ljub, .dal povod, da ste »vojnemu odseku« .navdihnili imenovano o-krožnico, ki je pa za te širokogrudne, svobodne in zato srečne Združene ameriške države nekaj neumljivega. Morda je moje mnenje zmotno, gospod, če je, blagovolite mi oprostiti.«
Z njim je zaenkrat obračunal, rie pa z zadevo samo. Takoj ža tem-je sestavil sv.oie »Answers - odgovore« za najvišjo oblast, na »vojni odsek« -v Wašhjngtanu. In da bi bili »odgovori« bolj gotovo učinkoviti, jih je poslal svojemu škofu, da jih dn osebno ponese na to najvišje mesto. Le iz njegovega pisma
učnih moči, lavnateljstev in pr-5-vednord.a. Pnoocui pa smo tudi Zelo oosiren cianeK z zancevo po uzaKonitvi nasin soi in pri -tem pi .-Kazali vso odgovornost italijanske viade in Krajevnih ciniteljev.
Tako »Soca« kakor »Demoniaci-ja« se v svoji kritiki ujemata! Kaj pa g. »Suplent«? Ta je sicer priznal, da imamo p-av, toda knvao je dal samo naj.oolj nedolžnemu predmetu:	knjigam!	Mi	smo
glede tega napisan: »Znuno je, da manjšo tud 1 učne knjige. Pre-uridko znano pa je tudi, da se nekatere učne moči ne potrudijo, da
oi	dijakom narekovale v redu vse potrebno. Kako naj si dijaki pomagajo, če jim drugi ne znajo pomagati? k
G. »Suplent« pa ,se iz zadrege reši, kakor povedano, s tem, da meče krivdo samo na knjige. Dobesedno pravi on: »Naše goriške srednje šoile res niso na višku, a tega ■tudi nihče ne more pričakovati, ko ve, da so te naše šole stare komaj nekaj let in da so se morale boriti in da se še vedno borijo z neštetimi težavami, kot je n. pr. pomanjkanje knjig in drugih poučnih pripomočkov. Tega stanja pa niso kri-
vi	ne ravnatelji in ne profesorji.«
»Res je tudi, da nimajo naše srednje šole izbranega poklicnega profesorskega kadra.«
Posebno užaljen je g. »Suplent«, ker smo naložili odgovornost tudi ravnateljstvu srednjih šol. 'Napisali smo ze, -da ne -bomo prizanašali prav nikomur, ker nam g.re le za ugled in procv.it naše šole. V ostalem povemo g. ».Suplentu«, da nas njegovo primerjanje razmer na naših šolah z razmerami na italijanskih ne zanima, ker nam gre za naše šole, o katerih želimo, da bi bile vzorne pred vsemi!
Poudarjamo:	kdor naš materin
jezik obvlada, ne bo v našem članku odkril nobene žaljivke, nobenega napada, najmanj osebnega na profesorski zbor ali posameznike, šc najmanj pa brskanje po zasebnem življenju profesorjev, ampak bo lahko odkril samo iskreno željo, da profesorski zbor .uresniči velika pričakovanja staršev, ki jim svoje 'otroke .zaupajo v vzgojo, in dijakov, ki pričakujejo^ da bodo mnogo pridobili od njihovega znanja. Ce se pa naši profesorji čutijo kot bogove ma Olimpu, naj se tudi zajedajo, da v vrhove kaj rado treska. V starem veku so .bogovi h-o-diii po svetu prostovoljno, da so spoznavali težave ljudstva; danes pa doživljamo, da ljudstvo tudi bogove trga z Olimpa...
.Zaradi tega želimo, da ne bomo prisiljeni v polemiko o naših šolah, po vzorcu g. »Suplenta«.
Kakor nam je pri srcu naša šola, tako naj bodo gospodje profesorji prepričani, da je tudi zanje v slovenskem srcu topel kotiček. Na njih je ležeče, da si v njem trajno postiljajo!
na škofa izvemo, da je prepričan o končni zmagi pravične stvari. Izrazi mu še drugo s u mn jo, da je namreč okrožnica le delo metodistov in njihovega zaščitnika Mr. Stuarta in da najvišja oblast o njej ničesar ne ve. Dostavlja, da piše kot .svoboden ameriški državljan, s prepričanjem, da Mr. Stuartu nakana ne bo uspela, »če pravica še ni očitno pogažena«.
To pravdo je Baraga v resnici ne samo moralno, ampak tudi pravno dobil. To izvemo iiz njegovega pisma škofu 27. avgusta 1844, v katerem mu sporoča, da mu je Mr 'Stuart zagotovil, da dotična okrož nica ne bo imela nikakih zlih posledic za .njegov misijon. In jih m imela (nikakih). Baraga je ostal v L’An.s-u, misijonaril je in vodil svojo misijonsko šolo kot prej. Seve naklonjen mu Mr. Stuart tudi poslej ni bil. Katoliški misijon je bi' temu možu še vedno pastorek, kadar je šlo za kako državno podporo. Tako Baraga toži svojemu škofu, da njegovi katoliški Indijanci niso dobili od vlade mikakega semenskega krompirja in nikakr-podpore za šolo. Te podpore so bile pač le milostne drobtinice z dr-žaVne mize, katerih po pravu ni
Gospodarski padec u številkah
V Gorici smo imeli leta 1948 3500 meničnih protestov za skupnih 108 milijonov lir; leta 1949 8500 protestov za 220 milijonov lir; leta 1950 14.500 protestov za 415 milijonov lir, in v prvi polovici tekočega leta pa že 8000 protestov za 215 milijonov lir.
Pro memorial
'Rodolfo Manzin je prišel v Gorico leta 1947 kot istrski begunec.
V	Gorici nastopa pač kot absoluten gospodar nad Slovenci in ravna odnosno bi rad ravnal z njimi prav tako, kot so ravnali pristni fašisti. Po poklku je časnikar in prav go t-ovo, sodeč po njegovi starosti, izhaja iz fašistične časnikarske šole.
Sicer pa je zahteval in dobil službo na županstvu v Gorici, on. ki je tujec. 'Pristni Goričani, Slovenci ali Italijani, službe ne morejo dobiti..., .ker jim jo je on vzel!
Njegovo strupeno razpoloženje do Slovencev se najbolje vidi v tem, da je lani, ko so naši slovenski svetovalci zahtevali uveljavljenje naših jezikovnih pravic na ob črnski seji na goriškem gradu, po stavil na mesto vsakega italijanskega svetovalca tipkano zahtevo, naj nastopijo proti Slovencem. Sam župan je zaradi tega drznega postopanja strupenega uradnika da' listke takoj odstraniti! V teku burne seje in med hruščem, ki je za radi zahteve slovenskih svetovalcev zlasti g. Bratuža, nastal, je ta občinski uradnik, ki je prišel jemat kruh iz ust pristnim Goričanom, kričal proti slovenskim svetovalcem: »Metteteli al muro!«
Letos je obč. uradnik g. Jožef Filej, Slovenec, kandidiral na naši listi za pokrajinski svet. Tedaj je »Arena di Pola«, pri .kateri je Ro-dolfo Manzin »magna pars«, napisala sledeče naravnost nagnusno poročilo, ki jasno priča, kakšno ravnanje obeta s Slovenci, če bi se Italija vrnila v Trst:
»Ma allora altrettanta meraviglin potrebbe destare il fatto che nellc lista slovena, per le medesime ele-Zioni provinciali, figura addiritturu un impiegato del Comune di Gori-zia, certo Giuseppe Filej. Uomo in-dubbiamente mansueto e docile al-meno nelle apparenze, e come /un-zionario bene apprezzato, ma altret-tanto deciso nel mancare di rispet-to verso la collettivita italiana de! dipendenti dell’italianissimo Comune di Gorizia, quando si presenta esponente e candidato in una lista fuori dubbio antiitalidna e, a pen-sarci un po’ su, anche antinazio-nale.ii, (»Arena di Pola«, 23. 5. 1951)
Toda g. Rodolfo Manzin je prišlek iz Istre, medtem ko je g. Filej go-riški rojak, in celo občinski tajnik bivše občine Standrež. Na goriš ko županstvo je prišel, ko je bila štan-dreška občina priključena h Gobci. Naj vrnejo Standrežcem samostojno občino in .g. Fileju tajništvo, da vsaj ne bo imel nekega Manz -na pod nogami .kot strupenega sovražnika. Saj je Manzin prišel 1-.skat kruha v Gorico!
