UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 Letnik 4, št. 69, 21. 1. 1998 Cena 150 SIT M «m iW£&. -‘M, ■■& •• •»«• ■ '•». * . -r’ t J _ v. v % f’ 1 .j'' f * ., '*|j,,,7 V* ^r* 3 "f/ 'OV y ■ , . #...** «r I ALU-PVC okna.in vrata zimski. . vrtovi senčila k jučavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 T E L E f o N 063/ 412 128 s Gradič Tel./fax: 063/719 221 ACi/HžrO Smo SERVIS Aw ■ te|. 063 412 666 Bežigrajska 13 Mariborska 202 fax: 063 412 667 tel.: 063 38 627 ACF AGRO AVTOHIŠA ŠEMPETER (bivša benc. črpalka pri SIP-u) tel.: 702 510, tel./fax: 702 610 GSM: 041 672 300 NEXIA GL 13.990 DEM ali polog + 230 DEM mesečno TOČO 9.990 DEM ali polog + 165 DEM mesečno RDODGBDtM 23.490 DEM ali polog +• 387 DEM mesečno 17.890 DEM ali polog + 295 DEM 4*.. mesečno ■fT\ ■ Oudimo vom popu/l oli ocenimo voi robljen oy!o 2000 M več! m o O □ < er aS co < r- o r- m UJ < "D Z CC< LU O >o K LU CO (— LU O cc £ LU < N O O 00 ■ O CC LU CL LU DC LU U Prijavljam se za testno vožnjo z LANOSOM! • Ime: • Priimek: • Telefon: • Sem lastnik znamke avtomobila: Kupon pošljite na naslov: ACiHP Mariborska 202 3000 Celje tehnična trgovina Z elektro mateh^r IBILAiCSIK: -.®e IISIffiSSIKmiR. HSIKIKA.« TIFTH8TT.TTigl/R°rF°n^T, ,____________ILaA^OIBW,AiBIBI. _______ J>elovni čas: od 8,00 - 16.00 ure, .sobota od 8.00 - 12.00 ure. SE PRIPOROČAMO Tel./fajc: Oe3/4’?,3-4a 1 NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Stirlnjske: U 12 mesecev - 25 Številk 3.000 SIT LJ 6 mesecev • /2 Številk 1.600 SIT Telefon: X PiHlpii in tis: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! SfIRSfl d.o.o. Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC JAvtoclektrlka in trgovina z rezervnimi deli gojLič Kaplja vas 16, tel.:724-1 9 8 avto alarmov, efektf/čnf^pomikov^ekeUer a v to a^u slike ^ag*PHIUPS)D^C2’ COfML ELECTRONIC Električarska popravila na vseh vrstah motornih vozil! ORLA VAS n.h., BRASLOVČE tel.: 063 701 749, 0609 638 841 PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA VEČ TIPOV VOZIL -J PRIPRAVA VOZIL ZA TEHNIČNI PREGLED GENERALNA POPRAVILA IN POMOČ NA CESTI Delovni čas: delavniki od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure ZA NUJNE PRIMERE SMO VEDNO NA VOLJO Se /fcU/uVUMŽčUtui/ UVODNIK 3 GLAS 68/199/ • ____________ KNJIŽNICA Zakaj je trebd'kralja ubiti ? ZLOČIN IN KAZEN Gornje vprašanje je eno najznamenitejših v zgodovini. Vezano je na čas francoske j revolucije, natančneje, na znameniti Saint- j Justov govor 13. novembra 1792, v katerem je (podobno tudi v govoru 27. decembra 1792) zahteval, da kralju sodijo in ga tudi j obsodijo. Radikalnim rešitvam francoske 1 revolucije se dandanašnji niti ne čudimo več, saj nas zgodovinska oddaljenost pušča neprizadete. Vendar ostaja vprašanje aktualno še danes; morda ne v dobesednem pomenu, pač pa poraja vprašanja sankcioniranja j kaznivih dejanj, prekrškov in zločinov. Družba, v kateri živimo, je brez izjem zelo daleč od idealne. Če odmislimo običajne tegobe, ki pestijo malega človeka in se omejimo samo na nasilje, imamo teme dovolj. Ekscesi nasilja so vse pogostejši, sami zločini pa za normalnega človeka včasih že fantastično okrutni. Skoraj ne mine teden, da ne bi iz kakega zakotnega grabna ali \ reke potegnili koga, ki je pred časom izginil, nekoga, ki je že nekaj let pogrešan ali pa beremo o grozovitih umorih, o kakršnih smo svoj čas lahko kaj malega videli in slišali le ob nizkoproračunskih filmih zahodnega šovbiznisa. V modemi čas razkroja vrednot smo trčili frontalno. Povozil nas je - vsaj mene - kot vlak izgubljeno ščenc. In ne morem si pomagati, da me človeška okrutnost ne bi prizadela. Najbolj pa bolj j me prizadenejo nasilniška dejanja nad najmlajšimi. V meni vzbudijo sveto jezo, v kateri ves moj jaz zahteva kazen za storilce. Poznejši, racionalnejši razmislek o teh stvareh je zame vedno težak, poln protislovij, dilem in vozlov, ki jih včasih ne znam, si ne upam ali nočem razvozlati. Kadar koli nanese beseda na sodne epiloge znanih sodnih primerov - kot je bil nedavni epilog sojenja morilcema malega Arnesa - slišim različna mnenja, ki večji del polemizirajo o sadističnih načinih možnih usmrtitvev krivcev. Takrat se v elementarnem besu zavem, da bi bilo tako dejanje pravzaprav zločin v imenu pravice. Seveda se takoj tudi formulira nasprotna dilema, namreč, do kakšne mere lahko upoštevamo in razumemo posebnosti in specifične značilnosti zločincev. Vedno trdim, da je osebna svoboda posameznika omejena z osebno svobodo drugega. S prestopanjem te linije že izvajamo nasilje. Seveda so kršitve teh etičnih meja različne in različnih moči, najsilovitejši prestop pa je gotovo umor. To je najgnusnejše in najnevrednejše dejanje, ki ga je zmožen zagrešiti človek in prav malo mi je mar, kakšne j okoliščine so ga do njega pripeljale. In ko gledam epiloge slovenskih sodnih procesov, vem samo eno: kazni so premile. Že samo dejstvo, da ie največja možna dosojena j kazen dvajset let, je zgovoren podatek. Ko človek enkrat prestopi mejo in postane \ morilec, je malce pozno za kesanje. So določena dejanja, kjer je treba potegniti črto. j Morjenja smo imeli ljudje še preveč. Ljudem, ki so spoznali svoje napake, seveda ne smemo zapreti vrat, a kazen mora vseeno biti razumna. Če se skesa in poboljša morilec, je tako dejanje seveda hvalevredno, a za opravičilo dejanja to še zdaleč ni dovolj. Če bi ljudi, ki morijo po Sloveniji, obsojali na največjo možno zaporno kazen, bi taka { obsodba v nekaterih drugih državah pravzaprav pomenila amnestijo. Ne zavzemam se za uvedbo smrtne kazni, nasprotno, menim, da je ukinitev usmrtitev \ eden temeljnih pogojev civilizirane in humane družbe, pač pa mislim, da bi v kazenski j zakonodaji za določene zločine morala biti zagrožena dosmrtna ječa. Res, dolgoletno I zapiranje zločincev je za državo dražje, a to je peza tega, čemur ljudje pravimo \ civiliziranost in humanost. Brez njiju pa tudi umor ne bi bil več zločin. Vid Burnik 1 IZ VSEBINE: AKTUALNO Razburjeni žalski svetniki Stran 5 GOSPODARSTVO Vključite se v trgovanje z vrednostnimi papirji Stran 6 TURIZEM Gostilna Konjiček Stran H Nagrajenci igre Pojej in zadeni Stran 9,10 KRONIKA Tragičen padec s strehe Stran 11 RAČUNALNIŠTVO Internet in spletkarjenje okrog njega Stran 11 PREDSTAVLJAMO KS PREBOLD Stran 13 ■ 17 KULTURA Januš Rasiewicz: S TROBENTO SEM ZAČEL Stran IS Roman Jurički: NE OBUPAT, ŠE BO ŽUR! Stran IS ŠPORT Karateisti in lokostrelci uspešni Stran 19 AVTOMOBILIZEM Katrca 90-ih Kangoo Stran 20 ZA DUŠO IN SRCE Eržika diplomirana vcdeževalka Stran 22 London II. del Stran 23 ZA DAME Maturantski plesi Stran 25 RAZVEDRILO Čvek z Bajago Stran 27 Novo na savinjski sceni Stran 2S in še in še ... GLAS Savinjske izhaja vsako drago sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 063! 715 011, telefas: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt. Jurc Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Šumik: novinarji: Ljiljana Pušnik-Čedc, Dominika Sambolič: stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Prane Furtand. Nina M. Sedlar, Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gorazd Matek:, Alenka Turnšek,Trigon, Vasja Volavšek.. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381195-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GI.AS Savinjske. Vse pravice pridržane! NOVOLETNI KONCERT Celjski godalni orkester se je 26. decembra ’97 v Narodnem domu v Celju predstavil ljubiteljem operne glasbe. Izvedli so dela Johanna Straussa, Roberta Stolza, Fritza Kreislerja in Franz Leharja. Solista sta bila Andreja Zakonjšek - sopran in Marko Zupan - violina. Dirigiral je Nenad Firšt. Andreja Zakonjšek je po končani gimnaziji v Celju in Srednji glasbeni šoli v Mariboru diplomirala na mariborski Pedagoški akademiji in zaključila podiplomski študij koncertnega petja na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, v razredu prof. Gerharda Zcllerja in Karl-heinza Donauerja. Sodeluje z vo- dilnimi domačimi in tujimi glasbeniki. Marko Zupan se je po desetletnem šolanju na Glasbeni šoli Domžale odločil za študij medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1990 je postal specialist nevrolog. Zaposlen je v celjski bolnišnici. V violinski igri se je izpopolnjeval na Akademiji za glasbo pri prof. Dejanu Bravničarju. Koncertiral je po vsej Sloveniji in je posnel nekaj gramofonskih plošč. NAN HOOVER SE PREDSTAVLJA V velikih prostorih Galerije sodobne umetnosti v Celju so 15. januarja odprli pregledno razstavo ameriške ustvarjalke Nan Hoover. Rzstavo je pripravil Muzej suvrc-mene umjetnosti iz Zagreba, finančno pa jo je omogočim Mond-riaanova fondacija iz Nizozemske. Nan Hoover, rojena leta 1931 v New Yorku, že od leta J969 stalno živi v Amsterdamu. Študij slikarstva je zaključila na Corco-ran Gallery School of Art v Wa-shingtonu. Po prihodu v Evropo se je pričela intenzivno ukvarjati s fotografijo, videom in perfprman-cem in prav s temi mediji dosegla pomembno mesto v svetovni umetnosti. To dokazuje tudi prisotnost njene ustvarjalnosti na najpomembnejših svetovnih likovnih manifestacijah kot so Dokumenta v Kasslu, pomembnih med- narodnih razstavah v nacionalnih galerijah v Tokvju, Torontu, Londonu, Madridu, Dusseldorfu, Amsterdamu, Los Angelesu, Den Haagu, Atenah, New Yorku, Montrealu, Zurichu. V Sloveniji se predstavlja prvič, z opusom zadnjih deset let, ki vključuje video, fotografijo in risbo. Njen umetniški izraz je resnično avtentičen, grajen na gibanju in posnetku abstrahirane avtopodobe, ki ustvarja v tišini prostora s svetlobo in sencami povsem novo perspektivo vizualizirane podobe -aktivno komponento mističnega dialoga med reproducirano podobo in gledalcem. Razstava bo na ogled do 1. februarja. L. Č. SPENCE TAVLOR V GALERIJI HODNIK V galeriji sodobne umetnosti - galerija Hodnik so 13. januarja odprli avtorsko postavitev mladega ameriškega slikarja Taylora Spenca. To je umetnik, ki razmišlja v duhu klasičnega izročila slikarstva in izjemno intuitivno vstopa v svet iluzij in življenskih vibracij po poteh zgodovine, ki so jo zapisale štiri generacije njegove družine. Avtorsko postavitev v galeriji Hodnik je izvedel z animacijo različnih materialov in tehnik (tapiserija, slika, freska, performance) in popeljal gledalca v svet, kot ga sam doživlja. O njem pa je zapisal takole: »Medtem ko delam, na kratkih radijskih valovih poslušam poročila z vsega sveta: radio Svobodna Kitajska, Kuba, BBC, CBC, Deutscne Welle. Med poslušanjem gledam v atlas (ki je v italijanščini) in povezujem poročila s kraji na zemljevidu. To mi daje rahlo zračen občutek, kot da letam nad zemljo in si ogledujem stvari. Sanjarim o krajih in o tem, kaj se tam dogaja. V Atlanti zaznamujem vektorje svojih predstav z zapisi o tem, kar najdem; bele vrtnice po dežju, zapuščeno mesto Magadan na obali Rusije, dramo vulkana na Islandiji. Moj atlas je torej dnevnik sveta. Ljubim tudi letala. Rad jih vidim nad zgradbami mesta - to mi daje občutek velike osamljenosti, kot da sem globoko pod morjem in opazujem svet, ki se zgoraj vrti mimo. Izogibam se vsem lokalnim in nacionalnim medijem, zelo sem nezaupljiv do njih. O svoji lastni deželi slišim raje skozi oči in mnenja drugih ljudi; to postavlja mojo deželo v perspektivo in me spominja, da sem oseba, ki stoji na zemlji, nevezana na narod ali prostor. Mislim, da so to načini dejanskega potovanja. Menim, da je zgodovina zahodnega človeka, vsa evolucija filozofije in tehnologije usmerjena v to edinstveno hrepenenje - da bi človek izgubil težo svojega telesa in bi lahko letel. Na srečo smo danes lažji kot kdaj koli prej. Na ta način gledam iz zračne perspektive celo nase. Moje delo je suvenir s teh namišljenih potovanj, produkt potovanj domišljije. Čutim celo, kot da so stvari, ki jih opazujem, ustvarjene od zgoraj, in to že davno; suvenirji iz zelo oddaljenih krajev in spomini, najdeni, ko so zapuščeni ležali naokrog.« L. Č. Akumulatorji na cesti Stanujoči oh ulici Savinjske čete v Žalcu so dobili zelo nevarno darilo. Neznani Dedek Mraz jim je prinesel štiri rdeče akumulatorje. Ker ni vedel, čigav avto ne vžiga pozimi, jih je odložil na cesto. Zalčani, ki stanujejo ob tej cesti, menijo, da je Dedek Mraz ekološko neosveščen, in so prosili policijo, da ga pomaga izslediti. Če v naši občini obstaja kakšen ekološki tečaj, se ga bo verjetno “darovalec" kmalu udeležil. Diplomo za opravljen tečaj mu bo izročil sodnik za prekrške. /.. ČEDE OBVESTILA V Knjižnici Gimnazije Center Celje je na ogled likovna razstava celjskih, vojniških in štorskih osnovnošolcev, ki so ustvarjali na letošnji enodnevni likovni koloniji na Otočcu. V galeriji Kclcia je do 2. februarja na ogled razstava Črta - ploskev -slika, iz zbirke Kovinotehne - Ke-Icia. V galeriji AC v Žalcu je odprta stafna prodajna razstava slik - olj na platnu in oljnih pastelov slikarja Franca Markoviča - Aca in reprodukcij svetovno znanih slikarjev. V galeriji Keleia je odprta pregledna razstava Celjskih mednarodnih slikarskih tednov od leta 1988 -1997. V menjalnici Eko pool razstavlja olja na platnu Zoran Josič - Anastazija. Cikel je posvečen mojstrom impresionizma. Na ogled bo do konca januarja.___________________ V avli hotela Dobrna je na ogled mednarodna razstava otroških likovnih del v organizaciji Limita Store. V avli Kulturnega centra Laško je na ogled razstava likovnih del aka-demskega slikarja Franca Kosca -Karasa. V Hermanovem brlogu v Celju je na ogled razstava Hitreje, višje, močneje in razstava otroške govorilnice ter telefonskih kartic Telekoma. V Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled razstava Oj, ta vojaški boben. V razstavišču Stara grofija Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Udomačena svetloba. Planinska skupina Laško organizira 28. januarja ob 18.00 uri predavanje o prvi slovenski odpravi na Antarktiko (200 diapozitivov, glasba) avtorja in predavatelja svetovno znanega alpinista Vikija Grošlja. GRADBENI INŽENIRING t Jirn" ing. Vinko VUČAJNK s.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE n FRANC ROMIH Breg 79c, Polzela, tel.lfax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljano stare in pleskamo nove fasade - pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! s_________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200J RAZBURJENI ŽALSKI SVETNIKI Na zadnji decembgrski seji Občinskega sveta so svetniki sklenili, da DARS do konca januarja 1998 posreduje občini Žalec terminski program vseh aktivnosti potrebnih za izvajanje še nerešenih nalog (avtocestna baza in odkup zemljišča Grof, ureditev vodotokov). Člani Sveta so v razpravi izrazili svoje mnenje, kako rešiti aktualne probleme z upanjem, da jih bo DARS upošteval. DARS je pooblastil Silva Kosca, vodjo projekta avtocestnega odd-seka Vransko - Blagovica, da v sodelovanju s Slavkom Šketom, vodjom oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve na žalski občini pripravi aneks k pogodbi, ki bo uredil nastalo problematiko na avtocestnem oddseku Vransko - Zajasovnik. Svetniki so sklenili, da jim DARS trimesečno poroča o izvajanju vseh nalog, ki izhajajo iz pogodbe. Po vsej verjetnosti se bodo težave na terenu začele reševale šele spomladi. Ostro izmenjavo nasprotojučih mnenj smo poslušali pri obravnavi predloga določitve delovne uspešnosti za direktorico Javnega zavoda Zavoda za kulturo Anko Krčmar. Namreč, predlagatelj Svet zavoda se je odločil predlagati Občinskemu svetu 40 odstotno povečanje osnovne plače direktorice zavoda. Vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti Tanja Razboršek - Rehar je prosila svetnike, da na demokratičen način razpravljajo o tej točki dnevnega reda in pri tem upoštevajo kriterije, ki veljajo za vse direktorje podobnih zavodov v Sloveniji. Po polemični razpravi so člani Občinskega sveta ta predlog zavrnili in prižgali zeleno luč za nov predlog, po katerem se osnovna plača Anke Krčmar zviša za 30 odstotkov. Ta sklep bo veljaven do 1. marca, kadar bodo žalski svetniki zopet o tem razpravljali. Svetniki niso podprli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalce za leto 1997. Proračun občine Žalec za leto 1997 znaša 2,2 milijarde tolarjev. Različna mnenja je bilo moč slišati o predlogu sprememb in dopolnitvah statuta občine Žalec. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ni bil sprejet. V javno razpravo pa gre predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o statusnem in upravljaskem preoblikovanju Komunalnega podjetja Žalce v Javno komunalno podjetje. Člani Občinskega sveta so sprejeli sklep o ustanovhvi stanovanjskega sklada občine Žalec. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1998 še ni izračunana. Svetniki so še ugotovili, kako razporediti sredstva za stanovanjske namene in kateri kriteriji bodo veljali za sofinanciranje stroškov tekem evropskih pokalov in tekmovanj. L.ČEDE LICENCE ZA TURISTIČNE VODNIKE Prva skupina turističnih vodnikov v Mestni občini Velenje in Šaleški dolini je 12. januarja pridobila potrdila - licence. Ta skupina se je izobraževala po novem programu za pridobitev naziva »turistični vodnik po regiji«, ki ga predpisuje novi Zakon o pospeševanju turizma v Sloveniji. Izobraževanje je potekalo po programu, ki ga določa Gospodarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvom, pristojnim za turizem, ter Društvom turističnih vodnikov Slovenije. Organizator izobraževanja je bil Turistično informacijski in promocijski center Velenje, izvajalec programa pa agencija Palladio, izobraževanje v turizmu, v sodelovanju z Druš tvom turističnih vodnikov Slovenije. Po podelitvi licenc so turistični« vodniki ustanovili Sekcijo turističnih vodnikov Velenje v sklopu Društva turističnih vodnikov Slovenije. L. ČEDE Od 1. januarja 1998 veljajo nova pravila glede delovanja poslanskih pisarn. V Žalcu, v prostorih Društva upokojencev, bo poslanska pisarna odprta vsak ponedeljek od 9. do 11. ure, lahko pa pokličete tudi na telefonsko številko 063/716-678 IZ PARLAMENTA Delo v Državnem zboru poteka s polno paro. Najprej se je 6. januarja sestal Kolegij predsednika Državnega zbora. Ugotovil je, da čaka na postopek kar 187 zadev. Od tega 109 zakonskih predlogov, 15 predlogov mednarodnih sporazumov in 63 drugih zadev. Ostaja tudi 10 zakonov, katerih dele je razveljavilo Ustavno sodišče. Kar naprej pa prihajajo še nove zadeve. Dela torej ne bo zmanjkalo. 8. januarja je še bila izredna seja. Najprej sta bila v obravnavi dva zakona, na katera je dal veto Državni svet, nato pa še dva finančna zakona o poroštvih države. Že v tednu po 6. januarju, posebej pa ta teden, potekajo seje delovnih teles (odborov in komisij). Obravnava se proračun za letošnje leto. Proračun naj bi imel 814 milijard prihodkov in 843 milijard odhodkov, kar pomeni, da bo za 29 milijard primanjkljaja in bo država morala najeti kredit. Razprave poslancev in drugih vabljenih so zelo živahna. V torek, 20. januarja, se začne izredna seja. Predvideno je 21 točk dnevnega reda. Zelo zanimive bodo volitve kandidata za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Kandidata ali več kandidatov bo predlagal predsednik države. V decembru namreč kandidat dr. Peter Jambrek ni dobil večine glasov Glavna razprava pa se bo vodila okoli proračuna za letošnje leto. Naslednja redna seja se bo začela 18. februarja. Predvidevam, da bo okoli 50 točk dnevnega reda. O tem pa drugič. Anton Delak KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 VEČER NA VASI NA PONIKVI Kulturno društvo Ponikva pri Žalcu je 13. decembra pripravilo zanimivo prireditev pod imenom Večer na vasi. Organozatorji upajo da bo ta prireditev postala tradicionalna. Ponkovljani živijo na vasi, kjer se večeri že od nekdaj drugače preživljajo kot v mestu. Nekdaj so po večerih ličkali koruzo, luščili fižol, koruzo in bučnice ter ob likofu peli in plesali. Teh običajev na žalost danes ni več. Večino decembrskih večerov so Ponkovljani preživeli v dvorani zadružnega doma, ko so pripravljali prireditev Večer na vasi, se urili v pevskih, plesnih in igralskih veščinah. Zanimiv je ta večer, ki je v dvorano privabil čez 200 krajanov in nudil skoraj triurno zabavo zadovoljnim obiskovalcem. Predstavili so se domačini izvajalci na raznih instrumentih, zlasti zanimivi pa so bili starejši izvajalci. Dobro so se nasmejali nareč nemu prikazu kronike Ponikve v izvedbi Franca Mandelca. Pon-kovški pevci so se tokrat predstavili v lovski opravi z lovskimi pesmimi. Spet pa so navdušili plesalci domače folklorne skupine, ki so za nastop naštudirali prekmurske plese. Gostje Večera so bile Smrklje -štiri harmonikašice s Frankolove- ga- NADA JELEN ZNIŽANE OBRESTNE MERE Banka Celje je ponovno znižala obrestne mere za potrošniška posojila, stanovanjska posojila in za zasebno dejavnost. Nižje obrestne mere veljajo za potrošniška posojila, stanovanjska posojila in za dolgoročna posojila za zasebnike in samostojne podjetnike. Stanovanjska posojila Banka Celje nudi stanovanjska posojila za obdobje nad enim letom do 15 let, in sicer po naslednjih obrestnih merah: brez depozita - za dobo odplačila nad 1 do 5 let znaša obrestna mera T + 9,5% - za dobo odplačila nad 5 do 15 let znaša obrestna mera T + 9,9% - z depozitom - za dobo odplačila nad 1 do 15 let znaša obrestna mera T + 8,0% Potrošniška posojila Banka Celje nudi ugodna posojila po nižjih obrestnih merah tudi za vsa potrošniška posojila, kamor sodijo gotovinska posojila, namenska posojila, posojila za avtomobile. Nove, nižje obrestne mere so na voljo tako za kratkoročna kot tudi dolgoročna posojila. Kratkoročna posojila se lahko najamejo za obdobje od 3 mesecev do I leta, in sicer po obrestni meri od T + 7% do T + 8%. Ugodna dolgoročna posojila so namenjena za obdobje nad 1 letom do 5 let, po obrestni meri od T + 9,5% do T + 9,9%. Vsa posojila lahko koristijo tudi nekomitenti Banke Celje, vendar je za njih obrestna mera višja za 0,5% kot za komitente. Posojila za zasebno dejavnost Za zasebnike se je znižala tudi obrestna mera za dolgoročna posojila, in sicer za obdobje od 5 do 10 let. Obrestna mera znaša 9,9%. L ČEDE MDIO CEUE ra: 95,1 95,9 100,3 MHi I NA CELJSKI UROLOGIJI V celjski bolnišnici je 17. decembra 1997 odprt prenovljen urološki oddelek. Sele leta 1970 je v Sloveniji izdelana strategija razvoja urologije. Od takrat se ta veja medicine zelo intenzivno razvija in naši urologi so pravi strokovnjaki na tem področju in opravljajo zelo zahtevne posege, kot je npr. transuretralna resekcija. Od samega začetka celjski urološki oddelek spremljajo finančne težave. Vendar s pomočjo finančnih injekcij Pivovarne Laško, Etola, bivše banke Triglav ter številnih celjskih podjetnikov in obrtnikov, je urologija dobila dovolj denarnih sredstev za prenovo oddelka. Celjska urologija je svoje delo opravljala v minimalnih higi-jenskih razmerah, čutili so pomanjkanje sanitarij in ostalih prostorov. Na obnovljenem urološkem oddelku so posodobili tudi vso medicinsko opremo in tako zagotovili pacientom, ki se zdravijo na tem oddelku kakovostno medicinsko uslugo. Na urologiji strokovno delo izvaja 5 zdravnikov specialistov urologov, 7 višjih medicinskih sestr, 16 srednjih medicinskih sestr, 4 administratorke ter 3 strežnice. V letu 1997 so celjski urologi opravili 15 tisoč ambulantnih pregledov. Na oddelek pa so sprejeli 1400 bolnikov z različnimi urološkimi težavami. V povprečju je ležalna doba pacientov 7,9 dni. Iz- vedli so 700 odprtih operacij ter 700 transuretralnih posegov. Torej lahko pričakujemo, da bomo na celjski urologiji deležni še popolnejše oskrbe in da se bo za nekatere operacije skrajšala doba čakanja. L. ČEDE ETOL PREJEL CERTIFIKAT ISO 9001 Z velikimi črkami bo 16. januarja 1998 ostal zapisan v zgodovini delniške družbe Etol Celje. Takrat je namreč predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk podelil Etolu certifikat ISO 9001. V Etolu so prepričani, da se slovensko gospodarstvo lahko vključuje v evropske