Omeniti je treba tudi: da bi bil skrajni čas, da g. župan goriške občine ojpozori uradnike Rodoifa Manzina in urednika »Giornale di Trieste« Bernota, da je treba med službenimi urami delati v občinskem uradu delo in ne pisati sovražne članke proti Slovencem! Se manj pa 'zahajati iz urada v uredništvo njihovega, lista,, kajti občinski uradniki, tako Manzin kakor Bernot, so plačani tudi z denarjem, ki ga plačujejo Slovenci. Naj torej ne pljujejo v .skledo, iz katere jedo! 'Zato Slovenci ne maramo pod Italijo!
mogel zahtevati. 'Za šolo že zaradi tega ne, ker ni bila stalna. Ce je šel on na misijonsko potovanje, je včasih po cele mesece ni bilo. Cr> bi mu šle podpore po pravu, bi za postavno določen prispevek za misijonsko šolo ne 'bi bil prosil, ampak bi ga zahteval in ga tudi izterjal.	•	•	.
To sta, upam, dva prepričevalna primera, kako je bil Baraga neustrašen zaščitnik ter zagovornik brezpravnih in njihovih pravic. Za zmago pravičnosti je bil priprav-j Ijen prenesti vsako žrtev. Pa tudi ni poznal nobenega mogotca, kateremu bi ,si ne upal z odločnost'o svetega Janeza Krstnika v obraz povedati: Ni .ti dovoljeno! Bali so se ga, ker so vedeli, da je v boiu za pravice neodjenljiv. Spoštoval' so ga. ker ga pri tem očividno n>’ vodila maščevalna želja, da bi kot zmagovalec pokleknil na prsa svojega poraženega .nasprotnika, ampak da bi zmagala pravica. Ko je bilo tei zadoščeno, je podal nasprotniku prijateljsko roko, nato ie pa pokleknil in zmolil: »Tebe Boga hvalimo!« Taki so samo svetniški borci ;za pravico. Baragu torej, svetniškemu zagovorniku brezpravnih: SLAVA/	(Konec)
Od srede - « . Ido srede_
22. AVGUŠTA: Angleški minister Stokes je prekinil pogajanja s perzijsko vlado glede, petroleja in bse vrnil v London. — V Franciji, $0 povišali cene žitu. — Med ZDA in SZ so v teku pogajanja glede medvojnih ruskih dolgov. — General Franco se laskavo izraža o vlogi španske vojske pri obrambi Evrope. — De Gasperi je povabljen na razgovore v Washington. — Francija se zavzema za »moralno revizijo« italijanske mirovne pogodbe
— Na Bledu je sprejel maršal Tito angleškega podtajnika Za zunanje zadeve Daviesa■ Davies se je razgovarjal tudi z jugoslovanskim zunanjim ministrom Kardeljem, baje tudi o Trstu.
23. AVGUSTA: Komunisti so prekinili pogajanja za premirje na Koreji. — Jugoslavija bo izdelala lastni pravilnik o plovbi po Donavi, ki pa ne bo v nasprotju s podonavsko konvencijo. — Francija se vedno bolj upira misli o ustanovitvi nemške vojske. — Ameriško trgovinsko ministrstvo iznaša zopet temeljito kritiko italijanske gospodarske politike. — Egipt javlja, da bo v kratkem odpovedal sporazum z Anglijo glede bivanja angleških čet na sueškem področju. — Zaradi propasti petrolejskih razgovorov s Perzijo pripravljajo v Angliji bencinske nakaznice.
24. AVGUSTA:	Poluradno poročilo vrhovnega poveljstva čet OZN na Koreji označuje komunistične pritožbe o dozdevnih zahodnih kršitvah nevtralnega pasu pri Ke-songu kot navadno burko. — Nemška komunistična voditelja Pieck in Ulbricht sta šla na »zdravljenje« v SZ. — Francoska skupščina se bavi s kočljivim vprašanjem o državni podpori zasebnim, zlasti katoliškim šolam: proti podpori nastopajo enotno socialisti in komunisti.
— V Neaplju so izkrcali prvo pošiljko kanadskega daru v orožju za Italijo. — Poveljnik Vlil. armade OZN na Koreji Van Fleet izjavlja, da je pripravljen na kakršno koli komunistično ofenzivo. — V Perziji je prišlo do velikih protiangle-ških demonstracij, ki jih je organizirala filokomunistično razpoložena stranka »Tudeh«.
25. AVGUSTA: Trumanov osebni odposlanec A. Harriman je priletel iz Perzije v Slovenijo, kjer je bil gost na večerji pri maršalu Titu na Bledu. — Braziljski državni podpredsednik Cafe Filho je pred odhodom iz Beograda v Atene izrekel na časnikarski konferenci željo po globljih kulturnih in gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Brazilijo. — Angleški državni podtajnik za zunanje zadeve A. Davies se je po tritedenskem bivanju v Jugoslaviji vrnil v London in poročal vladi o svojih razgovorih z maršalom Titom in zunanjim ministrom Kardeljem. — Ameriška letala so uspešno bombardirala severnokorejsko pristanišče Rašin v bližini sovjetske meje. — Anglija in Perzija izrekala željo po nadaljevanju pogajanj za obojestransko sprejemljivo rešitev petrolejskega spora.
26. AVGUSTA: V Egiptu je prišlo do protiangleških in protiame-riških demonstracij; množice so zahtevale, naj vlada odpove pogodbo z Anglijo iz l. 1935. — Indija je odklonila udeležbo na konferenci v San Franciscu, ker se ne strinja s tem, da ostanejo ameriške čete na Japonskem tudi po sklenitvi mirovne pogodbe z Japonsko; Indija želi tudi, da bi ZDA vrnile Japonski otočje Riukiu in Bonin. — Jugoslavija se tudi ne bo udeležila konference v San Franciscu, ker more rešiti vsa viseča vprašanja z Japonsko po redni diplomatski poti. Trumanov osebni odposlanec Harriman je odletel iz Jugoslavije na uradni obisk v London.
27. AVGUSTA: Indija namerava skleniti ločeno mirovpo pogodbo z Japonsko, kar povzroča precejšnje nezadovoljstvo v ZDA. — Sovjeti javljajo, da bodo stavili na konferenci v San Franciscu svoje predloge za sklenitev mirovne pogodbe
2	Japonsko. — Danes je začelo stavkati pol milijona ameriških delavcev, zaposlenih v industriji bakra. — Korejski komunisti bi nadaljevali pogajanja za sklenitev premir-ja samo v primeru, če bi Američani prevzeli odgovornost za zadnje incidente v nevtralnem pasu pri Kesongu.
28. AVGUSTA: ZDA, Anglija in Francija so se odločile, da nudijo Jugoslaviji primerno pomoč za nakup surovin; pomoč znaša za drugo polletje t. I. 50 milijonov dolarjev in bo uporabljena za uravno-vešenje trgovinske bilance in za konsolidacijo gospodarstva. — V septembru bo predsednik Varnostnega sveta OZN jugoslovanski zastopnik Aleš Bebler. — Tehnično vojaško odposlanstvo Jugoslovanske armade se razgovor ja v Wa-shingtonu z ameriškimi vojaškimi strokovnjaki o vojaški pomoči Jugoslaviji. — General Ridgtoay javlja, da hoče kitajsko-korejsko poveljstvo s svojimi obtožbami zopet pridobiti izgubljeni prestiž.
Zakaj nočemo pod Italijo
•Neki g. Rodolfo Manzin nas je počastil v »Giornale di Trieste del Lunedi«. od 27. t. m. s ,tem, da je objavil delno in površno vsebino članka »Zakaj nočemo pod Italijo«, ki ga je prinesla »/Demokracija« od 3. t. m.