intergracijske procese le s pospešenim vlaganjem v kakovost in razvoj. To je tudi njihova poslovna strategija. L. ČEDE DELNIČARSTVO, BORZNIŠTVO... VKLJUČITE SE V TRGOVANJE Z VREDNOSTNIM! PAPIRJI Upam, da si naslova tokratnega članka ne boste razlagali kot “prislov”, ampak priložnost, da se vključite v trgovanje z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi, saj vam je na ta način ponujena ena izmed možnosti investiranja svojih prihrankov, ki v osnovi pomenijo višji donos, kot ga prinašajo hranilne vloge. Seveda pri tem ne smemo mimo zlatih pravil, ki smo jih na tem mestu že omenili. Zaradi pomembnosti pa ni odveč, če jih še enkrat ponovimo. Naložba v vrednostne papirje naj predstavlja največ polovico vaših prostih sredstev. Zaradi varnosti in zmanjšanja tveganja, ki pri poslovanju z vrednostnimi papirji obstaja, navadno v razgovoru z borznim posrednikom dobite navodilo, da ja ta del potrebno razpršiti na več posameznih vrednostnih papirjev. V preteklih letih so bili na Ljubljanski borzi precej burni časi kar se tiče gibanja borznega indeksa (veliki vzponi in padci - kot posledica tega so velike izgube, ki so, v nasprotju z dobički, zelo nezažcl-jene), zato smo zaradi varnosti priporočali investitorjem, da del svojih sredstev plasirajo v obveznice. Glede na to, da so ti časi sedaj malo manj burni, in da je donosnost obveznic precej padla (še posebej so nezanimive, če so vezane na DEM), priporočamo investitorjem, da lahko obveznice nadomestijo z delnicami, ki imajo konstantno rast oz. so zelo stabilne. To so v veliki meri predvsem tiste delnice, ki so uvrščene v borzno kotacijo A, saj za njih že v primeru velja, da morajo imeti te lastnosti. Razen tega pa obstaja še veliko možnosti in alternativ znotraj samega področja investiranja v vrednostne papirje. Eno izmed zlatih pravil je tudi to, da za tovrstno investiranje ne namenjamo tistih sredstev, ki so samo trenutno prosta in jih bomo v kratkem potrebovali. Seveda ni to prepovedano, ampak s tem smo avtomatsko izpostavljeni enemu riziku več, namreč temu, da ne bomo mogli te vrste naložbe spremeniti v denar brez kapitalske izgube, če bo trenutno na borzi trend negativen. Pogosto se zgodi, da v takšnih primerih prodajamo za vsako ceno in s tem utrpimo izpad vložene vrednosti. To pomeni, da smo v določen vrednostni papir vložili več, kot smo ob prodaji za njega iztržili. Če povzamemo, smo do sedaj ugotovili, da je lahko investiranje na področju vrednostnih papirjev učinkovitejše od nekaterih drugih naložb, če svoje naložbe razpršimo in če smo jih pripravljeni dlje časa (običajno nad eno leto) zadržati v vrednostnih papirjih. V teh primerih nam bo tovrstno investiranje prav gotovo obrodilo bogate sadove. Upoštevati moramo še eno izmed posebnosti, ki vlada na področju vrednostnih papirjev. V tem času so delnice nekaterih podjetij podcenjene, saj v naši državi zaradi privatizacije veljajo posebne razmere, za katere pa ne moremo reči, da so drugje, kjer imajo privatno lastnino že stoletja. To pa je sočasno priložnost za vse tiste, ki razpolagajo z določenimi prostimi sredstvi in so se pripravljeni soočiti s tovrstnimi naložbami oz. varčevanjem. V kolikor ste že investitor na tem področju, vam želim veliko uspehov, drugače pa vas vabim, da pokličete na tel. 715-911 in se še podrobneje pogovorite o možnostih in priložnostih. Marija Rančigaj Q|TD A fi Šlandrov trg 40, Žalec I rY#"A UbAJbUh Tel./fax: 715-911 ODKUP DELNIC B' IN C' SERIJE (cene so v SIT in jih dnevno prilagajamo) ETOL (B) 13.100 KRKA (B) 17.500 GORENJE (G) 1.200 TOV. KRMIL (B) 1.100 PETROL (B) 17.200 CETIS (B) 9.800 JUTEKS (B,D) 1.100 JUTEKS (G,C) 1.400 COLOR (G) 3.900 PIV. LAŠKO (G) 3.900 PIV LAŠKO (B) 3.500 PIV UNION (G) 34.000 PIV UNION (B) 28.000 TELEKOM (B) 11.020 SAVA (G) 7.200 SAVA (B) 6.200 ŽITO (G) 5.500 in druge... ODKUP DELNIC PI^J (SKL^kl^OV) PRODAJA IN NAKUP DELNIC NA BORZI . INFORMACIJE O STANJU CEN NA BORZI DOGODKI GOMILSKO, 20. DECEMBER - Svet Krajevne skupnosti Gomilsko je organiziral Božični koncert na katerem sta nastopila družina Galič in DPZ Gomilsko. MOZIRJE, 22. DECEMBER - V Galeriji Mozirje sta Savinjske novice in Zavod za kulturo Mozirje predstavila Almanah Zgornje Savinjske doline ’98. O razlogi za izdajo prve tovrstne edicije v Zgornji Savinjski dolini je spregovoril glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic Franci Kotnik. V kulturnem programo sp sodelovali učenci Glasbene šole Nazarje. pard CELJE, 26. DECEMBER - V Narodnem domu v Celju je bil novoletni koncert na katerem je nastopil celjski godalni orkester z dirigentom Nenadom Firstom in solistima Andreja Zakonjšek, sporan ter Marko Zupan, violina. ZABUKOVICA, 26. DECEMBER - V domu DPD Svoboda Griže je Godba Zabukovica organizirala Božično - novoletni koncert na katerem sta nastopila pevski sekstet z Vranskega in Patricija Diklič. CELJE, 6. JANUARJA - V Celju bodo ohranili prispevek za komunalne naložbe, ker le z dodatno zbranim denarjem lahko uredijo oskrbo z vodo, dobijo čistilno napravo in center za odpadke. V dveh letih bi ta prispevek navrgel za oskrbo z vodo 87 milijonov SIT, za urejanje kanalizacije 189 milijonov in za ureditev odlagališča odpadkov 320 mio SIT. CELJE, 6. JANUARJA - Osem delavcev lani oktobra olastninjene Finomehanike Celje ne ve, kakšna bo usoda njihove družbe že čez mesec dni. Pooblaščena investicijska družba Kompas je iz Kompas sklada 2 prejšnji mesec od Slovenske razvojne družbe odkupila 60,1 odstotka delnic družbe. CELJE, 13. JANUARJA - Člani celjskega Občinskega sveta so zavrnili odločanje o povišanju oziroma spremembi cen zemeljskega plina. CELJE, 13. JANUARJA - Konec oktobra je bila na celjski enoti zavoda za zaposlovanje prijavljena natanko 15.601 brezposlena oseba, kar je glede na isti mesec pred letom dni za 13,3 odstotka več, glede na december 1996 pa 10 odstotkov več. CELJE, 13. JANUARJA - Javni zavod za požarno, reševalno in tehnično službo bo vodil Jože Spcvan, po izobrazbi diplomirani ekonomist, ki je služboval med drugim kot vodja gradbišč, kot tehnični vodja in kasneje direktor celjsekga vodovoda. CELJE, 13. JANUARJA - Telekom je na območju Celja uvedel prenosni sistem v sinhroni digitalni tehnologiji. CELJE, 13. JANUARJA - Celjska mestna občina se bo poslej vsako leto spominjala osvoboditve celjskega piskra. ▲ A HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V DECEMBRU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 1,00% letno obrestno mero za a vista vloge 9,84% letno obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,8% mesečno 14,23% letno obrestno mero (ali T+4,0%) za vezane vloge nad 31 dni (1,14% mesečno) 14,78% letno obrestno mero (ali T+4,5%) za vezane vloge nad 90 dni (1,18% mesečno) 15,33% za vezave nad 6 mesecev (T+5%) ali 1,22% mesečno 16,43% za vezave nad 1 leto (T+6%) ali 1,30% mesečno 17.53% za vezave nad 2 leti (T+7%) ali 1,38 mesečno V Hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne knjige. OHRANJAMO TRADICIJO • SKRBIMO ZA RAZVOJ USPELO NAM JE! Akcija zbiranja daril za 2008 otrok v rejniških družinah v Sloveniji je uspešno končana. Na zemljevidu Slovenije bi težko našli kraj, iz katerega ni prispela donacija. Ček v vrednosti 5 tisoč DEM je prispel iz tujine, od podjetja Kruger GmbH, ki je na željo ŽITO Gorenjka preusmerilo znesek, namenjen darilu ob 75 letnici Gorenjke, na zavod VID. Do 17. decembra je bilo 697 darovalcev, ki so zbrali 7,8 mio SIT. Največji donator te akcije pa so bili vsekakor mediji, brez pomoči katerih vabilo k sodelovanju in informacije o akciji ne bi prišle do ljudi širokih src. Akcijo je podprlo 6 TV postaj, 22 radijskih postaj ter časopisi in revije. S tem ko so bila zbrana sredstva, pa delo ni bilo končano. Strokovno podporo, ki je bila potrebna, da bodo dobili ustrezne podatke o starostni in teritorialni strukturi rejencev in rejniških družin je skoordiniralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Veliko strokovnosti pa je zahtevala tudi izbira, nabava in pakiranje daril. Pomoč je v tej fazi prihajala z vseh strani. Od popustov pri nabavi igrač, do nudenja potrebnega prostora za skladiščenje in pakiranje, do drobnih, a za delo potrebnih stvari, kot so klopi za pakiranje, katere so preskrbeli gasilci. Opravljenega je bilo preko 300 ur prostovoljnega dela, da bi se okrog 20 tisoč igrač, knjig in ostalih daril kompletiralo in spakiralo v 2008 daril. Od 15. decembra čakajo darila Centre za socialno delo, na katerih je velika odgovornost, da jih pravočasno dostavijo v prave roke. Centri so že prevzeli več kot polovico daril. V času akcije je javnost v naši deželi izvedela marsikaj novega o problematiki rejništva, ter da se bo ta uspešna praksa socialnega dela, še naprej razvijala kot sestavni del našega okolja. Pomemben aspekt akcije je, da se s strokovnim pristopom, dobro marketinško in promocijsko strategijo ter učinkovito organizacijo v Sloveniji lahko izpelje marsikateri projekt brez odvisnosti od državnih sredstev. Veliko je še potrebno narediti za rejnike in rejniške družine. Akcija obdaritve rejniških otrok je pokazala, da ni potrebno veliko, da se življenje obrne na bolje. L. ČEDE GOSTIŠČE FILAČ , c,p«eiema'»0/. Jakob - Stanka Rado - Sandra Nenad SLOVAN Vransko 54, 3305 Vransko Tel.&fax: 063/725-430 TROBEJ Attemsov trg 12, 3342 Gornji Grad Tel.&fax: 063/843-006 Dobimo se pri FILAČ. V središča Gotovelj, nasproti osnovne šote ima restavracijo samostojni podjetnik Stane Novak. Vstopili smo s pravo mero radovednosti in si izbrali prostor v sobi s kaminom. Pozdravil nas je prijazni lastnik, ki ima bogate izkušnje v gostinstvu. Stopili smo se z vzdušjem domačega in naravnega razkošja, ki pomirja duha in ga pripravlja na vse kulinarične dobrote, ki jih gostilna ponuja svojim gostom. Gostova, ki pridejo v gostilno Konjiček, se ni treba bati, kje parkirati avte. Novakovi so nekdanje šolsko igrišče preuredili v veliko parkirišče in tako rešili problem, ki povzroča glavobole številnim gostilničarjem. Hkrati so na domislen način uredili nov vhod v gostilno, s čimer so ustvarili edinstven videz lokala. “Kot domačin in gostinec sem žele! nekdaj znanemu gostišču Novak povrniti ugled in zaupanje. Ob pomoči in razumevanju krajevne skupnosti in krajanov Gotovelj nam je to že delno uspelo. Lokal sem prevzel, trdo smo delali, da bi mu dali videz, kot ga ima zdaj. Mislim, da sem ljudem ponudil tisto, kar najbolj potrebujejo, to je toplina in prijetno počutje.” Pri vstopu v gostilno se najprej zazrete v simbole naravnega življenja, v klopi iz naravnega lesa in svetilke, ki so delo pridnih rok štorskega lončarja. Zaradi bližine konjske maneže, ki je značilna za Gotovlje, je Konjiček zaščitno ime gostilne. “Gotovlje so znane po konjskih dirkah. Pred nekaj leti je bilo tukaj organizirano L državno prvenstvo v preskakovanju ovir m konjski maneži. Zaradi tega sem gostilno poimenoval Konjiček. Osebno mislim, da je jezdenje zelo Sep in atraktiven šport. Vsekakor bom skušal pri svojih gosteh vzbuditi zanimanje za ta šport, ki pripomore, da se človek sprosti in vzpostavi stik z naravo. Moramo se počasi vračati k naravi.” Gostilna Konjiček gostom ponuja toplino in prijetno počutje. Ponudba hrane je ravno prav pestra, da lahko verjamemo v sprotno pripravljanje jedi, kar ji daje posebno očarljivost, najbolj na krožniku. Konjičkov jedilni list je seveda v znamenju savinjskih dobrot. Posebnost ponudbe je hmeljarski steak s prilogo, h kateremu se prilega kvasno pivo Ravbar. Kot samostojne jedi lahko naročite celo vrsto zrezkov. Novakovi pa še priporočajo pečene krače, pečenice in Jocin golaž, jedi, ki so vedno sveže pripravljene. Poleg tega vam nudijo tudi tri vrste malic in menu kosila. Tudi tistim, ki se nad mesom ne navdušujejo preveč, lahko ponudijo vegetarijanski in solatni krožnik. V gostilni Konjiček je mogoče naročiti tudi pizzo. Ža najmlajše goste sta na voljo mini pizza in krožnik za najmlajše. Zraven vseh dobrot pa Novakovi priporočajo domače vino iz Jeruzalema. Poleg tega pa so pripravljeni sprejeti organizacijo porok, raznih družabnih srečanj in prireditev. Ob sobotah zvečer je v gostilni prijetna glasba, da lahko tudi zaplešete in zapojete. V večernih urah zakurjen kamin dočara posebej prijetno in romantično vzdušje. Za zaljubljene ir, vse tiste, ki bi želeli iz svojega kota gledati, kaj se dogaja na plesišču in sami gostilni, je na razpolago posebna soba. Prav v bližini gostilne je znamenita konjska maneža in že spomladi bodo gosti lahko uživali v jezdenju čez savinjske travnike. Z načrti za naprej se pri Novakovih ne obremenjujejo preveč, saj pravijo, da gostom’ znajo prisluhniti. Pomembno je le, da bo izbira jedi pestra, in da bodo vse pripravljali tako, kot sami najbolje znajo. Želja vseh, ki pridejo h Konjičku je, da bi jedli "dobre jedi" in pili "dobro vino in pivo". Gostilna Konjiček je odprta vsak dan od 8 ure zjutraj pa vse do 23 ure zvečer. Za rezervacije nudijo 10% popust, vsi pa jih lahko pokličete na telefonsko številko 063 718 266. Vabljeni. L. Č. pojej a men Igra Pojej in zadeni je končana. Nagrade so razdeljene. Vsi ki so ostali praznih rok, lahko upajo, da bodo kmalu lahko spet pisali kupončke v Starmanovih lokalih, vendar bodo morali še malo počakati, kot zatrjuje lastnik, g. Zvone Štorman. Finale se je dogajal v hotelu Štorman v Venišan 7. januarja. Za prijetno vzdušje so poskrbeli, plesna skupina Desdemona iz Žalca, N - ergy team iz Velenja, Vili Resnik, Irena Vrčkovnik in Mike Orcšar, Happy bend, prireditev pa je povezovala Ida Baš. Pohvale vredna je bila tudi modna revija, na kateri so manekenke prikazale najnovejše modele kolckcje pomlad - poletje ’98 Butika Zlati D iz Žalca in seveda nepogrešljive maturantske obleke. ^ r/. o. o, . //y J?6‘. £&&/"'• č76‘.?/7/J-#Zi POSLOVALNICE Boutique Dana - svečan program Šlandrov trg 26, te.: 717-013 Škorpijon - ženska moda Šlandrov trg 38, tel.: 717-013 Škorpijon ■ moška moda Šlandrov trg 38, tel.:717-013 Intima - perilo Šlandrov trg 40. tel.: 715-523 Kroko - jeans Mestni trg 7, tel.: 717-571 Kroko ■ šport Mestni trg 7, tel.: 717-571 Plet- metražno blago Mestni trg 7, tel.: 717-152 D obutev - obutev in usnjena galanterija Mestni trg 5, tel.: 715-240 Bistro Dana Šlandrov trg 26, tel.: 717-013 Po razdelitvi nagrad so za prazne želodce prav prijetno poskrbeli z bogatim menijem, ki so ga sestavljali: tihožitje morskih globin ali po domače morski sadeži, beefsteak Rančeros s peperonato, starofrancoski telečji frikase, riž po orientalsko, gnocchi Časa lig-na, glazirano korenje, brokoli z mandeljni, solata Nisvas, ko pa so bili želodci že polni, je sledilo še Veniško presenečenje ali sladica. Božo Kozjak, vodja organizacije igre Pojej in zadeni: Ideja se je porodila g. Štormanu v začetku oktobra, nakar smo skupaj razvili koncept irge, jaz pa sem jo nadgradil in organizacijsko izvedel v mesecu novembru in decembru. Odziv je bil zelo dober, saj se je nabralo skoraj 10 000 kuponov. Tudi zaključek igre v Vcnisah je bil uspešen, saj se je zbralo kar 160 ljudi in novinarjev. Mislim, da so obiskovalci uživali v bogatem programu. Zagotovo bomo v tem letu organizirali še kaj podobnega. Nagrajenca: Marija in Matjaž Goropevšek Zvone Štorman: Že več kot dvajset let se ukvarjam z gostinstvom. Če človek z ljubeznijo opravlja svoj poklic, je uspeh gotov. Zdaj, ko nas je avtocesta v neki meri obšla, je promet upadel za približno 30%. To vrzel smo se trudili zapolniti, zato smo organizirali Pojej in zadeni. Ta akcija je bila vzpodbuda, da ljudje še rajši prihajajo k nam. Cestna gneča, ki smo je bili deležni pred izgraditvijo avtoceste, je odbila domače goste. Vendar sedaj opažam, da so se domači gosti vrnili. K temu je zagotovo pripomogla akcija Pojej in zadeni. Spremljam ideje naših zaposlenih, zato smo dodelali idejo, ki smo jo tudi uspešno realizirali.Vedno poudarjam, da se zavedam , da brez vzporednega dobrega kadra zadeve ne bi mogel izpeljati, kot smo jo. Mislim, da so nagrade prišle kar v prave roke, saj so vse glavne nagrade prejeli domačini. Sigurno imamo za naprej nove ideje in načrte, predvsem kar se tiče bogatenja ponudbe v lokalih. Novega lokala še ne načrtujemo, saj smo v lanskem letu imeli velik finančni zalogaj z lokalom v Velenju in v Venišah. No, mogoče pa vas bomo presenetili. Dana Šepec, Zlati D Žalec: Na prireditvi smo sodelovali z namenom, da se pridružimo gostom oziroma Savinjčanom na tej prireditvi. S programom smo jim dali nekaj znanja, ki ga obvladamo mi. V prvem delu modne revije smo predstavili kolekcijo pomlad - poletje ’98 Daniella, ki izhaja iz naše hiše. Predstavili smo tudi kolekcijo za bodoče maturante. Letos so obleke enostavne, kombinirane s prosojnimi materiali, barva je temna, ker je pač zimski čas. Staršem maturantov svetujemo, da morajo obleči vsaj popoldanska svečana oblačila, pri tem pa morajo upoštevati del večerne garderobe. Slovenci se znamo zelo lepo obleči, ponudbo imamo dovolj bogato, žal pa nas ovira pri nakupu prenizek standard. Imamo svoj stil, saj smo z našimi zmož nostmi veliko lepše oblečeni kot Nemci pri njihovem standardu. NAGRAJENCI: MAJICA ŠTORMAN: - Hegedič Majda, Ul. pohlina 3, Žalec - KonSčanski Vesna, Cesta v Laško, Celje - Vinder Dušan, Zadobrova 125/c, Škofja vas - Remih Slavko, Prušnikova 34, Maribor - Čas Ervin, Žalce - Čeh Nada, Lipovci 245, Beltinci - Jezernik Jože, Ulica D. Kvedra 42, Celje - Antloga Tadeja, Breg 99, Polzela - Peter Viktor, Delavska 12, Celje - Drcv Sonja, Prclska 2, Velenje - Hanžurej Dušan, Livadna 42, Maribor - Pubcršck Alenka, Cesta talcev 36, Vojnik - Tratnik Petra, Gregorčičeva 10, Žalec - Zazijal Karmen, Dolenja vas 81, Prebold - Jug Tone, Cankarjeva 1, Žalec - Bovha Gizela, Vojkova 4, Celje - Lajlar Rudi, Skalctova 2, Celje - Prezelj Karin, Župančičeva 6, Sl. Bistrica - Šolar Vladka, Rosinova 24, Maribor - Dolinšek Stane, Klokočarnik 23/a, Loče MAJICAŠTORMAN IN »VE SADNI KUPI: - Hambroš Robert, Pregljev trg 3, Ljubljana - Seničar Alenka, Koroška 7, Slovenj Gradec - Pek Zlatko, Partizanska 6, Sl. Bistrica - Simič Mihael, Prešernova 2, Maribor - Klajderič Metka, Ljubljanska c. 5, Hoče - Koražija Neli, Ljubljanska 29, Celje - Bastar Sonja, Šmartinska 30, Ljubljana - Kožar Alenka, Nušičeva ul. 4, Celje - Robida Miha, Cigaletova 8, Ljubljana - Jezernik Ivo, Poženclova 14, Laško - Tomažen Milan, Cankarjeva 5, Žalec - Palir Dragica, Šentvid 39, Grobelno - Miklavc Aleš, Brajnikova 27, Ljubljana - Špec Marko, Polzela 101, Polzela - Pukl Urša, Ul. Pom.bat. 11, Zreče - Smrnolj marta, Trojane 25, Trojane - Zabirc Rado, Šepuljc 16, Sežana - Danijel Šipek, Ptujska c. 3, Rače - Pečovnik Silva, Ul. Par. komune 47, Maribor - Majcen Dominika, Na obrežju 8, Ptuj 10 KRONIKA - Rednak Bruno, Ločica 63/a, Polzela - Kreča Janko, Črni vrh 30, Tabor - Miklavc Marjan, Andraž 9/a, Polzela - Kovač Vinko, Šemnik 10, Kisovec - Marn Angela, Kapla vas 4/b, Tabor • Jagodič Mateja, Stopnik 40, Vransko - Kotnik Rok, Mariborska 105, Celje - Verbič Andrej. Ljubljanska 29, Celje - Pogclšek Srečko, Platinovcc 10, Grobelno - Šemrl Mira, Vrazova 46, Maribor 5^;s.si.!'?^LoČF,(a’ majica Štorman, TER DVE SADNI KUPI: - Krajnc Barbara, Ul. pregn. 12, Šentvid-Lj - Berce Janez, Ul. Alme Karlin 23, Celje - Verdel Aleš, Železno 9/a, Žalec Km (Zora), Ločica 84/c - Pavčnik Barbara, Trg F.n. 16, Hrastnik - Povše Tina, Dobrtcša vas 56/b, Šempeter - Založnik Primož, Vitanje 188, Vitanje BASSEBAL ČEPICA IN DVE SADNI KUPI: - Zdenka Senič, Prušnikova 27, Vojnik Matjaž Trbulin, Cesta na grad 1, Šentjur - Zdravko Melanšek, rcrsljeva 8, Ljubljana - Dušan Žolnir, Gorica 51, Celje - Stanka Pirš, Zadobrova 37/c, Škofja vas - Andrej Karoli, Društvena 2, Ljubljana - Sara Blazinšek, Dobrna 15, Dobrna - Boris Šentjurc, Brdce 4/c, Dol pri Hrastniku - Aleš Cokan, Tomšičeva l/a, Žalec - Anita Micek, Na Korošici 2, Ljubljana - Iztok FaŠun, Kocbekova 4, Gornji grad - Gize la Gjerek. Dil. Bistrica 98/a, Črešnovci - Branko Orel. Mladinska 34, Maribor - Katarina Jandrlič, Cesta VI/12 Polje, Lj - Sašo Lužar, Dobrtcša vas 16/h, Šempeter - Matjaž Cerar, C. prol.brigad 81, Maribor - Matej Svetelšek, Cesta v Šmartno 8, Vojnik - Boris Korošec, Mestni trg 13, Sl. Konjice - Šimon Kučera, Drapšinova 5/b, Celje - Toni Mihail, Koroška c. 63, Maribor SLIKOVNA KUHARICA ZA DIABETIKE TER DVE KAVI IN SLADICI: - Samo Krajnik, MGA Nazarje, Nazarje - Jože Martinčič, Jureta Gablovška 34, Kranj - Janko Hartman, Savinjsko nabrežje 3, Celje - Lidija Jasenc, Krtina 31/a, Dob • Srečo Kos, Moste 113, Komenda - Breda Fidler, Aškerčeva 1, Sl. Konjice KNJIGA “52 IZBRANIH SLOVENSKIH GOSTILN” IN DVE NEDELJSKI KOSILI V STORMANOVIH LOKALIH: - Barbara Čclič, Repno 3, Šentjur - Matjaž. Ternik, Šarhova 36, Pragersko - Saša Valenčak, Laikova vas 73, Prebold Marjana Janc, Vojnik 7x KOSILO ALI VEČERJA V ŠTORMA-NOVIH LOKALIH ZA DVE OSEBI: - Marjeta Hrastnik, Harje 8/a, Laško - Srečko Natck, Slovenske Konjice Regina Čepin, Zadobrova 88, Škofja vas - Magdalena Kovač, Jenkova 11, Velenje - Andrej Horvat, Marib. 35, Radlje ob Dravi - Maja Bubik, Šmartno ob Paki 56 - Dora Šamanič. Ljubljanska 60, Celje GARDALAND ZA DVE OSEBI: - Dubravka Javor, Trg B. Kidriča 1, Maribor SVEČANA VEČERJA ZA ŠTIRI OSEBE V HOTELU ŠTORMAN: - Peter Leskovar, Prečcrnova 5, Zreče VIKEND PAKET V HOTELU ŠTORMAN - Peter Mihaldinec, Ferkova 4 za ,,ve Miha Glavaš, Špeglova 4, Velenje TEDENSKI PAKET ZA DVE OSEBI V ŠTORMAN IN TRIJE TEMATSKI HOTELU! IZLETI: Vlado Vrbič, Stari trg 26, Velenje EDENSKI PAKET ZA DVE OSEBI f KANARSKIH OTOKIH: Marija Goropcvšek. Šeščc 65, Prebold ČESTITAMO! ROJSTVA Mariina DEŽNIKAR iz Šempetra - deklico Sergeja ROZMAN iz Polzele -fantka Frančiška JURJEVEC iz Ljubnega ob Savinji - fantka Natalija KNEZ iz Šempetra -deklico Nataša TOPOLŠEK iz Žalca -deklico Katja STEPIŠNIK iz Petrove -fantka Mojca GORIŠEK iz Griž - deklico Nada ŽAVSKI iz Ljubnega -deklico Vivijan OGRAJ ENŠEK iz Žalca - fantka Zdenka KLEP iz Žalca - fantka Irena GNUS iz Žalca - deklico Helena KERT iz Šempetra -deklico Tatjana TRUPEJ iz Žalca - fantka Petra OHLAK iz Žalca - deklico Marija ARNŠEK iz Petrovč -fantka Gordana CMAK s Polzele - fantka Monika FILIPIČ iz Šempetra -deklico Vlasta NOVAK s Polzele - deklico Nataša BRENK iz Šempetra -deklico Simona SIMONČIČ iz Šempetra - deklico Alenka FUŽIR iz Mozirja -deklico Albina KOTNIK iz Šempetra -deklico SMRTI Zora SLAMNIK iz Levca, 64 let Danijela ŠRIBAR iz Latkove vasi, 69 let Ivan GABERŠEK s Polzele, 85 let Jožef ZALOŽNIK iz Šmartnega ob Paki, 66 let Karolina PUNCER iz Mozirja, 67 let Ana FERJUC iz Žalca, 67 let Ana VREČKO z Brega pri Polzeli, 83 let Konrad VOČKO s Kasaz, 76 let Slavko MATKO z Vranskega, 64 let Jožefa HUDALES z Rakovelj, 66 Anton PLESEC z Mozirja, 63 let Marija ŠALEJ z DreSinje vasi, 88 let Srečko OCVIRK iz Latkove vasi, 69 let Anton PEČNIK iz Mozirja, 64 let Marija MATKO iz Braslovč, 88 let IZ POLICIJSKE BELEŽKE POŽAR. 6. januarja okoli 5.30 ure je prišlo do požara v kurilnici stanovanjske hiše, last Ivana Ž. na Vranskem. Ogenj je lastnik sam pogasil, kljub temu pa je nastalo za približno 150.000,00 SIT materialne škode. Policisti so pri ogledu ugotovili, da je do ognja prišlo zaradi kratkega sitka na električni napeljavi gorilca za kombinirano peč centralne kurjave. VLOM V HIŠO. V času od 5. do 7. januarja je neznani storilec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Rakovljah. Iz hiše je odtujil multipraktik znamke Braun. Z dejanjem je lastnik Pavel V. oškodovan za 20.000,00 SIT. NEZGODA S SMRTNIM IZZIDOM. 