'Gospod Rodolfo Manzin kajpak opozarja oblastva, da blatimo in žalimo italijanski narod in zahteva, naj nas kaznuje. Zbodlo ga je, ker smo povedali odkrito resnico, zakaj nočemo pod Italijo!
Sicer pa g. Rodolfo Manzin pozna toliko slovenščine in toliko razume smisel članka, da ni niti razumel, da so ga napisali tržaški Slovenci. Saj smo goriški Slovenci že pod Italijo!
»Demokracija« pa se tiska, kakor je v njej navedeno, v Trstu in ne v Gorici. Ima pa goriško rubriko! Kot pač »Giornale di Trieste« in razni drugi listi!
Kako bi nas g. Rodolfo Manzin sodil, če bi ukazoval on?!
'Prosimo ga samo eno: naj prevaja naše članke v celoti in naj jih tudi v celoti priobčuje! Hvaležni mu .bomo za uslugo!
IBIIlHMIlIllllliIllllllBMlllWlil®HfllllIlllj)l!lU!!illMMlBPSIIlIIIiillllIllIi}||!jII!lltlllllij|||!|||IIliiilttl!jJBItli|(lOi|i|jjj||j|il!yj!l||Hj!,'i;, illllllilllllillllillllllllllillilHlliilllllliiil!liiilliiii!ii!!!!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiyiiiiiiiiiiiiniiiii|[|H[j[||||ni P. HUGO BRETs O. F. M.
Baraga - zagouornih hrezpraunih
Dooolj je bilo slepomišenja. Za jasna načela. Za združiteo slooenskih narodnih sil na zdraoi podlagi
" N-i prešlh niti dobrih' osem dni Ln že so tržaški titovci prišli na dan z drS^o svojo' voli Vri o izjavo. Tokrat se, je. oglasila njjihpva tako imenovana Osvobodilna fronta.
Nekoliko historijata. Kaj je dejansko OF
V	vojnem času in v povojno razdobje so prišli tržaški komunisti s čisto novim sistemom političnih organizacij. V 'zavesti, da pod odkrito 'komunistično firmo ne bodo pridobili našega človeka kot soborca, je komunistična partija izginila s površja in na njeno mesto je stopila Osvobodilna fronta. Nastala je z gesli, ki jih je posnela iz duhovnih zakladov svobodnega človeštva in je s tem pridobila zelo veliko poštenih, v ogromni večini vedno nekomunističnih Primorcev iin Tržačanov. O marksistično-leninističnih načelih in ciljih ni bilo niti najmanjše omembe.
Na Tržaškem se je 'to stanje v prvih povojnih letih nadaljevalo, le da je 'budi OF izginila s politične pozornice in je njo zamenjala SIAU, v kateri se je OF neslavno izgubila. Dolgo se naš človek ni znašel s temi novovrstnimi političnimi organizacijami. Komunistična partija je ostala še vedno nevidna in v javnosti je nastopala SIA1U kot nekaka samostojna politična organizacija z lastnim programom in celo tudi z lastnimi, nekako na demokratični način prikrojenimi cilji. To stanje je trajalo toliko časa, dokler se ni smatrala Komunistična partija za toliko močno, da lahko odvrne krinko in da izjavi odkrito, da sta programa SIAU in KiP ista. Komunistična partija je proglašena za ».kadrovsko« organizacijo; SIAU, sindikati, Zveza partizanov, političnih preganjencev, razne kuLturne ustanove in organizacije itd. pa za »masovne«. To se pravi Komunistična partija je točno po leninističnemu učenju proglašena za edino vodečo in politično odločujočo silo, ki je »masovnim« organizacijam dajala vse višje in nižje »voditelje«. Te »masovne organizacije« so predstavljale iza partijo zgolj 'tako imenovano '»manever.sko maso«, s katero je »manevriral« kot nekak političen bog edinole sekretar Komunistične partije.
Po komunističnem razkolu
To je tako trajalo do komunističnega razkola junija 1948. Po razkolu se je »maneverska masa« iz »masovnih« organizacij večinoma porazgubila. Pri titovcih so ostali bolj ali manj le generali in oficirji, pri kominformistih pa so se preostali proglasili za to, kar so: za 'komuniste. Kar pa je bilo v nekdanji OF čistega in poštenega, torej ogromna večina nekomunistov, so danes zbrani o-krog Slovenske narodne liste.
Obletnici ugrabitve S. fl..Uršiča
Št vedno skušajo slepomišiti
Prakasno je tržaško titovsko komunistično vodstvo spoznalo, da se je z istovetenjem SIAU in KiP nevarno zaletelo. Ker so jim ostali le dokaj maloštevilni slovenski pristaši, so potegnili iz arhiva zopet OF, v varljivem upanju, da bodo Slovence, z zopetnim poudarjanjem načel s svobodnega sveta in s prikrivanjem marksistično -leninističnega jedra, zopet vlovili v svoje mreže. Ta poskus jim ni irt jim tudi ne bo uspel. Previsoko je razvita politična zavest tržaških Slovencev, da bi se s takimile robato-primitivnimi političnimi potezami dali zopet speljati na politične pozicije, ki so že enkrat popolnoma odpovedale. Smatramo pa tudi, da predstavlja vse ,to slepomišenje tržaškega titovskega vodstva. z OF, s Slovensko-italijansko ljudsko fronto 'itd. — le s svojim komunističnim imenom nočejo na dan! — naravnost žalitev za našo pošteno politično javnost. Naj se vsak, posebno pa vsak Slovenec odkrito prizna za to, kar je in naj se temu primerno tudi politično oprredelil Ne dvomimo, da se v zelo kratkem času tudi bo! Naš položaj zahteva imperativno ■čistega političnega ozračja, da bomo lahko kos našim, bolj kot težkim političnim in vsem drugim narodnim nalogam!
Tudi glede STO-ja zopet slepomišijo
Kljub tem jasnim spoznanjem nismo takoj odbili ustno izraženih želja nekih voditeljev .tržaških titovcev, naj stopimo z njimi v razgovore o morebitnem skupnem volivnem nastopu v mestu in na podeželju. Četudi nam je bilo točno iznano, da titovski agenti že mesece po neštevilnih javnih in tajnih kanalih obdelujejo v tem smislu -našo slovensko javnost, smo se globoko zavedali resničnega in iskrenega hrepenenja slovenskega človeka na Tržaškem po združitvi naših političnih sil. Zavedali pa smo se tudi, da morajo v usodnih trenutkih — iin bodoče volitve bodo verjetno usodnega pomena -stopiti marsikateri posebni oziri v ozadje, kadar gre za zaščito življenjskih narodnih koristi. Zahtevali .smo zaradi tega od titovskega vodstva, da pred pričetkom kakršnih koli razgovorov poda jasno in javno izjavo za brezpogojno ohranitev vsega Svobodnega tržaškega
ozemlja v smislu in obsegu mirovne pogodbe. Titovska^ vodstvo ni dlje časa nič odgovorilo; končno smo mi anginah odaovjor. It$ tftov- f -sko vodstvo je odgovorilo, da oni ne morejo dati gftdy ST6-ja iz- 3 iave, da so za brezpogojno obrambo in ohranitev STO-ja. O tem podaja naši javnosti naš Glavni volivni odbor Slovenske narodne liste na drugem mestu točna pojasnila. V pogledu ohranitve in obrambe celokupnega STO-ja ne poznamo kompromisov, ker se točno zavedamo, da bi nas vsako popuščanje in vsaka revizija mirovne pogodbe neizogibno speljala zopet pod Italijo. Tržaško titovsko vodstvo pa zastopa dejansko izrazito revizionistično stališče. Zastonj je vpitje: nikoli več pod Italijo, če se hoče spraviti cono B pod Jugoslavijo.
Naši neprečiščeni računi
Pri vsej naši pripravljenosti, stopiti v pogajanja glede volitev, naj pa gospodje tržaški titovski veljaki ne mislijo, da smo pri tem pozabili na vse, kar so oni počenjali na Tržaškem v povojnih letih.