1. januarja okoli 16. ure sta 46-letni Jože D. iz Primoža pri Ljubnem in njegov svak gnojila travnik v bližini Jožetove domačije. Jože je s traktorjem znamke Zetor vozil gnoj po cesti na strmo pobočje. Ko je gnoj raztovoril s prikolice, je poskušal obrniti na cesti, vendar mu to ni uspelo. Zaradi tega je svaku naročil, da z vitla na traktorju ovije jekleno vrv okoli jablane, nato se je po pobočju spustil proti domačiji. Pri vožnji se je ročica POROKE Na Vranskem so v soboto, dne 17. januarja 1998 v gostišču FILAČ po 31 letih spet opravili poročni obred, ki sta ga vodila matičarja ga. Silva Gorjan in g. Franc Sušnik. Mladoporočenca sta bila Barhika Karo iz Vranskega in Anton Skok iz Vranskega. V krajevni skupnosti Vransko upajo, da bodo poročni obred čimvečkrat izvedli v svojem domačem in prijaznem okolju. reduktorja iz prve prestave sprostila v nevtralni položaj, zaradi česar motor sam ni več zaviral. Takrat se je jeklena vrv strgala oz. je popustil vozel. Voznik je pri tem izgubil oblast nad traktorjem in je zapeljal preko ceste na strmo pobočje, kjer se je traktor prevrnil in pod sabo pokopal voznika, ki ga je vrglo iz kabine. Jože je pri nezgodi utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. VLOM V OSNOVNO ŠOLO. 9. januarja preko noči je neznanec vlomil v prostore OS Ljubno ob Savinji. Iz pisarne administracije je ukradel okoli 200.000,00 Sit. TAIVINA DREVES. V času od 2. do 9. januarja je neznanec v gozdnem predelu Krašča posekal dve javorja in eno bukev v skupni izmeri lesne mase 15 m3. Lastnik gozda, Alfonz Z. iz Sp. Kraš, UE Mozirje, je s tatvino oškodovan za 405.000,00 SIT. Z GROŽNJAMI IZSILJEVAL * v-palij^. okoli 2. ure je prišel na bencinsko črpalko 36-letni Bojan Kranjc, ki sicer živi ločeno od svoje žene, vendar je še vedno krajevno pristojen v Rogozo pri Mariboru. Od črpalkarjev je zahteval, naj zapustita črpalko, ki jo je polil z vnetljivo tekočino. Ko sta črpalkarja zapustila črpalko, je poklical 113 in zahteval, naj mu do 7. ure zjutraj pripeljejo njegove otroke, ki žive z materjo, od katere sicer ni uradno ločen. Ker so Tepanje v območju UNZ Celje, se je takoj formiral krizni štab, ki naj bi ukrepal. Na pomoč so poklicali tudi specialno enoto ter MNZ ter OKC Maribor. Ker je BojanKranjc grozil z razstrelitvijo črpalke, so z njim ravnali zelo previdno. Bojan je sicer stari znanec UNZ, saj je bil vpleten v mnoge nečednosti pri kraji avtomobilov. Z izrednim prizadevanjem so ga le uspeli prepričati, da se je okoli 8. ure predal - v bliskovitem ukrepu ni nihče dobil niti praske. V akciji je sodelovalo več kot 30 delavcev UKS, specialnih enot, delavcev MNZ ter gasilcev Slov. Konjic ter gasilske brigade Celje ter članov enot reševanja. /. Jurhar P&BPMfŠMM $UllfMA ■(■ Vrečarjev« 2, hi.MVDlrčU, 715-605 M/ mo žaiec omrns-m Na domačiji, ki je izRubila že drugega mladeniča FRANCIJEV TRAGIČEN PADEC S STREHE Vrata odpre črnolasa Jožica Deleja z dvema simpatičnima otrokoma v naročju. Nihče ne hi prisodil, da je, tako mlada, že vdova, in da sta dveletna Katja in komaj leto dni star Kristjan siroti. Toda, resnica je neizprosna. Na obisku pri Delejevih v Trnovcu pri Rečici ob Savinji smo ravno ob mesecu dni od tragične smrti šestindvajsetletnega Francija Deleje. Delovna nesreča, ki se je pripetila na novogradnji mizarske delavnice samostojnega podjetnika nedaleč od tovarne Elkroja na Prihovi, je pretresla Zgornjo Savinjsko dolino. Bilo je okrog poltretje ure popoldan, ko je Franci omahnil s strehe z višine kakšnih desetih metrov na beton in se tako težko poškodoval, da je uro zatem umrl v celjski bolnišnici. Njegova žena Jožica je bila v trenutku tragedije doma, sicer bi bila bližje, v Elkroju, kjer je zaposlena kot tekstilni tehnik. Franci Deleja je tistega dne zaradi izključitve električne energije v dopoldanskem času, odšel na delo popoldan in se s kolegi lotil pokrivanja strehe. Ko je nesel na vrh lesonitni strešnik, se je tisti pod njim zlomil. Strokovnjaki bi mogoče porekli, da se to ne bi pripetilo, če hi bile lesene nosilne letve postavljene bolj na gosto. Na precej veliki kmetiji v Trnovcu je zavladala žalost. Štiriinpetdesetletni Franc in leto dni mlajša Terezija kar ne moreta verjeti, da jima je usoda vzela še drugega otroka. Pisalo se je leto 1969, ko je Deleje-vim pogorelo stanovanjsko poslopje. Ko je Franc na cirkular-ki žagal les za postavitev novega, se je v nevarno vrtečo ploščo zaletel šestletni Lojzek. Poškodb ni preživel. In tako se je pripetilo, da je tragično umrl še drugi Dele-jev sin. Francu in Tereziji je ostala le še štiriindvajsetletna hčerka Mija, ki je poročena v bližnjem Šentjanžu. Usoda se je poigrala z Delejevimi, vendar ni načela dobrih odnosov, ki so vedno vladali v družini. Odkar Jožica živi pri njih, še ni prišlo do prepira. Pred tremi leti je bila poroka, po preteku kratkega vendar srečnega zakonskega življenja pa že prezgodnje slovo od Francija na pokopališču v Rečici. Franc Furland Internet in spletkarjenje okrog njega Internet smo sicer obravnavali že v prejšnjih dveh številkah, toda glede na njegovo obširnost zasluži še več prostora v naši rubriki. Omenil sem že, da je Internet svetovna mreža računalnikov in da vsak od teh računalnikov 24 ur na dan streže z raznimi podatki -nam, odjemalcem. Če želimo biti odjemalec (če se želimo povezati v Internet) rabimo računalnik, ustrezno programsko opremo, seveda pa se moramo odločiti, na kateri način se bomo povezali. Obstajata dve varianti; začasno ali neprekinjeno. Najpogostejša varianta je prva - začasno. Rabimo samo modem, telefonski priključek in posrednika, preko katerega se bomo povezali. Lahko je ARNES (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije), ki je brezplačen in kjer imajo dostop neprofitne organizacije, šole, študenti, di(v)jaki... Slednjim bi moral biti brezplačen dostop do Arnesa onemogočen! Seveda je treba poudariti, da je brezplačen samo dostop, ne pa tudi telefonski impulzi. Naslednji posrednik je seveda Telekom in njegov SiOL (Slovenia OnLine). Tukaj se stvar zaradi hlastanja Telekoma malo zaplete. Zanimivih je kar nekaj dejstev. Arnes je pred časom zaprosil Telekom, da bi za svoje vstopne linije uporabniki plačevali lokalno l i Telekom zav saj je vstopne stranke odprl številko 9710 - z lokalno tarifo! Klicanje preko te številke je seveda v nekaterih primerih cenejše in je zato postalo zanimivo tudi za ostale ponudnike Internet dostopa. Tako je diskvalificiral svojo konkurenco (ki ima ok. 70 % slovenskih Inter-netovcev) in Arnes je tožbo proti Telekomu dobil. Kasneje so pri plačevali lokalno tarifo impulza, kar je Telekom zavrnil. Kasneje je SiOL to storil zase, saj je za svoje Telekomu začeli s testno vstopno številko 0880-32-32-0, ki je bila Sjrogo varovana javna skrivnost. Če si klical na to številko, si namreč plačal samo en impulz. Ta skrivnost se je hitro razvedela in vsi so se že navadili na to številko, ko je Telekom malce spremenil ta-rifiranje. Eh, nič posebnega. Za vzpostavitev zveze ste porabili res samo en impulz, nato pa je vsaka minuta na Internetu vredna ok. 1,7 SIT. Torej so štiri minute ok. 7 SIT. Lokalna tarifa pa je bila prej 4,25 SIT na 4 minute ponoči in 4,25 SIT na 2 minuti sicer. Lahko rečemo, da je Telekom spet podražil. Uradno tega seveda ni storil in ni vplival na inflacijo. Telekom takšno politiko vleče že kar nekaj časa. Enako je bilo lani poleti, ko je Telekom uradno podražil irripulz za 8 %, hkrati pa tehnično spremenil neke nepomeb-nosti - namesto, da je impulz v istem vozlišču vsakih 5 minut čez dan in 10 minut čez noč, je po tehnični spremembi vsaki 2 minuti čez dan in na 4 minute čez noč. Eh, kaj pa to. To Telekomu predstavlja komaj nekaj 100 milijončkov. Tisti, ki se hvalite okrog, da imate ISDN, naj vam malce razširim obzorja. Ta tehnologija je stara že 30 let in Telekom tistim, ki »so v koraku s časom«, to zasta- Borut ZAJC Računalniška storitve* brezplačno svetovanje servis računalnikov namestitev novih delov in programov Izdelava spletnih strani na Internetu Mobitel: 041 / 676 - 666 OHIO relo tehnologijo prodaja za mastne denarce. Res je, da imate dve neodvisni številki, in da imate v naročnino (nekaj nad 5000 ŠIT) vključenih 1000 impulzov. Vedeti pa morate, da ko bo Telekom prodal dovolj ISDN priključkov, bo naročnino malce podražil, hkrati pa v naročnini ne no več 1000 impulzov. Pa še to; v ZDA je lokalna tarifa brezplačna. Toliko glede TeLE-koma. Sicer pa je že na SIOL paket Na Internet v IO minutah! 1 z navodili in telefonsko pomočjo (080 8765) Bližnjica na internet ®53SB23SEi> v Teletrgovinah in knjigarnah po celi Sloveniji Slovenija Online celjskem kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo z Internet posredništvom. Malce se pozanimajte, kje vam najbolj ustreza. Upoštevajte, da boste čim bližje (na istem telefonskem vozlišču), da boste imeli neomejen modemski dostop, E-mail itd. Glede modemskega dostopa je treba pojasniti tudi to, da je nitrost povezave dokaj majhna, 28800 bitov/s, 33600 b/s (res pa je ISDN hitrejši). Hitrost 33600 b/s pomeni, da se bo npr. slika, dolga 4,2 kbyta, k vam prenesla v eni sekundi. Prihodnjič: Internet in neprekinjena povezava. Borut Zajc ŽANA Trgovsko podjetje Žana iz Žalca strmi za tem, da je vedno korak pred drugimi. Veleblagovnica Žana Žalec in Prodajni center Lena Levec prav gotovo že dobro poznate, podaljšano roko prodaje pa predstavlja franšizni enoti Žana Market Mane! iz Latkove vasi in Prodajalna Marelica iz Dolenje vasi. ŽANA Kartica za ugodnejši nakup! ALI JO ŽE IMATE? 'Bogato založene police v Žana market Manelu ponujajo živilsko blago od Ž do A, poleg tega pa še semena, umetna gnojila, pripomočke za vrtičkarje, posodo INOX za vinogradnike in Žana Market Manel v Laikovi vasi za kletarjenje, posredujejo pa tudi pri prodaji kmetijskih strojev. G. Janez Jager direktor obeh enot nam je povedal: “Na obeh Prodajalna Marelica v Dolenji vasi lokacijah se dopolnjujemo z blagom, ki ga ljudje najbolj potrebujejo. Trudimo se, da je naša ponudba bogata, pestra in zanimiva za naše kupce. V načrtih pa imamo povečanje prodajnih površin v Prodajalni Marelica.” Kot zanimivosti Žana Market Manel bo letos maja praznoval tretjo obletnico. Prodajalna Marelica pa v mesecu marcu prvo. Da bi pritegnili kupce, se v Žaninih enotah trudijo, kajti vsak mesec pripravljajo 10 do 20 izdelkov še po izredno nizkih akcijskih cenah. Kupci lahko kupujejo z gotovino, čeki in plačilnimi karticami. V Žana Market Manelu in v Prodajani Marelica so prepričani, da vas bo široka ponudba, prijaznost osebja, konkurenčne cene, prijetno vzdušje ter vedno novo presenečenje gotovo pritegnili k obisku. J. M. w d.o.o. Laikova vas 51 / 3312 Prebold Te«./Fax 063/702-314, 063/702-315 Po ugodnih cenah Vam nudimo: - živilsko Blago od Ž - A - akumulatorji za avtomobile in traktorje - hladilne tekočine in motorna olja - traktorske pnevmatike - težka kmetijska mehanizacija proizvajalcev: SIP, P0TINGER, KIRCHNER po naročilu tmm traktorske prikolice kiper 4 tone - super cena 380.000,00 SIT -Z_T ■ " *:■' feSgi I ij , V- umetna gnojila INIA KUTINA Popusti za tehnično blago do 20"/.! ŽANA od ^ do- domača pekarna LENA 299,OC drobtine 1 kg testenine BELLA BIONDA 76,70 sir TRAPIST Ikg kisla smetana v lonoku '89, UGODNO PIZZA ŠUNKA Ikg ■"F59,0(t . pomaranče 2kg v mreža ^98,00 4kg + vedro PC LENA LEVEC ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO ŽANA MARKET SEL LETUŠ ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS m LET SV. PAVLA IN m LET GFASGINE PfiEECLl] Zemljepisna imena na Slovenskem so se oblikovala iz keltskih, rimskih, germansko-nemških in staroslovenskih osnov ter iz imen cerkvenih patronov. Vse do pomladi narodov in propada fevdalizma leta 1848 je germansko -avstrijska oblast dopuščala nemške oblike zemljepisnih imen. Iz roda v rod so naši predniki prenašali in nam ohranjali slovenska imena, ki so zapisana v prvih župnijskih matičnih knjigah konec 17. stoletja. V Kozlarjevem zemljevidu Slovenije iz leta 1853 so krajevna imena prvič v zgodovini natisnjena samo v slovenščini. V seznamu krajev vojvodine Stajer- ske iz leta 18/2 so ob nemških imenih navedena tudi slovenska. Po letu 1918 smo uporabljali samo slovenska. Med nemško zasedbo (leta 1941 - 1945) so oblasti uvedle nemška zemljepisna imena. Sv. Pavel je dobil ime po graščini Pragvvald. Po okupatorjevem odhodu je bilo vzpostavljeni) prejšnje stanje. Zadnje spremembe krajevnih imen so bile v letu 1952. Bil je čas utrjevanja realsocialistične oblasti. Večini krajev, ki so jih naši predniki pred stoletji poimenovali po cerkvenih zavetnikih, so dodelili druga imena Sv. Pavel pri Preboldu (po ljudsko Šempavcl, Scntpaul itd.) je dobil po sedmih letih ponovno ime po bližnji graščini - Prebold. V zapisu podajam zgodovinska spoznanja o krajevnem imenu med Žvajglo in reko Boljsko. V dosedaj najstarejši znani listini iz leta 1302 in 1303 je omenjena cerkev S. Pauli - Sv. Pavla. Cerkev z okoliškimi naselbinami je spadala k pražupniji Braslovče (Wraclau) in upravno fevdal- PEKARNA, SLAŠČIČARNA, TRGOVINA Na trgu 52 - 3330 Mozirje, Pekarna: 0609 615 426 Slaščičarna Šoštanj - tei.:063/881 143 Slaščičarna Pri Tatjani - Mozirje - tel: 063/832 635 Ste po prazničnih dneh - po praznično obloženih mizah - zaželeli spremembe? Lahko vam pomagamo! Za vas je pečemo kruh Mišmaš, ki je izdelan na podlagi tradicije in izkušenj naše pekarne. Kar je najpomembnejše: izdelan je brez konzervansov in aditivov, obstojen pri primerni hrambi 1 teden, se ne drobi - skratka je SLASTEN. Enako vam priporočamo še druge posebne kruhe: - polnozrnat - polnovreden - koruzni - kruh iz ovsenih kosmičev Pekarna MIŠMAŠ Mozirje. vidite, n JHotcivjv - ne bo oatn žal! ni žovneški gospoščini. V zadolžnici šentpavelskega duhovnika iz leta 1368 je Sand Pawl naveden trikrat. Leta 1392 je Sv. Pavlu dodan samostalniški prilastek, ki pove, da je Sv. Pavel S. Pauli prope (pri) Liebenstcin. Zapisi iz 15. stoletja navajajo naslednje oblike: Leta 1426 Sancto Paulo in S. Pauls von der Volczkch (S. P. pri Boljski), leta 1436, 1457 in 1461 - S. Paul bei der Folczk (S. P. pri Boljski), S. Paul in dem Vorst und im Seenthal - Sewtal gelegen (S. P. v gozdu v Savinjski dolini). Leta 1437 ali 1457 je dobil plemič J. H. E. v zakup dvorec v S. Paulu in Vorst mit dem Liebensten (S. P. v gozdu z gradom Liebenstei-nom). Leta 1475 so kraj imenovali S. Pauls in Saental (S. P. v Savinjski dolini). Za 16. stoletje, vse do leta 1628 sem zasledil samo Sand, Sannt Paul im Santal (Sv. Pavel v Savinjski dolini). Po dosedaj znanih zgodovinskih virih je v ojstriškem urbaiju iz leta 1587 prvič zapisana današnja graščina Prebold pod »PRENVALD«. Graščina je bila sedež fevdalne oblasti (dominium) vse do leta 1848. Po letu 1628, ko postanejo lastniki graščine Schrottenbachi, izginejo prejšnje oblike imena kraja (S. P. v gozdu, v Savinjski dolini pri Boljski). Stara oblika krajevnega imena S. Paul - Sv. Pavel ostane ohranjena vse do leta 194' oziroma do leta 1952, vendar z novim samostalniškim prilastkom, ki poudarja, da je kraj pri, ob, pod graščino Pragvvald - Prebold. Iz takratnih listin je razvidno, da je Sv. Pavel kraj s cerkvijo, s sedežem šentpavelske župnije, fevdalnim uradom in spada k fevdalni gospoščini Prebold (dominium Pragvvald). Na primer: v matični knjigi iz leta 1771 je zapisano, da je umrl v kraju Sv. Pavel hišna številka 15 podanik (tlačan) gospoščine Prebold in je bil pokopan v domačem šentpavelskem pokopališču. Leta 1777 je umrl oskrbnik graščine Prebold v Sv. Pavlu hišna številka 24. Podanik - tlačan preboldske gospoščine (graščine) je bil iz vasi Sv. Pavel (ex vi-cmia, pago, oppido S. Pauli sub domi-nio Pragvvald). Ob upravnih preureditvah (reformah) za časa Marije Terezije (1740 - 1780) in cesarja Jožefa II. (1780 - 1790) je kraj Sv. Pavel dobil hišne številke, postal je naborna - popisna, katastrska in davčna občina. V krajevnem leksikonu Štajerske iz leta 1822 ima kraj naslednjo oznako: Paul, St., Cillier Kreis, Gemeinde d. Bezirks Pragvvald (Paul, Sv,, okrožje Celje, občina okraja Prebold). Katastrski izpisi iz tega obdobja imajo naslednji zapis: davčna občina St. Paul, davčni okraj Pragvvald (Prebold), okrožje Cilli (Cefe). Ker je krajevnemu imenu Sv. Pavel v nekem obdobju dodan samostalniški prilastek »bei Pragvvald - pri Preboldu« navajam različne oblike imena graščine: leta 1587 Prevvald, leta 1601 in 1605 Praegvvald, leta 1631 Prevvaldt, leta 1676 Prabaldt, leta 1681 Pragvvald, leta 1682 Prebold, leta 1684 Pravval, leta 1685 Prevvold, leta 1691 Pragvvalt, leta 1693 in 1699 Prevvaldt (enako leta 1631). Za 18. stoletje sem zasledil samo Pragvvald. V 19. stoletju, vse do leta 1848, ostaja upravna in krajevna ureditev nespremenjena. V graščini Pragvvald - Prebold, ki je del kraja Sv. Pavel s tokratno hišno številko 24, je bil sedež fevdalne gospoščine (Herrschaft, Dominam) z 2(X) tlačanskimi družinami in gospodarstvi. Hkrati je bil sedež deželnega sodišča in davčnega okraja s 26 davčnimi občinami. Kraj Sv. Pavel je bil eden izmed davčnih občin. Na zemljevidih iz konca 18. in 19. stoletja (leta 1802, 1804, 1808, 1841, 1844, 1853, 1860, 1881) je Pragvvald - Prebold označen kot graščina, Sv. Pavel kot kraj, vas in sedež župnije. Leto 1850 je bila ustanovljena občina Št. Paul bei Pragwald - Sv. Pavel pri Preboldu s istimi vasmi in mejami, kot jih je imela šentpavelska župnija (vi-karijat) že v prejšnih stoletjih: Sv. Pavel, Sv. Lovrenc, Šešče, Sv. Magdalena -Matke, Dolenja vas, Latkova vas in Kaplja vas. Graščina je postala sedež veleposestva, brez tlačanov, sodnijske in upravne moči! Uradni slovenski naziv kraja je bil leto 1892 St. Pavel pru Pre-boldu, pošte Sv. Pavel pri Boljski in Sv. Pavel v Savinjski dolini. V listini textilne tovarne Pragvvald 1894 je zapisano, da se delavske knjige pošiljajo v občinski urad Sv. Pavla. Ob koncu 19. stoletja je bil slovenski jezik priznan kot uradni. Pojavile so se nove oblike naziva graščine: leta 1879, 1876 in 1885 - Pribold, leta 1872 -Pregwold, leto 1874 - Privold, leta 1888 - Prcvold, Prcvoljska in Priboljška graščina, (xl leta 1888 do današnjega dne - Pretoki. vendar največkrat S. P. pri Preboldu. V krajevnem leksikonu (slovaiju) Dravske banovine iz leta 1937, je napisan kraj z imenom Sv. Pavel pri Preboldu. Na vojaških zemljevidih je do leta 1967 kraj označen: Sv. Pavel, graščina: Prebold. V leksikonu (slovaiju) Slovenije (leta 1976) je zapisano: »kraj Prebold, ki je bil vse do 1952 imenovan Sv. Pavel pri Preboldu, po ljudsko Šempav, v Šempavlu, šempavski, Šempavci, Šempavčani ali Sempavlani.« Zaključek: Do sedaj znani zgodovinski viri kažejo, da se je kraj med Žvajgo in reko Boljsko od leta 1302 do 1941 in od leta 1945 do 1952 imenoval Sv. Pavel, po ljudsko Šempavel itd. (nepretrgoma 639 let!). Ob tej obliki so sc pojavljale razne oznake, npr. v Savinjski dolini. Dvakrat v zgodovini, prvič v času nemškega totalitarnega režima in še danes, se kraj imenuje po saležu fevdalne gosposke, graščine Prebold. Prebold v letu 1957. foto: arhiv PREDSTAVLJAMO KRAJEVNO SKUPNOST PREBOLD Razvoj naselja je bil odvisen od zgodovine cerkve sv. Pavla in graščinske posesti. Vse do leta 1952 se je naselje imenovalo Sv. Pavel pri Preboldu. Stara tržna vas, ki si tržnih pravic in privilegijev ni nikoli znala pridobiti, se je razvila nad gradom Liebenstein, ki je stal pod pobočjem Tolstega vrha. Bil je stara alodialna posest Žovneških gospodov in se prvič omenja leta 1288. Kasneje je grad propadel, vendar razvoja naselja ni zaustavil, saj je njegovo mesto prevzel grad Prebold. Cerkev sv. Pavla velja za starejšo in je bila del braslovške pražupnije. Prvi zapisi o njenem obstoju so se pojavili sredi 13. stoletja. Olistaj a podatek, da je cerkev zgrajena leta 1303. Vikariatna župnija je postal 1392 in zgodovina omenja vikarja Hermana. V času turških vpadov so jo obdali z obzidjem, ki so ga kasneje porušili. Sedanja cerkev je verjetno že tretja po vreti in jo je zgradil Ferdinand Gologranc leta 1898 po načrtih graškega arhitekta Hansa Paschetja. Notranjost cerkve sta poslikala Anton Brollo in Ožbolt Bierti, oltar je izdelal podobar Ferdinand Stuftlesser, orgle pa Ivan Naraks, doma iz bližine Alje vasi. Na severni strani stene so vzidali zgodnjekrščanski nagrobnik celjskega škofa Gaudencija iz 6. stoletja, ki so ga pred tem uporabljali pri cerkvenih opravilih. Prostor okrog cerkve daje še danes slutiti, da je bilo tu nekoč pokopališče. Zapisi govorijo, da so ljudi na tem mestu pokopavali do leta 1822, nato še nekaj let blizu župnišča, po letu 1832 pa na mestu, kjer je še danes preboldsko pokopališče. Kot naslednico gradu Liebenstein so Schrattenbachi postavili graščino Prebold. Do uvedbe občin sredi 19. stoletja je bilo v graščini tudi deželsko sodišče s krvnim sodstvom, o čemer naj govorijo podatki o obstoju vislic dober kilometer jugovzhodno od graščine. V nemirnih letih kmečkih uporov so puntaiji grad razdejali, njegove prebivalce pa, kateri se niso utegnili rešiti, pobili. Današnja graščina je že draga ali mogoče tretja postojanka na tem mestu in je nastala v prvi polovici 17. stoletja Renesančni objekt ima v tlorisu obliko pravokotnika ter je na vogalih okrepljen s poudarjenimi stolpi. Pozidana so tri krila, medtem ko četrto, vzhodno krilo ni bilo nikoli zgrajeno. Najimenitnejši severni del je služil gosposki za bivanje in ima v nadstropju tudi veliko reprezentančno dvorano, ki jo krasi z mitološkimi prizori poslikan strop. Južni trakt je služil kot gospodarsko poslopje. Na njegovi zunanji fasadi so lepo ohranjene in še danes vidne poznorenesančne strehice. Graščina je večkrat menjala lastnika, najimenitnejši lastnik pa je bil nedvomno baron Rudolf Adam pl. Hackelterg, ki je bil v drugi polovici 19. stoletja dolgoletni župan Prebolda in celo državnozborski poslanec v dunajskem ptuiamentu. Pokopan je na preboldskem pokopališču, kjer še danes stoji njegov nagrobni spomenik. Na dtmašnjo podobo Prebolda je precej vplivala tekstilna tovarna, ki je postavljena leta 1842. Med prvo in drago svetovno vojno je bil Prebold znan kot miren turističen kraj, za kar se ima zahvaliti trgovski rodbini Zanieijev, ki je v samem trgu postavila hotel, ob Izvirnici pa igrišče za tenis in plavalni bazen. Na žalost je v zadnjih letih ta dejavnost iz neznanih vzrokov povsem zamrla. Zadnje čase je Prebold oskrbovalno središče za bližnje okoliške vasi, centralno funkcijo pa mu dajejo trgovine, banka, pošta, osnovna šola, vrtec in številna kulturna ter ostala društva. Od Celja je oddaljen 16 km in od žalske občine 9 km. L. ČEDE rsiLC Žalec Aškerčeva 4a, 3310 Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalnik od 69.999 SIT CD ROM ATAPI24X od 17.999 SIT INKJET barvni tiskalnik 24.752 SIT IBM APTIVA od 99.999 SIT Vse tene so brez Cene vefajo zn takigspjc /ibifilo NOČ IMA SVOJO To so besede dr. Ivana Dolinarja, ki že nekaj let raziskuje v Šempavlu korenine svojih prednikov. Tovariš Dolinar nam je ljubeznivo odgovoril na nekaj vprašanj. »Ko sem se pripravljala na intervju z vami sem slišala, da ste zelo zanimiva oseba?« »Da, naprej.« »Tovariš Dolinar, Ige se je začela vaša življenska pol?« »Sem otrok knapovske družine, rojen v Franciji. Moj oče je iz Zabukovice, mama pa je z Vranskega. Celo življenje se zaved:im svojih knapovskih korenin. Ko sem bil star 7 let, sta se starša odločila, da začneta zidati hišo v Laikovi vasi. Dokler nismo imeli lastne hiše, smo živeli pri teti Terezi v Dolenji vasi.« »Torej ste Savinjčan?« »Seveda in to pravi Savinjčan.« »Kje ste se šolali?« »Po končani osnovni šoli sem hodil na gimnazijo v Celje, med vojno sem bil tudi gimnazijec. Konec vojne sem dočakal v Zidanškovi brigadi. »Koliko ste stari?« »Grozit, star sem že 70 let. Ljudje so včasih rekli, da se je treba ob takšnem času poslovit. V vojni sem videl stvari, ki so potem vplivale na mojo odločitev, da grem študirati medicino in tako pomagam ljudem. »Ste specialist za kakšne bolezni?« »SpeciiilLst za ušesa, nos in grlo.« »Kaj vas v življenju navdušuje in kaj vas nudi?« »Mene navdušuje delo, tisto kar z delom pridelaš in pa poštenost. Moti pa me nedelo, nepoštenje. Ne maram potepuhov, lenuhov, pijancev, pretepačev, goljufov in novodobnih kapitalistov. Tisti, ki hitro obogati, ni denaija dobil na pošten način. Ne more. V naši državi je danes aktualen problem nezaposlenosti. Treba je vrniti denar, ki so ga posamezniki prislužili na nepošten način in odpreti nova delovna mesta. Vsem tistim, ki nočejo delati in delo odklanjajo, bi vzel denarno podporo.