Imamo še veliko neprečiščenih računov. Neporavnane so strahotne krivice, ki jih je titovsko vodstvo zagrešilo nad osnovnimi narodnimi 'koristmi in nad neštevilnimi Slovenci in ki so se pogosto stopnjevale do navadnih zločinov. Dolga je lista teh grehov. Ali se zavedate, da naš narod zahteva m trna pravico, zahtevati povračilo za vse komunistične krivice in zločine? Kdo je kriv, če danes ,ni slovenskih uradnikov po državnih uradih in pri zaveznikih? Samo vi, ki ste 1. 1945 in 1946 prepovedali Slovencem in Hrvatom vstop v take službe, danes pa tarnate, kako slabo se Slovencem godi. Ogromen del krivde .za zapostavljanje Slovencev v vseh javnih uradih nosite
vi,	ki site v začetku odbijali sodelovanje' z 'ZVU in s tem prisilili zaveznike, da so se naslonili na Italijane in italijanske svetovalce povsod, izvizemši v šolstvu in radiu.
Nepotrebni so
Z 'vso pravico se vprašamo, .kakšno vlogo naj sploh še odigra politična skupina na politični pozornici, o kateri še vedno ne vemo, kakšna so njena dejanska politična načela in ki se je vrh vsega kompromitirala do kosti? Svet je danes podeljen v dva ostro ločena tabora, med .katerima .zija nepremostljiv prepad. Ali stojiš na eni ali pa na drugi strani prepada! Sredinci niso mogoči niti v svetu, še manj pa pri nas. To je zakon našega sodobnega razvoja, ki se bo povsod uveljavil z jekleno doslednostjo. Za vsakogar, ki veruje v vrednote svobodnega sveta, so naše skupne vrste vedno odprte. Naš program je tako širok, da je dejansko pristopen vsakemu Slovencu, ki pošteno misli. Vsak pošteni Slovenec nam je dobrodošel. Izprijencev seveda ne bomo sprejemali.
Ce je titovskemu 'vodstvu res pri isrcu dobrobit tržaških Slovencev in če so jim tuje vse ozke strankarske in osebne 'koristi, ko.t zatrjujejo, naj razmislijo dobro o našem predlogu. Po železni logiki razvoja je to edina in hkrati neizogibna pot, ki nas bo vodila do daljne strnitve naših narodnih vrst.
Za združitev naših slovenskih sil
Ko smo se priključili Slovenski narodni listi, ki .združuje vse politično pozitivne sile nekomunističnih Slovencev, smo se točno zavedali, da zahtevajo čas in razmere strnitev naših slovenskih političnih isil. Na .ruševinah in na strahotnem političnem in moralnem pogorišču popolnoma propadlega komunističnega združevalnega poskusa pričenjamo zopet zidati našo narodno skupnost na zdravih in čvrstih osnovah. 'Nas vodi zvestoba do naše svetle preteklosti, nas vodi nepremagljiva vera v svobodo duha in v nedotakljivost človeškega dostojanstva, nas vodi globoka vera v nezamenljive vrednosti krščanskih etičnih in moralnih načel. Pod znamenjem teh načel so rasla naša pokoljenja, krepko so se .razvijala in dosegla čudovito visoko politično in kulturno raven. Po tej in edino po tej poti pa lahko damo tudi našemu slovenskemu .tržaškemu ljudstvu moralne opore, da bo premagalo vse preizkušnje, ki ga še čakajo v bodočnosti. Samo po tej poti pa bomo tudi dosegli združitev naših narodnih sil.
Danes, hvala Bogu, zajema spoznanje vedno širše kroge, da prinašajo oživljena marksistično-leninistična načela zgolj lakoto in revščino, strahotno duhovno in duševno nasilje im .zmedo ter našega zdravega in poštenega naroda nevredno moralno in kulturno izprijenost. Borili ise bomo z jekleno doslednostjo in z neupogljivo voljo, da taka usoda nikdar ne zadene naše pošteno slovensko tržaško ljudstvo.
Vedrega čela in mirne vesti stopamo pred naše slovenske volivce.
Ce nam verjamejo, nam bodo sledili.
Njihove sodbe se ne bojimo!
iDne 31. avgusta je obletnica u-grabitve Slavka Andreja Uršiča, prvega urednika »Demokracije«, s svobodnih goriških tal tedaj še pod zavezniško upravo.
Težka je za nas tržaške in go-riške Slovence izguba S. A. Uršiča! Živimo in borimo se v času, ko potrebujemo ljudi odločnih dejanj in jasnih misli, kakršen je bil prav naš Uršič, zato je bila za nas njegova izguba težak udarec pri izvajanju naše narodnostne in politične borbe.
Ko stopamo tržaški Slovenci prav v ich dneh v votivno borbo za oktobrske upravne volitve na Svobodnem ttidikern ozemlju, nam je obletnica Uršičeve ugrabitve po komunističnih plačancih le vzpodbuda več, da zastavimo z največjo odločnostjo vse svo e sile za zmago demokratične zakonitosti in demokratične pravne varnosti na našem ozemlju.
S tem se bomo najdostojneje oddolžili spominu S. A. Uršiča!
Vsaka ped zemlje
diši po človeški krvi...
Predpoliona
Razgovor, ki ga je nedavno imel ministrski predsednik De Gasperi o tržaškem vprašanju, in istočasni neuspeli poskus tržaških iredentistov, ki jih je vodil g. Rinaldini, da bi dosegli vsaj odgoditev volitev, če že niso mogli doseči uveljavljenja italijanskega zakona o povezavi list (»apparentamento«), kažejo po eni strani zaskrbljenost naših političnih nasprotnikov glede izgledov na bodočih občinskih volitvah, po drugi strani pa čvrsto odločitev generala Wintertona, da se pod nobenim pogojem ne da premakniti s stališča, ki ga je enkrat zavzel. Zadovoljivo je za nas prvo in pomirljivo drugo. Iredentiste vidimo nesložne in v pomanjkanju sredstev za borbo tudi če pustimo ob strani, da so imeli v svoji časnikarski kampanji dokaj nesrečne roke. Po drugi strani pa vidimo, da je general Winterton pri vsej svo-
Uspehi iRO-a
Mednarodna organizacija za begunce IRO je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da so v juliju preselili 10.065 razseljenih oseb, : čimer je .naraslo skupno število v 49. mesecih preseljenih oseb na 965.206 oseb. Od v juliju preseljenih oseb so 'Združene države prevzele 6.210 'beguncev, na drugem mestu je pa Kanada s 1.565 begunci.
Poročilo navaja dalje, da je še nad 140.000 primerov razseljenih c seb visečih. Okoli 82 odst. visečih primerov je v Nemčiji, Avstriji in Italiji, iz katerih dežel je IRO že, preselila 871.876 razseljenih oseb v, novo domovino.
Od 1,575.000 razseljenih oseb, ki so uživale podporo IRO. ima 305.467 oseb samo »pravno in politično., .zaščito«.
ji naklonjenosti do Italijanov dovolj krepak in stanoviten, da tej svoji naklonjenosti določi točne meje in prav v tem se razlikuje od Airegeve popustljivosti.
Dokaj manj pa moremo soglašati s tem, da se Zavezniška vojaška u-prava pri izdajanju svojih naredb drži italijanskih želja, kakor se je na primer izkazalo glede določitve dneva volitev. Ali, če so stvari že take, kakršne na žalost še vedno so, zavisi vendarle v dobršni meri od naše narodne zavesti in od naše strnjenosti, kako se bodo stvari razvijale v bodoče. Vsekakor pa imamo to zadoščenje, da pri generalu Wintertonu moremo opažati doslednost in spoštovanje pogodbenega stanja ter čvrsto pravno o-snovo.
V tem je razlika od Italijanov! Kaj namreč za Italijane pomenijc temelji prava, smo videli iz nastopov rektorja tržaške univerze Cam-marate in njegove teze o italijanski vrhovnosti. Ali zdi se, da tudi minstrski predsednik De Gasperi ni prav v preveliki meri dosleden iz rečenim izjavam. Pri tem pa De Gasperi ni nobena izjema v italijanskem političnem, kakor Camma-rata ni nobena izjema v italijanskem znanstvenem svetu. V nespoštovanju najsvečajnejših svojih obvez Italijani niso izjemni, ampak čisto dosledni in menda so samo v tem dosledni strokovnjaki. Saj je že duc de Grammont, francoski minister Napoleona III., v Turinu nato pa v Firencah leta 1860 ugotovil dokaj mastne poedinosti c tem, kako so piemonteška »osvobodilna oblastva« vršila plebiscite tako da je pravna znanost po tem načinu ustvarila tehnični pojem »okupacijskega plebiscita«. Ze Claude Farrire je v svoji, po bistrem opazovanju znani noveli »Tripoli-tanija«, ugotovil, v kolikšni meri
se razlikujejo pn-avne navedbe od stvarne resnice pri italijanskem sodstvu v okupiranih krajih. Prav taka vloga politikujočega prava prihaja sedaj pred volitvami do izraza tukaj v Trstu. Kajti ako hočemo premotriti povode za preiskave proti Klariču in drugim našim ljudem zaradi dezerterstva iz leta 1943, pač ne moremo videti drugih kot v popolnem in zavestnem pomanjkanju pravnega temelja izključno politične težnje, enako kakor so mnogim nastopi raznih predstavnikov tukajšnjih sodnih oblasten v bistvu pomenili zavestno podreditev osnovnih pravnih načej političnim pobudam. Toda tudi nastopi ministrskega predsednika De Gasperija pomenijo v bistvu dolgotrajno in zavestno kršitev najosnovnejših načel mednarodne korektnosti.
De Gasperi pozablja namreč, deje on ministrski predsednik in še mnogo več, minister zunanjih zadev italijanske republike, in da Svobodno tržaško ozemlje po mi/ rovni pogodbi od 10. februarja 1947 ne tvori več sestavnega dela italijanskega ozemlja. On bi se kot zasebnik, ne pa kot državnik mogel vmešavati v notranje zadeve Svobodnega tržaškega ozemlja. Se man; pa bi se smel vmešavati v volivno kampanjo in po časnikih generalu Wintertonu predlagati odgoditev že določenih in najavljenih volitev ir dajati navodila za postavitev skupne volivne liste vseh tržaških iredentistov skupaj z monarhisti in neofašisti. Te sugestije, ki jih je dal po časopisju, in to kot minister zunanjih del, pomenijo kruto in grobo kršitev najosnovnejših načel mednarodne korektnost in morejo najti analognega primera samo v vmešavanju Katarine II. v poljske zadeve leta 1793. Proti temu postopku se moramo ograditi kar najod-
ločneje! Gospod De Gasperi more glede Trsta imeti svoje želje, svoje dokaj netemeljito in dokaj samovoljno dokumentirane težnje, on more v priključitvi Trsta Italiji videti neko »rešitev«, toda kot minister zunanjih zadev neke inozemske države je pa dolžan, poznati načela takta in korektnosti. Kajti s tem, da prekorači vse pravne pregrade, De Gasperi sam pokazuje na kako jadnih in nezanesljivih te-i meljih bi počival tržaški pravni red, če bi po nesreči prevladala njegova zahteva in kako bi izgledal plebiscit, katerega edina pravna podlaga bi bila — »italijanska pravičnost«.
A. D.
(Vtisi z obiska v Dachauu)
■Sedim v železniškem vozu tia tržaški postaji m čakam na odho4 proti osrčju Bavarske, v nekdanje gnezdo Hitlerjevim sanjačev o nemškem »Herren volku«.
Medtem ko premišljujem o cilju svojega potovanja, mi nehote beži pogled na bližnji mrtvi kolosek, kjer sem proti koncu leta 1943 in v teku leta 1944 neštetokrat opazoval plombirane železniške vagone, prepolne naših ljudi, namenjenih prav v Dachau.
Brez vode, brez hrane, natrpani do nemogočnosti, prisiljeni, da tudi fiziološke potrebe opravljajo \ vagonu, so odhajali naši mučeniki proti dachauskim plinskim celiiam.
Pred prihodom v to mesto, prekleto od Boga in vsega omikanega človeštva, sem prekinil vožnjo, da si ogledam Berchtesgaden, orlovske; gnezdo nacističnega iiihrerja sred' najvišjih bavarskih gora. Sredi o-blakov, ki obda.a.o gorovje, na zelo težko pristopnem mestu, si je dal 'Hitler zgraditi trdnjavo, v kateri je koval načrte o iztrebljenju štiridesetih milijonov Slovanov. Mnogo jih je zares iztrebil, toda volja ljudi v svetu po svobodi je bila tedaj kakor tudi danes tako velika silna in nepremagljiva,- da je od mogočne trdnjave in njenega gospodarja ostal danes samo še žalosten spomin.
Nemec, katerega sem v Monako-
Dr. Bogumil Vošnjak
Po »Ameriški domovini« z dne 12. julija 1951 posnemamo, da je bil dr. Bogumil Vošnjak, znani narodni borec in sodelavec pri ustvarja^ nju neodvisne jugoslovanske države, ki živi zdaj v VVasbiingtonu, i-menovan za člana »American Aca-demy of Political Science« (Ameriška akademija za politične vede) v Philadelphiji.
Dr. Vošnjak se je vsestransko u-dejstvoval za večjo čast slovenskega imena, kakor tudi na svetovnem kulturno-političnem polju. Zato bomo tu navedli v kratkem njegov življenjepis in nekatere funkcije njegovega plodovitega in vsestranskega udejstvovanja.
Dr. Bogumil Vošnjak je bil rojen leta 1882 v Celju. Študiral je na praški, graški in dunajski univerzi ter postal leta 1906 doktor prava in političnih ved. Nato je šel študirat na slovito -univerzo v Heidelbergu v Nemčiji. Leta 1908 je študiral na Ecole des Sciences v Parizu. Istega leta je bil jugoslovanski predstavnik na Vseslovanskem
kongresu v Pragi. Leta 1910 je u-stanovil v Gorici prvo znanstvene revijo za politično znanost »Vedo«. Leta 1912 postane profesor na za grebški univerzi. V letih 1915 - 1918 je član Jugoslovanskega odbora \, Londonu, ter leta 1917 edini reprezentant Slovencev na otoku Krfu kjer je sodeloval pri osnutku Krf-iske deklaracije. Leta 1918 postane predstavnik gornjega odbora v Wa-shingtonu in leta 1919 genera’n: tajnik jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu. Nato je bil 1. 1921 član ustavotvorne skupščine v Beogradu in je istega leta poslanik v Češkoslovaški. Od leta 1921 do 192? je bil šef trgovinskega oddelka na ministrstvu zunanjih zadev v Beogradu.
Leta 1949, po preselitvi v ZDA. je postal član Columbia Libraries. Leta 1949 pa je postal profesor na univerzi v Berkeley, Cal. in letr 1951 svetovalec odbora Library of Congress.
Tržaški Slovenci dr. B. Vošnjaku iskreno čestitamo k visokemu odlikovanju!
vem vprašal, kako morem priti do Dachaua, mi je odgovoril na način, da zares ne morem reči, če nii je svetoval tadevolje, nevoljno ali indiferentno. V ostalem je pa prav tako -razpoloženje vseh Nemcev!
Končno sem dospel na kraj, kjer je pustilo svoje kosti preko sedemdeset tisoč ljudi, žena in otrok, in iz katerega je bilo v teku nekaj let preseljeno sto trideset tisoč ljudi v druga taborišča smrti: pose.-a-na po vsej Nemčiji.
Dachau .... ostudna beseda in obsojena, da osiane takšna za dolgo stolevij! Vsaka ped zemlje diši po človeški kivi. Vsaka veja na o-koiiških drevesih je obremenjena po tež; obešenih ljudi. Vse daleč nao.vOti Dachaua je okuženo z bar-oarstt cm, s 'katerim se je Evropa topot Izkazala. Tavam okoli barak, iščeč kr.a:ži, kjer so strpane kosti, tolikih mojih prijateljev. Našel sem ga: pokleknil sem in preklel vsakogar, ki ubija svojega bližnjega samo zato. ker ta hoče .živeti kot svoboden človek. Dachau je pogoltnil mnogo desett-isočev ljudi, teda dovolj je bilo pet let, da je svet prišel iz Dachaua do Niirrberga!