« »Pogjobili ste se v pisanje. O čem pišete?« »Iščem korenine svojih prednikov in s tem skušam ljudjem predstaviti resnico - zgodovinsko resnico. Zgodovinami so pri svojem delu pogosto pod političnim pritiskom. Pri meni tega ni. Kru- najdem, tudi zapišem. Nisem zgodovinar. Kroniko pišem iz veselja, iz notranje potrebe. O raziskovanju sem razmišljal že prej, vendar nisem imel dovolj časa, da bi to idejo začel uresničevati. Kljub temu sem bil prepričan, da bom to enkrat naredil. Zdaj, ko sem ob slovesu od zemeljskega življenja, je potrebno še nekaj narediti, kolikor ti to še omogočijo možganske celice.« »Koliko časa se ukvarjate s kroniko?« »Podatke sem zbiral najmanj 10 let. Polagal sem jih v mapo in čakal na pravi trenutek, da jih privlečem na dan. To delo za mene ni utrudljivo, ker ga opravljam z veseljem. Včasih delam do tretje ure zjutraj, ker imam ponoč mir. Nekdo je rekel: »Noč ima svojo moč.« Pa še prav je imel« »Kako ljudje reagirajo na vaše odkrivanje zgodovinske resnice?« »Nekaterim moje pisanje ne ugaja. Rasni«) spoštujem in se je ne bojim. Drugi pa se je bojijo. Že od leta 1941 ljudje čutijo strah v kosteh. No, zdaj ta čas počasi izginja, če hočeš živeti v sedanjosti, moraš poznati preteklost, če hočeš videti prihodnost, moraš spoznati preteklost. Iz preteklosti se človek nauči marsikaj. »Torej prihaja do kratkega stika zaradi resnice?« »Pri meni ne, pri nekaterih je stalno kratek stik.« »Kako reagirate na pripombe?« »Sploh ne reagiram, ker mislim, da vsak ima svoj prav.« »Kako poteka vaš običajen delovni dan?« »Tako kot ponavadi. V lepih dneh delam v Laikovi vasi, ker imam vrt. Rad hodim v goščo. Bog daj, da bom še delaven. Ko je slabo vreme, se mudim doma in pišem.« »Ste že kaj objavili?« »Vse objavljene publikacije se nanašajo na moj priljubljeni Sempa-vel ali Sv. Pavel.« »Trdite, da niste zgodovinar, ampak neprestano poudarjate zgodovinska dejstva?« »Poslušajte, jaz nisem izprašan. Prej so bile neizprašane babice, potem pa so bile izprašane babice. .lasno!?« »Imate laikšnega sponzorja?« »Oprostite, mene beseda sponzor moti. Vse tujke odklanjam, ker jih ne razumem. Če bom živel še pet let, bom moral imeti tolmači s seboj. Sponzor pomeni dobrotnik, boter, darovalec, mecen. Torej, naj odgovorim na vaše vprašanje. MOČ Nimam darovalca, moji predniki so moji meceni. Strinjam se, da človek mora spoznati tudi druge jezike, ampak doma je treba uporabljati jezik svojih prednikov. Liberalizem nas bo pripeljal, da čez 10 let sploh ne bomo govorili sloveasko.« »Ali ste rad med ljudmi?« »Sem, ampak med nekaterim. Kot sem že omenil, ne maram lenuhov.« »Kakšni so vaši načrti za prihodnost?« »Matilda, dragica. Pri 70 letih mora človek na to misliti.« »Niste mi odgovorili na prvo vprašanje!« »Vsak človek je zanimiv, jaz samo razmišljam, kaj bom naredil, ker imam dela za 200 let.« »Dovolite mi malo predrznosti. Zakaj ne dovoljujete ljudjem, da vam rečejo gospod?« »Izhajam iz knapovske družine. Moji predniki so mi dali v kri to mislenost. Ker so bili preprosti ljudje, niso marali gospodov. Zlito jih tudi jaz ne maram. Beseda tovariš je bila precej izrabljena. Tisti ki so bili veliki tovariši, se danes sramujejo te besede. Skušam biti človeku tovariš, a ne gospod. Dragi naj bodo gospodje ali fakini. Zahtevam ali želim, da me kličete tovariš.« L. ČEDE mintex ŽALEC, Šlandrov trg 41 a Trgovina in storitve Talne obloge tel./fax: 063/715-931 N U D I M O V A M Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij tapiciranje sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu m DOSTAVA NA DONI Pogovor z Marjanom Žoharjem, predsednikom krajevne skupnosti Prebold KLJUB TEŽAVAM OPTIMISTI Marjan Žohar je hil v društvenem življenju kraja aktiven od malih nog. Od leta 1996 je predsednik KS Prebold. Zaposlen je v Upravni enoti občine Žalec. Marjan Žohar, predsednik krajevne skupnosti Prebold. foto: Samo »Kako bi ocenili razvoj gospodarstva v l'reholdu?« »Zgodovina Prebolda je zelo pestra. Na današnjo podobo Prebolda je precej vplivala tekstilna tovarna, ki je kraj v stoletju in pol močno industrializirala. Razvoj te tovarne je porinil v novejšem času vse druge gospodarske dejavnosti ob rob. Zadnjih deset let je moč opaziti stagnacijo tekstilne industrije na Slovenskem. Ljudje v Preboldu, ki so bili vajeni tekstilnih poklicev, se zelo težko odločajo za prekvalifikacijo. Vendar pa je ta potrebna, pa ne samo zaradi preživetja, ampak je treba upoštevati, d;i prihajajo nove ideje, ki implicirajo tudi drugačne tehnike dela. Šele v zadnjih štirih ali petih letih se v Preboldu pojavljajo druge dejavnosti, ki jih opravljajo zasebniki. Počasi se razvija kovinska predelava, pa tudi trgovina se je razcvela. Omenil bi še zasebnike, ki jih še posebej zanimajo terciarne dejavnosti. Vsekakor je potrebno še veliko narediti za uspešen razvoj malega gospodarstva v KS Prebold.« »Vaša ocena razvoja turizma v Preboldu?« »Turizem je v Preboldu poglavlje zase. Na razvoj turizma je precej vplival pre- boldski Gaj oziroma bazen. Z gradnjo hotela v sedemdesetih letih smo želeli razbremeniti Gaj, ki je bil središče turističnega življenja. Danes je slika turističnega napredka povsem drugačna. Hotel je zaprt. Kulturni dom je v slabem stanju, edina dvorana, ki je uporabna, je v lasti Kmetijske zadruge. Pred tremi leti so zasebniki vzeli stvar v svoje roke in skušajo zadevo premakniti z mrtve točke. V Dolenji vasi obratuje kamp, oživelo je tudi smučarsko društvo, ki je začelo urejati smučišče nad Preboldom. V Kaplji vasi deluje letalski klub. Več kulturnih prireditev smo organizirali na Sv. Lovrencu in v Marija Reki. Skratka, stvari počasi gredo na bolje.« »So jamarji še vedno aktivni?« »Jamaiji so presegli meje krajevne skupnosti. V Preboldu praktično še imajo sedež, torej so prisotni. Vendar je njihova aktivnost usmerjena na druge kraje, ki še niso dovolj raziskani. Preboldski jamaiji so pomagali dokončno urediti Jamo Pekel.« »Na katerih področjih je krajevna skupnost najbolj aktivna?« »Ko sem prevzel funkcijo predsednika krajevne skupnosti, smo zastavili zelo dober program dela oziroma razvoja Prebolda do leta 2000. Imeli smo dobro voljo, ampak smo kar kmalu ugotovili, da je težko delati praznih žepov. Zato smo omejili aktivnosti le na tiste zadeve, za katere so krajani pripravljeni poseči v lastni žep in prispevati svoj delež. Za določene akcije Svet Krajevne skupnosti poskuša pridobiti sponzorje, včasih išče pomoč tudi od občinskih svetnikov. Glava nas boli zaradi infrastrukture. Kulturne dejavnosti so tudi v hudi krizi. Kljub številnim težavam načrtujemo plinifikacijo Prebolda in izgradnjo kanalizacije v Dolenji vasi. Od tistih pičlih sredstev, koliko jih je pač na razpolago, skušamo pomagati ljudem, ki imajo dobre ideje. Ideja, ne glede na to, kako je dobra, bo propadla, če je ne bomo podprli.« »Kakšno,je sodelovanje z občino Žalec?« »Težko vprašanje, če upoštevam svoje mnenje o relaciji občina - krajevna skupnost. Zakon o lokalni samoupravi iz leta 1994 dovoljuje občinam, da imajo krajevne skupnosti. In če je to tako, potem bi morala občina Žalec narediti še en korak v svojem odnosu do krajevnih skupnosti. Ta korak pomeni, da občina mora določiti, s čim naj se ukvaija krajevna skupnost. Dokler bomo imeli nedefiniran način dela, si bomo šli občasno v lase. Občina nas ne razume kot KS, mi pa ne razumemo občine.« »Kako hi komentirali aktualne dogodke v laikovi vasi?« »Ta deponija, ki je začasnega značaja, je dejansko povzročila precej negodovanja med krajani Laikove vasi. Zlasti so bili jezni tisti krajani, ki so bili neposredno ogroženi s prevažanjem o-dpadnega materiala z avtoceste Alja vas - Vransko. Velikokrat se je zgodilo, da so krajani na lastnem dvorišču imeli cel kup kamenja, ki je na nekaterih hišah poškodovalo fasado. Zaradi tega so krajani Laikove vasi bili prepričani, da so upravičeni do odškodnine, tako kot vsi tisti, ki jih je gradnja avtoceste prizadela. Svoje pripombe so krajani v pisni obliki naslovili na Dars, in ker niso prejeli nobenega odgovora, so se odločili za cestno zaporo.« »Ali je že saniran poletni bazen?« »V letu 1996 je bil razrešen v okviru dcnacioalizacijskega zahtevka lastniški problem. Namreč, občina je takrat izplačala bivšega lastnika in je prevzela v lastništvo turistični kompleks Gaj. Potem je bil ustanovljen odbor za sanacijo bazena oziroma celotnega kompleksa. Na samem začetku je prišlo do zastoja, ker se sanacija bazena brez uredilve celotnega kompleksa ne izplača. To pomeni, da je treba najprej poiskati finančni vir in se potem lotiti saniranja objektov. Mislim, da tega problema ne torno rešili, dokler ne bo v ozadju privatnega kapitala, s katerim bi lahko razpolagali.« »Preboldski hotel je zaprt. Kakšna ho njegova usoda?« »Oti leta 1992 je zamenjal zaprti hotel dejansko že tri lastnike. Poleg najemnikov, ki so spravili hotel v takšno stanje, da ga je bilo treba zapreti, je bil lastnik hotela Hmezad gostinstvo Žalec. Njega je zamenjala občina Celje, ki je postala lastnica po lastniški pogodbi. Sklad za lasminjcnje je razveljavil omenjeno pogodbo in hotel vrnil prejšnjemu lastniku. Novi - stari lastnik Hmezad, gostinstvo je ponudi hotel občini Žalec, ki se je odločila za dražbo. Do dražbe še ni prišlo, ker ima Sklad za lastninjenje glede prenosa lastništva določene zadržke. Čas to pokazal, kako se to cela zadeva uredila« »Ali pričakujete, da bo Prebold samostojna občina?« »Preboldčani so svojo občino že na nek način imeli v obdobju do leta 1954. Tisti krajani, ki so jo imeli, pravijo, da je to boljša rešitev kot sedanja. Na drugi strani so seveda tisti, ki so se navadili, da je občina v Žalcu. Menim, da je narušen odnos KS -občina. V Preboldu kot občini bi se lahko dobro delalo. Sam ne bom kandidiral za funkcijo župana, ker mi moja osnovna zaposlitev to ne dovoljuje oziroma ne omogoča dvojnosti. Zdi se mi, da si Prebold ne more privoščiti profesionalnega predsednika.« »Kaj Prebold trenutno najbolj potrebuje?« RcidiO ilOCD.I RadiO, ki vam je najbližji V šestih letih že več kot 20 sodelavcev radia, ki se je poslušalcem priljubil predvsem z značilnim izborom glasbe V studiu - vodja spikerjev Matjaž Črešnovar. foto: Škorjance »Kaj l‘rehold trenutno najbolj potrebuje?« »Kot sem že omenil, je precej nerešenih problemov na področju infrastrukture. V Preboldu se 2,5 km kanalizacijskega omrežja izteka v tekočo vodo, kar nam vsekakor ni v čast. Ne želimo se zadušiti v lastni nesnagi, zato je nujno urediti čistilno napravo. Tudi na ceste v naši krajevni skupnosti nismo ponosni. Prebold šc nima ustrezne povezave s Trbovljem, ker je cesta v zelo slabem stanju. Cestno podjetje je sploh več ne vzdržuje, ker je zadeva postala predraga. Tudi na nekaterih nepremičninah je moč opaziti zob časa. Dom Svobode je v katastrofalnem stanju kot tudi Planinski dom v Marija Reki. Normalno kulturno življenje ne more zaživeti, ker nimamo ustreznega objekta. Zelo pogrešamo avtobusno postajo. Lahko se zgodi, da bo še nekoga glava bolela, ker vseh 55o otrok čaka na avtobus praktično na cesti. Za razsvetljavo v Preboldu je potrebno nameniti tudi nekaj denatja. Nimamo dovolj parkirišč, torej, problemov je veliko preveč. Na žalost vse se začne in konča pri de-naiju.« »Plinifikacija Prebolda?« »Na Svetu Krajevne skupnosti v decembru 1997 je bil predstavljen idejni projekt, s katerim bomo kmalu začeli hoditi na zbore krajanov po vaših. Vsi si želimo, da bi do plinifikacije prišlo. Želimo doseči dogovor z občino, da bi istočasno gradili kanalizacijo.« »1‘rijavUi ste se na razpis Ministrstva za kulturo za obnovo graščine?