Dachauske barake s plinskimi celicami, posušene veje dachauskih vešal lahko služijo danes vsemu svetu ikot važen mamento;
Siavik, Duhov«.k in tisoči njim enaki leže danes v jami pred menoj. Nobena stranka si ne more lastiti ideološkega monopola nad temi ljudmi, ker so ti mučeniki dali svoje življenje--za večni idtal svobode, za 'katero se je boril ves naš
narod 1n vsi' ostali tlačeni ria-rod'
' - i “‘V. t	■_ _■ * , :
A glej Ironijo usode! Dahe« živijo v teh dachauskih -barakah Nem i, ki beže dnevno iz krajev pod sovjetsko okupacijo. Begunec brez, doma, iščoč kosa zemlje, kjer bi svobodno zadihal, stisnjen v barake, kjer je bilo toliko ljudi mučenih in ubitih, se današnji pregnani Nemec zgraža nad medvojnimi zločini svojih sonarodnjakov.
Bežim iz 'tega kraia zločina in bolesti, da ga nikdar več ne vidim, da ne vidim več ne tega zloglasnega, ne drugega sličnega koncentracijskega taborišča, pa naj bo <>-premljen s plinskimi celicami ali bodečo žico, izza katere prideš le pod stražo -na prisilno delo...
P. Pribetič
Izšla je nova številka
„Stvarnosti“ J
S T I
TRŽAŠKEGA
V
s
Naših osem vprašanj
kommformistom
dobili odgooor že o prihodnji šteoilki. Če ne, bomo na njih odgooorili sami
Upamo, da bomo na teh osem vprašanj
Ko smo odgovorili »Dalu« v r.-a zadnji številki drage volje in tako. na vseh osem vprašanj, id nam ji je postavilo, smo dejali, da ban: rudi mi radovedni in da mu bomo tudi mi postavili nekaj vptltaj P:epiitani smo, >da nam 'm X vorik) prav ttko hitro in točno, Str.' smo to storili mi. VpraSamo jih:
1) Ali je res ali ni 'res, da je priprav« in izvedba socialne revolucije po marksistično-ltnmistiinetaa ■učeoju edini in vrhovni cilj kom , nisiičnih partij v vseh nekomu n ■ stičniži drtavah? Ali se je doseda že odrekla katera koli ko&Mur.stič-na partija temy svojemu ker* a mo ciiju? Kafer se ujema la njihc cilj i njihovo gC8i,’o m mirom. V-vendar pripravljajo povsod me-ščansko vojne?
2) Adi je res ali ni res, da komunisti v teoriji in v praksi ne fr; znavajo tako imenovanim »reakcionarjem« — to se pravi vsem ne^-o munistom — nošenih demokratičnih pravic? Kako se ujema :o sia-Hšče z zahtevo tržaške kominfo' mistične partije v volivnem pri-gramu po najširših demokratičnih svoboščinah za vse?
3) Ali je res ali ni res, da zasledujejo komunisti baje odpravo tako imenovanega »izkoriščen a člo veka po človeku«? Zakaj so pa enodušnih izjavah neštevilnih živi' prič delovni ljudi e v komunističnih režimih neprimerno bolj izkoriščani kot kjer koli v tako imenovanih kapitalističnih in. socializdajal-skih državah?
4) Ali je res ali ni res, da so tržaški ikominformisti organizacijsko in finančno najože povezani z italijansko komunistično partijo in da od nje in preko nje prejemajo vsa, »linijska« navodila in vse ».ostalo« jz Moskve?
5) Ce to ni res, s čim krijejo o-gromne vsakomesečne stroške za vzdrjevanje svojega bogatega tiska in za plačevanje svojih zelo številnih akt)yi§tpv po politični, sindikalni, gospodarski in .kulturni »liniji«? Ali morda plačuje ves ta partijski •parat »hvaležno ljudstvo«?
6) Ali je res ali ni Tes, da so r načelu tako imenovanega »demokratičnega centralizma« vsi komin-f or m is ti obvezani na slepo in brezpogojno izvršitev vseh navodil in ukazov, ki jih sprejemajo od višjih partijskih forumov, ' torej tržaški kominformisti iz Rima in iz Moskve? Ali je res ali ni res, da
bodo morali slepo izvršiti tudi u-kaz, naj zagovarjajo priključitev Svobodnega tržaškega ozemlja k Italiji, ko todo to navodilo končne prejela?
ii Ali je res ali ni res, da so tržaški tooininlormistiČJiii voditelji, v pričakovanju tega naloga, že zadnji dve leti vedno znova zahteval: za Svobodno tržaško .ozemlje '»boljšo rešitev« aii pa »plebiscit«, ko to imenovan guverner? Ali je res a ni res, da so zahtevali istočasno komunistični voditelji v Italiji priključitev vsega Svobodnega tržaške** ozemlja 4 Italiji? Zakaj 1 ■na vse naše pozive, naj nam odgovorijo na la vprašanja, dosedaj 1 dovratno molčali?
8) Kdo je dal na razpolago našim podeželskim občinam, tudi kjer je kominformist župan, ogromna sredstva za javna dela, s katerim, se danes bahajo, tako n. pr. dolinski občini od 15. avgusta IMS c ■Sl. decembra 1950 '857.5SB.fll0 lir? AH mislite, da je to zasluga kominfo. mističnih županov?
Upamo, da bomo na teh ose m vprašanj dobili odgovor že v prihodnji številki. Ce ne, bomo m njih odgovorili sami.
Izpiti in vpisovanje na nižji trgovski strok. Soli v Trstu
— Popravni izpiti jesenskega roka se pričnejo 17. septembra 1951 ob 8.30 v vrstnem redu, ki je ob-avljen na razglasni deski šole.
Vpisovanje se prične 1. septembra 1951 in se zaključi 25. septembra 1951. Samo za dijake, ki bodo polagali izpite, bo ta rok podaljšan do 3. oktobra 1951.
Podrobna navodila se dobijo v tajništvu .zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. —
Vpisovanje v nižjo industrijsko strokovno šolo v Trstu
Ravnateilj&tvo šole obvešča vse prizadete, da se morajo vsi novi in dosedanji učenci, ki želijo v letu 1951-1952 obiskovati pouk na tej šoli, ■zglasiti med 1. in 25. septembrom t. 1. pri tajništvu in izpolniti prošnjo oziroma prijavo za vpis v šolo.
Novi učenci morajo za vpis v I razred predložiti uradni rojstni list, potrdilo o precepljenju koz, potrdilo o zdravih očeh, -izpričevalo o dovršenem V. (petem) razredu o-
m grožnje
MmoMlina nazimja Italijanskih ..dsmattraiai" u Habrtžini
Zadnji »Giornale del- Lunedi« je objavil votivni poziv »Unione De-mocratici Italiani« i-z .Nabrežine. Ta poziv je res nekaj svojevrstnega. Pri vseh nepričakovanih potezah, pretiravanjih in sladkih oblju-oah, ki smo jih pri Italijanih imeli priliko spoznati, nas je ta nabre-žinski proglas le presenetil. Toda ne v dobrem! Take perfidnosti 'n nedemokratičnega duha, kakršen izhaja iz njegovih vrstic, doslej še 2lepa nismo videli.
Proglas izhaja iz zelo nenaravnega stališča:	apelira	namreč na
Slovence, da morajo pri prihodnjih volitvah glasovati .za italijansko listo. Odpr.to in jasno jim torej svetuje, naj postanejo odpadnika, s čimer nam na posreden način že dokazuje, kaj bi bilo, če bi se v te kraje vrnila Italija.
Ker pa se sestavljalci proglasa najbrž .zavedajo šibkosti tega poziva, ga skušajo podpreti kar z dvemi sredstvi: z obljubami in z grožnjami. Dragi Slovenci, če boste pridni, vam bomo dali vse pravice, ki pripadajo manjšinam v demokratični državi!: tak je duh o-bljub tega proglasa. Pri tem pa pozabljajo, da so leta 1918 prišli Italijani v te kraje s še šdršimi 'O-bljubami, ki so jih pa že prvega dne pričeli ieigravati in jih kasneje popolnoma pozabili. Pozabljajo, da imamo pred seboj postopanje z našo nanodno manjšino v Italiji, ki še vedno nima vseh tistih pravic, ki bi jih po italijanski ustavi morala imeti. Nabrežine! ,to vidimo in to tudi »Unione Democratiei Italiani«.
iZato si misli: kjer ne zaleže do-ra beseda pa pokažimo še palico! Poj iv opozarja Slovence, da bo na osnovi glasovanja pri prihodnjih volitvah prišlo morda do razdeljevanja ozemlja in v«e tiste vasi, ki to) izkazale slovensko večino, bodo
prišle pod Jugoslavijo. To je najtežji argument, s katerim skušajo ti lažni »demokipti« vplivati na volivce slovenskih vasi in jih pripraviti do tega, da bi glasovali ?a italijansko listo. Doslej namreč še nismo vedeli, da spada tudi grožnja med demokratična sredstva.
Toda tudi »Unione Demoeratici Italiani«, niti njeni zagovorniki ne bodo delili slovenskega ozemlja. Nahrežinci sp zavedamo vse zlaganosti njihovih dokazov. Smo za sporazum z Italijani, toda ne za ceno, da bi morali zatajiti svoj jezik m kri ter dati našim nasprotnikom orožje, s katerim bodo iahko dokazovali, da Slovencev sploh ni. Zato bomo glasovali predvsem kot Slovenoi, da dokažemo, da biva tu naš rod, a poleg tega tudi kot demokrati, da dokažemo, da ne odobravamo vseh tistih nasilij, ki jih izvršuje danes komunizem vse*h vrst. Eni kakor drugi so naš že dovolj razočarali in zato so za nas njihovi pozivi in proglasi brez pomena.
Seja glavnega odbora SDZ
V nedeljo dne 2. septembra bo redna seja glavnega -odbora SDZ ob 9.30 v prostorih v ulici Machiavelli 22-11.
Tajništvo
snovne šole, pptrdilo s sliko o istovetnosti učenca in vplačati pristojbino >za zavarovanje proti morebitnim nezgodam pri pouku telovadbe.
Natančnejša navodila so razvidna na oglasni deski v uradnih šolskih prostorih v Rojanu, ul. Montorsino št. 8-III.
Tajništvo posluje za stranke vsak delovni dan od 9. do 12. ure.
Sprememba meja Opčine-Zgonik
ZVU je smatrala za potrebno, da spremeni meje občine Zgonik. V ta namen je izdala ukaz štv. 134, ki določa vključitev delov Krajne vasi in Dutovelj v občino Zgonik.
Dva tržaška doktorja v Združenih državah
Zavezniška čitalnica objavlja, da sta pozvana na podlagi programa kulturnih izmenjav med Združenimi državami in Trstom dva Tržačana, in sicer dr. Vladimir Vizovio in dr. ing. Giorgio Bugliarello, v Združene države, kjer se bosta v akademskem letu 1951-1952 udeležila speeializacijiskih tečajev na a-meriških univerzah.
IZJAVA
Vidalijeva BF ia njene javne debate
»Delo« je objavilo v svoji številki z dne 25. .t. m., da bo danes, v petek 31. avgusta, v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah javna debata, na kateri bo govoril tov. Karel Siškovič o ■temi (».Slovenska demokratska zveza proti ustanovitvi STO-ja in nacionalnim pravicam Slovencev«.
Izjavljamo, da do danes še nismo prejeli nobenega iioziva za to svojevrstno javno debato, na kateri naj bi se kot ena izmed strank smeli samo braniti, ne pa mogli govoriti o dejanskem odnosu Vidalijeve KP do Svobodnega tržaškega ozemlja in pozvati IVidalijevo HP, naj pove, kaj je doslej napravila za Slovence in kako si zamišlja njihovo bodočnost, tako narodno kakor tudi socialno in gospodarsko.
Kominformiste najbrž še vedno boli poraz, ki so ga doživeli e nami v dostojni javni debati v Nabrežini. Zato skušajo sedaj loviti kaline s triki, na hitro, da se nasprotnik ne bi mogel pripraviti, nakar bi ga s pomočjo kričave dvorane skušali pobiti na tla. Toda to ni način poštene politične borbe.
Načelno smo še vedno za javne debate in se ne bojimo pomeriti svoje nazore s komur koli, toda snov debate mora biti sporazumno izbrana, točno marajo hiti določeni vsi pogoji in obema nasprotnikoma morajo biti dane enake možnosti, da napadata in se branita.
Debat, ki tem pogojem ne bi odgovarjale, se Slovenska demokratska zveza ne bo udeleževala, ker bi to bilo neresno in nesmiselno.
Iz tajništva SDZ
Prilike na Bregu
V naši občini se veliko dela: gradijo se stanovanjske hiše, asfaltirajo se ceste, kanalizacija je v redu, delavci so do dobrega zaposleni, tako da so ljudje kljub veliki suši kolikor toliko zadovoljni.
To ljudsko zadovoljnost pa spretno izrabljajo kominformisti, češ, sedaj, ko mi vladamo občino, pravilno skrbimo -za ljudstvo..., kakor da bi oni iz svojega žepa sipali denar! Mi delavci pa dobro vemo,-od kod prihaja denar. Dobro se zavedamo, da kadar Zavezniška vojaška uprava ne bo več podpirala občine, bomo vsi okusili trpko brezposelnost.
Tudi na gospodarskem polju, vkljub suši in slabim letinam, se veliko napreduje: kopljejo se novi vinogradi, delajo se moderni hlevi, kleti, gnojišča itd. Vsakovrstno o-rodje, trte, sadje, semena dobimo po zelo zmerni ceni. Tudi v tem primeru dobro vemo, .od kod prihaja denar in smo zato ZVU zelo hvaležni.
Vprašamo zato kominformiste: »Ali mislite, da bi demokratski župan ne znal z jav.nim denarjem ta-
Otroci s počitniškega letovanja SDD na Repentabru vabijo svoje starše in prijatelje na
akademijo,
ki jo priredijo v nedeljo 2. septembra ob 17. uri v prostorih o-snovne šole.
Na sporedu so deklamacije, petje, harmonika in igrice: Junaki, Kokošji rod, Dve teti.
ko gospodariti kot vaš komunistični župan?«
Kominformisti so se vrgli že v volivno kampanjo. V Dolini so si pomagali s »Hlapcem Jernejem«, v Boljuncu so imeli sestanek, v Borštu so pa pogoreli... Dva govornika sta namreč dolgo čakala, ljudi pa ni ibilo od nikoder!
Volitve se bližajo!! Vsi demokratični Slovenci vseh političnih struj se morajo zavedati, kakšna je njihova dolžnost, ker smo vsi občutili
SLOVENSKA PROSVETNA MATICA VABI VSO JAVNOST NA SVOJO VSAKOLETNO
JESENSKO PRIREDITEV
iNIA OPČINAH,
KI BO V NEDELJO 9. SEPTEMBRA POPOLDNE. Sodelujejo: Pevski zbor A. K. Jadrana, bolgarska folklorna skupina, dekliški .tercet s Konto-vela, solisti Dušan Pertot, Renat Kodermac, Stefan Nedeljčev in Mario Sancin.
PO PROSVETNEM SPOREDU LJIUDSKA ZABAVA!
orni fašizem in tudi rde&ega smo do dobrega spoznali.
Postaviti moramo narodno listo, da se oddolžimo našim prednikom, da obranimo naš mili slovenski jezik, da ga obvarujemo pred potujčevanjem in da bomo v resnici na svoji zemlji svoji gospodarji.
Brežan
Plebiscit bi hoteli 1...
Lahi bi radi imeli za Trst in celo tržaško ozemlje glasovanje, da bi tako s krivičnim in sleparskim plebiscitom pridobili STO za Italijo. Ta je lepa! Italija je povzročila strašno drugo svetovno vojno, je bila i» notah tepena, je sramotno in brezpogojno kapitulirala in tako na celi črti izgubila vojno, je takrat zapustila Tirst in Gorico, in zdaj kriči, da so ji vsilili krivične meje!...
Da, meje so res krivične! In te meje se morajo popraviti! Ce imajo Italijani drznost, da govorijo o krivičnih mejah, imamo Slovenci dolžnost, da jasno povemo, da so Italijani Gorico .slovesno izgubili, jo sami sramotno zapustili in zato Gorica, Beneška Slovenija, Rezija in Kanalska dolina ne smejo pripadati Italiji, kamor sploh ne spadajo, ampak se morajo priključiti k Svobodnemu tržaškemu ozemlju! To bi bilo pravično, pošteno in pametno!
Sicer pa je tu mirovna pogodba, ki jo je Italija podpisala! Zato držite se pogodbe, verolomneži!
Vaš čitatelj
Gradnja pokrajinske ceste v dolini Glinščice
Pred kratkim podpisani odlok ZViU št. 137, tki je stopil v veljavo dne 21. avgusta, govori o začetku gradnje pokrajinske ceste v dolini Glinščice, in to na odseku pri La: kodišču.
Odlok odreja, da se morajo pričeti dela za razlastitev in gradnjo v roku 60 dni od dneva podpisa odloka, gradnja ceste na omejenem odseku pa mora biti dovršena do 30. junija 1952.
Lista „S. Giusfo‘
in »svobodno Tržaško ozemlje:
Bolgarski tisk v Trstu
Tržaški odbor ‘bolgarskega »Narodnega fronta« (Trst, via Valdiri-vo 22) je začel izdajati bilten »Svoboda«, v katerem obravnava razna ideološka, politična in organizacijska vprašanja v zvezi z življenjem bolgarske emigracije v Trstu in sploh v svetu.
Ko smo prebirali tržaške liste zadnjih dni, smo se ustavili na dveh prozornih, toda zato nič manj značilnih trikih, s katerimi se skuša vplivati na tržaške volivce.
Ali ni značilno, da so si italijanski iredentisti pri svojih pogajanjih za skupni nastop izbrali za svo^o morebitno skupno listo ime »LISTA SAN GIUSTO«. Nekako indipendentistično zveni ta naziv, nepoučene bi speljal do tega, da bi oddali svoje sicer nei-redentistične glasove .tej pravzaprav iredentistični listi. Ali ni v tem Skrito zanimivo priznanje:	.italijanski ire-
dentizem je prišel do stopnje, da bi se moral kamullirati s tujim perjem! Obenem je to dokaz, kam veje veter.
Drugo zanimivo priznanje pa nam je dal »Primorski dnevnik«, ki je dne 24. t. m. zapisal z mastnimi črkami na prvi strani, da je »za resnično svobodno Tržaško o-zemlje«. Tudi tu je kamuflaža. Povprečni bralec .bo dejal: saj so tudi oni za STO. Toda oglejmo si i-gro velikih začetnic. Mi pišemo »Svobodno .tržaško ozemlje«, oni pa »svobodno Tržaško ozemlje«. Tudi ta spodrsljaj kaže njihovo pravo misel: samostojnost coni A, toda cona B naj ostane njim!
To je seveda izhodna točka za morebitna pogajanja, v katerih bi barantali našo kožo. Neumno si je misliti, da bi Italija pristala, da nekaj odstopi, ne da bi za to kaj dobila. In kaj naj dobi? Tu smo zopet v vprašanju samo mi in naša bodočnost.
Volivci ne pozabite .na .take navidezne malenkosti, ki vam odkrivajo pravo naravo raznih barantačev z nazori in prepričanji!
Iz Zgonika
Da niso vsi občinski uradi v redu, je splošno znano; posebno velja to za anagrafioni urad v Trstu, kjer se nudi občinstvu vedno prilika za godrnjanje ali proteste. Naši uradi v ostalih občinah Svobodnega tržaškega ozemlja pa bi lahko bili brezhibni, če ibi bili nastavljeni kot tajniki primerni ljudje.
V Zgoniku n. pr. je bil .skoro ves arhiv uničen v vojnem času. Poleg tega je občino doletelo tako skrčenje, da šteje vsega skupaj komaj tisoč glav in približno sto petdeset hiš. Torej za tak skrčen obseg bi človek pričakoval, da je na taker občinskem uradu vse v redu. Pa ni tako! Anagrafične podatke dobiš le v redkih primerih. V petih letih -bi .nadzorstvena oblast lahko zahtevala, da se to uredi.
V tem primeru ni potrebno čakati na ljudsko štetje, saj bi z do bro voljo in nekoliko zanimanja za urad tako kartoteko dober uradnik izpolnil v enem letu. Bodoči župan bo imel na tem polju dovolj hvaležnega posla.
Nove po§tne pristojbine
S 1. avgustom so uvedene nove pristojbine.
Dopisi: pisma 25 lir; dopisnice 20 lir; razglednice in vizitke z do 5 .besed 10 Ilir.
Zavoji: -za prvih 200 gr 35 lir; za vsakih 50 gr ali dela 50 gr 10 lir več.
Poštni predali: mesečna najemnina 200 lir.
Priporočeno: 45 lir.
Ezpress: 50 lir nad normalno pristojbino.
Uvedene so letalske dopisnice za zračno pošto za Evropo po 60 lir, za ZDA in Kanado pa s pristojbino 115 lir. Dopisnice se lahko uporabljajo tud za druge dežele z dopolnitvijo tozadevnih pristojbin.
Brzojavke: navadne za besedo (najmanj 10 besed) 14 lir; nujne dvojno.
Poroka
Dne 27. avgusta sta se poročila v Nabrežini g. Ivan <Zadnik iz Trsta in gospodična Stana Caharija iz Nabrežine, oba iz zavednih slovenskih družin.
Mladima zakoncema želimo obilo sreče v novem življenju!
DAROVI: Namesto cvetja na grob pok. Emilije Kariž roj. Suban daruje soprog Josip SDD v Trstu lir 10.000. —- V isti namen in istemu društvu darujejo:	družina
Franjo in Miro Suban lir 3.000; družina Žarko Suban lir 2.000; družina Andreja in Danilo Klun-lir '1.000 in sestra Ema s soprogom lir 2.000.
V .počasttev spomina in namesto cvetja na grob pokojni stari mami Frančiški Kalc s Proseka daruje vnuk Slavko 2.000 lir za SDD v Trstu.
Tržaški prosvetni delavci na-, znanjajo, da je dne 29. avgustu zjutraj nenadoma umrl
LUDVIK ŠVAGELJ
znani in priljubljeni prosvetni delavec.
V Trstu dne 29. avgusta 1951.
PRILETNO DEKLE išče mesto kot gospodinja; je zelo zmožna,, zdrava in lepega značaja. iPisati na upravo lista »Demokracija« pod šifro »Skromna gospodinja«.
SLOVENSKA TRGOVINA jestvin v Trstu išče vajenca 14 let starega. — (Ponudbe na upravo lista pod »Ubogljiv«.
vJdgovornl urednik: dr. Janka Jel Tilk«; t tarna »ADRIA«, d. d. ▼ Trato
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
sprejema od 9-12 in od 17 - 19 TRST, VIA COMMERCIALE 10-11., TEL. 25597
Deske smrekove, macesnove 1« trdih letov, trame in par-kete nudi najugodneje
M1 z a F i i I kmetovalci V podjetniki •
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vial* Sonnlno, 2 4
0. tDflSChls
POCENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugoslaviji in po Evropi PHOVVEDITORlfl M BRIT Tl MA
darilni) paket
po tvrdki
TRST, P,ua Tommaeeo Telefon it. 60-62
URARNA
UL. ROMA 19
ZLATARNA
VELIKA IZBIRA, PO ZARES KONKURENČNIH CEN I LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE
ALOIZ NOVLIAN
Maipu 450, Buenos Aires - Argentina
sprejema naročila za darilne pakete, za cele vreče moke, riža, sladkorja, tkave, testenin, fižola turščne moke, gre»a, orodja, železnine, tekstilij, strojev, iradlo bicikljev, usnja, obutve, zdravil, semen, raznih materi jali j, ki se pošljejo iz prostega skladišča v Trstu v Jugoslavijo..Zahtevajte	cenik!