« »Prebold se je sicer prijavil na več razpisov Ministrstva za kulturo. Vse do Lta 1997 je uporabljala Tekstilna tovarna graščino za proizvodne namene. Od tovarne in Zavoda za zaščito kulturne dediščine Celje smo dobili Podporo za sanacijo graščine, ki je zgodovinsko zanimiva. Na razpisu je potrebno uspeti, uspemo Pa lahko, če nas podpre občina. Upam, da se bodo sredstva za ta projekt našla občinskem proračunu za leto 1998. Tudi župnišče išče sredstva za obnovo župnijske cerkve, ki praznuje v tem letu stoto obletnico. L. Čede Konec februarja letos bodo minila že štiri leta, odkar ima Spodnja Savinjska dolina svoj radio, to je Radio Goldi -Savinjski val. Čeprav so mu sprva prerokovali precej kratko življenje, saj je to zasebna in komercialna radijska postaja, delo najprej petih sodelavcev uspešno nadaljuje že več kot 20 sodelavcev, s srcem, privrženim radijskemu delu. Zgodovina tega radia sicer sega že v leto 1979, ko se je prek doma narejenega oddajnika in antene v Preboldu oglašal Radio Prebold. Že takrat se je sicer precej ožjemu krogu poslušalcev (Polzelani so se vozili na mejo slišnosti z avtomobili in v njih poslušali oddaje) priljubil z izborom takrat najpopulamejše plesne glasbe in glasbo po željah. Oddaje so bile enkrat na teden po eno uro zvečer, po manj kot letu dni dela pa so policisti oddajnik odpeljali, tri sodelavce pa poučili, da vsakdo pač ne more imeti svoje radijske postaje. Petnajst let so se tega držali, nato pa sklenili, da spet začnejo. Pet sodelavcev je začelo pripravljati program najprej na frekvenci 107,5 MHz, in sicer ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure, pozneje sprejeli medse nove sodelavce in dodali dve uri večernega programa ob torkih. Nato so začeli oddajati na frekvenci 87,5 MHz. Po poskusnem oddajanju so dovoljenje za stalno frekvenco 89,1 MHz dobili le v time sharingu z Radiom Polzela, to pa jim kljub temu ni vzelo volje do dela. 2. decembra leta 1996 so začeli oddajati vsak dan. Radio Goldi lahko torej poslušate na frekvenci 89,1 MHz vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure. Direktor radia je Jože Škorjanc, odgovorna urednica pa Ksenija Rozman. S poslušalci klepeta devet voditeljev, ki jih vodi Matjaž Črešnovar, pet je tonskih urednikov, ki izbirajo tudi glasbo, glasbeni urednik, ki je zastavil celotno glasbeno podobo radia (mnoge radijske postaje so ji sledile) je Frenk Govek. Glasba ostaja bistvo Radia Goldi, ob 7.30 in 17.30 lahko prisluhnete kratkim novicam, ob 8. in 16. vabilom in obvestilom, ob tem pa pripravljajo mnoge redne tedenske in mesečne oddaje, skupaj jih je več kot 30. Omenimo le Sonce za najmlajše, ki je na sporedu razen nedelje vsak dan ob 7. uri, pa oddaje Rolamo po šolah ob sobotah od 9.15, Izbor viže tedna ob torkih ob 18. uri, Izbor pop skladbe ob sredah ob 18-ih, pa oddaje Gost svetuje ob sredah in četrtkih ob 9. uri, ter Glasbene želje po pošti ob sobotah popoldne. Izbor osebnosti meseca, Mladi imajo besedo. Življenje okoli nas in Nedeljski klepet se zvrstijo vsak mesec enkrat ob nedeljah ob 9. uri, vsako nedeljo ob 14.15 pa vrtijo čestitke. Vsak dan so Goldijeve zlate želje, vsak drugi ponedeljek popoldne (Vc)Dc-ževanjc s Karlom Goldnikom, pogovori z glasbenimi gosti in še mnogo je oddaj, ki jim lahko prisluhnete le na Radiu Goldi. Še posebej pa so ponosni na nekatere oddaje, ki jih pripravljajo zunanji sodelavci - Katarina Galič oddajo za mlade Ne se sekirat’ vsako drugo sredo, Cita Galič Pojmo in godemo vsak drugo soboto ob 17-ih, Miro Klinc privabi vsak tretji četrtek ob 18-ih v studio Klobasekovega Pepija, Marjan Petan pa pripravlja oddajo Legende zabavne glasbe. Seveda spadajo v ekipo Radia Goldi tudi komercialisti. Uredništvo Radia Goldi ima telefonsko številko 724-427, neposredna povezava s studiem pa je po telefonu 724-724. Oglase in čestitke sprejemajo v uredništvu ali v prostorih Loterije Slovenija. Njihova osnovna usmeritev ostaja - biti radio, paslušalcu najbližji. feS.l M«* RadiO PREBOLD 40'O.KlT|jENAJev-sameznike in ekipe. V konkurenci posameznikov so pokale prejeli naslednji tekmovalci: St. dečki 3. mesto Beno Lazar, KK Žalec Ml. mladinke I. mesto Asja Pešec, KK Petrovče Ml mladinci 3. mesto Rok Pader, KK Žalec St. mladinci 3. mesto Matjaž Končina, KK Žalec Kamte klub Žalec pa je postal zmagovalni klub v mladinski in kadetski konkurenci. Vrstni red: 1. Kamte klub Žalec 152 točk 2 Kamte klub Kmnj 144 točk 3. Kamte klub M. Sobota 130 točk Silvester Marič Uvrstitve na tekmi za slovenski pokal in šolsko prvenstvo V soboto, 10. januarja, se je odvijalo o-snovnošolsko prvenstvo v Ljubljani v disciplini INDOOR 18 Za osnovno šolo Žalec sta tekmovala mlajša člana lokostrelskega kluba Žalec in ixxscgh po medaljah. V kategoriji od 1. do 4. razreda je MATEVŽ URATNIK v slogu com-paund zasedel 3. mesto, UROŠ URATNIK pa je v kategpriji trd 7. do 8. razreda v istem slogu zasedel pmv tako 3. mesto. V nedeljo, 11. januarja, je v Ljubljani ix>tekala tekma za SLO pokal v disciplini INDOOR 18. Tudi na tem tekmovanju so bili naši člani zelo uspešni in dosegli odlične rezultate v različnih kategorijah in stilih. Ognjeni lo- kostrelski krst je prestal naš novi član ROBI ČOH in ga okronal z medaljo. Vsi naši tekmovalci so osvojili točke slovenskega ix>kala. Kalegnrija dečkov: UROŠ URATNIK 3. mesto, compound stil MATEVŽ URATNIK 5. mesto, cotn-pound stil Kategorija kadetov: PETER VIRANT 3. mesto, olimpijski stil MITJA VELER 5. mesto, compound stil Kategorija veteranov: ROBI COH 1. mesto, olimpijski stil Leon Urankar Za tesntne vožnje so Kangooja domielno (avstralsko) obarvali. foto: Samo Katrca devedesetih bi lahko rekli za ta, pred nekaj časa še zelo nenavaden avtomobil. Novi oblikovalski prijemi, skrb za ugodje potnikov in veliko prostora za prtljago so eden od adutov nove “katrce.” Pri ievškcm podjetju RSL so prejšnji vega voziia, voznikov, kot se za pred-teden pripravili testne vožnje s Kan- stavitev spodobi, pa tudi. gooji. Radovednežem in potencialnim Kangoo je s svojo sodobno zasnovo, kupcem so bili na voljo vsi modeli no- funkcionalnostjo in gospodarnostjo pri- KIA MOTORS ^ ° DAIHATSU NAJVEČJA IZBIRA VOZIL TERENCEV 4x4 AVTO ŠKORJANEC TERIOS “ PE CELJE 063 413-800,412-245 S PO RTAG E »PE SERVIS ■ rabljeni deli063 412-240 . „ juŠENTJURTel./fax:063741-008 (benCIII ID TDl) NAJŠIRŠA PONUDBA REZERVNIH DELOV IN OPREME MOTO VINSKA GORA, (Prelska 21/b), 3320 Velenje T0S1 Tel./Fax.: 063 / 853 - 471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA CAGIVA, Husqvarna, HONDA, YAMAHA, Kawasaki GUME # MICHELIN METZELER ■% ČELADE NOLAN, SHOEI, Arai, FM MOTORNA OLJA E23&9 - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA SPIDI, SINISALO, AXO - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING lagojen zasnovam današnjega časa. Kot njegovi francoski predhodniki (v nekoliko večji izvedbi) je tudi kangoo podrejen predvsem uporabnosti in zelo dobri izrabi prostora. V dolžino meri 3995 mm, v višino 1827 mm in širino 1663 mm. S tem ponuja voznikom in sopotnikom dobro in udobno počutje med vožnjo, s prtljago pa ne bo problemov saj prtljažni prostor lahko sprejme 6(X) litrov, z odstranitvijo zadnje klopi pa kar 26(X) litrov prtljage. Drsna bočna vrata omogočajo lahko vstopanje na zadnje sedeže. Vozila so opremljena z dvema bencinskima motorjema (1,2 litrski z močjo 60KM/43kW in 1,4 litrskim z močjo 75KM/55kW ter 1,9 litrskim dizelskim z močjo 65KM/47kW. Ob bogati serijski opremi so pri Renaultu pripravili še obilico opcijskih možnosti opreme kangooja od povečane nosilnosti do ABS-a in elektronike. Najccnejši kangoo serijske opreme to na slovenske ceste zapeljal za 1.846.920 SIT, za raskošnejše opremljene modele pa bo potrebno doplačati še nekaj sto-tisočakov. S. J. Centralno zaklepanje z daljinskim u-pravljanjem, merilnik olja r motorju, zavorni sistem ABS. PRINESITE MALO BARVE V SVOJE ŽIVLJENJE ŠKODA FELICIA GLX 1,6 - GLX oprema - motor 1,6 - metalne barve -ABS - 2 x airbag - servo volan - lita platišča - centralno zaklepanje - tonirana stekla - antena + 4 zvočniki + napeljava za radio cena z 20% p.d. 2.263.356,00 SIT KREDITI DO 5 LET IN LEASING Volkswagen Group P S C PRAPROTNIK d.o.o. Šaleška 15, 3320 Velenje Tel.: 063/853-928, 861-570 Uvoznik in distributer MEGGLE d.o.o., Polzela 151, tel.: 708-710, tel/faks: 707-298 VAŠ AVTO d.o.o. Tel. & fax: (063) 441-609 Servis- Tel. & fax: (063)412-299 AVTO FINEX d.n.o. Tel. & fax: (063) 482 012 DAEWOO MOTOR Mariborska 23, 3000 Celje že od 16.990 DEM dalje Gotovina: 1000 DEM popusta! ra®B0B®An9'eškiinteriern Ze od 21.490 DEM dalje Nemška tehnologija m ' ^ Italjanski design-l ra®®® 3DRGTX, 16V, 90KM, Klima + el. paket že od 15.990 DEM dalje '[fDG® TICO SX 9.990 DEM ’ ® i—^ ~ Na zalogi testne NUBIRE po izredno ugodnih cenah. POLKIC: DIPLOMIRANA UEDEZEUALKA »Kučan bo zmagal, Drnovška pa ne maram,« pravi osemin-osemdesetletna ciganka Eriika iz Celja, ki jo poznajo po vsej Sloveniji. »Ja, deklica, lepo življenje boš imela. Zdrava lx)š, čaka te ljubezen in velika sreča in denar, ampak nekdo ti hoče slabo in opraviti boš imela s sodiščem,« so prve besede, ki mi jih nameni Eržibet Šerkezi številnim ljudem, ki se obračajo nanjo, bolj znana kot ciganka Eržika, ko jo obiščem v’ njenem malem stanovanjcu nasproti celjske vojašnice. Številni ljudje trkajo na okno sobice, v kateri Eržika živi; zanjo vedo po vsej Sloveniji. In vsem tistim, ki jih zanima, kaj bo z njimi v prihodnosti, ki verjamejo v to, da je usoda zapisana v zvezdah, kartah ali dlaneh, osemi-nosemdesetletna drobna, dostojanstvena gospa že štirideset let izpolnjuje želje. Eržika ima prav poseben poklic; je namreč dipolomirana vedeževalka z diplomo iz prerokovanja, ki jo je pred dobrimi desetimi leti dobila v Ljubljani. »Šlogam iz kart, slogam iz dlani in vedno vidim, kaj se bo zgodilo,« začne pripovedovati. »Vsako jutro ob petih, takoj ko vstanem, šlogam najprej zase, potem pa za vse ostale, tiste, ki prihajajo na obisk in one, ki me kličejo po telefonu,« pravi. Teh pa je zelo veliko; Eržika si je v skoraj štirideset let trajajoči karieri, kar je začela svoj ciganski poklic prihodnosti opravljati v Sloveniji, ustvarila sloves prave napovedovalke prihodnosti. Eržika, vitalna gospa, uspešno skriva svojih domnevnih oseminosemdeset let, poseben pridih nečesar res skrivnostnega pa ji uspeva, razen s svojo dejavnostjo, ustvarjati tudi s pomočjo številnih zlatih okraskov, ki jo krasijo in oblekami, ki sestavljajo paleto vseh mogočih pisanih barv. O tem, da je gospa Eržika nekaj posebnega, priča tudi njena najboljša prijateljica in sostanovalka. To je opica po imenu Žaklina, ki Eržiko že štiri leta zvesto spremlja na vseh njenih vedeževalskih poteh. »Vse življenje sem si želela imeti svojo opico,« začne pripovedovati med pečenjem paprik na plošči štedilnika na drva v sohici, ki ji služi kot kuhinja, jedilnica, spalnici in pisarna obenem, »in najprej sem od Ivana Krambergerja, ko je bil še živ, kupila njegovo Ančko. Imela sem jo dva meseca, potem pa so prišli ponjo in jo odnesli,« se spominja in zdi se, da se ji ob spominu na usodo Ančke, ki je malo pred svojim gospodaijem končala enako žalostno, na licu zasveti solza. Ampak ona ne joče. Raje nadaljuje s pripovedovanjem o svoji življenski poti. »Rodila sem se v Subotici, v Celje pa smo prišli pred 40 leti. Imela sem tri otroke, dekle in dva sinova, ki so se pozneje odselili na Švedsko in v Francijo. Bili smo revni, preživljali pa smo se tako, da sem jaz hodila okoli in prerokovala, mož in otroci pa so nabirali železo in ga s konjem vozili prodajat na odpad.« In kakšni so ljudje, ki želijo vse o svoji prihodnosti in sreči slišati iz kart in zvezd, ki govore iz Eržikinih ust? »Največ je žensk, ki jih zanima predvsem ljubezen, prihodnost in to, kakšne sreče bodo, prihajajo pa tudi fantje in moški, ki ji zanimata predvsem zdravje in denar. Vse, ki potrkajo, povabim noter, skuham jim kavo, potem pa pogledam v karte in v roke in jim povem kaj jih čaka, pravi Eržika, ki sc pohvali, da je šlogala tudi že številnim uglednim osebnostnim slovenskega političnega življenja. Celjski župan Zimšek je bil, se pohvali, že večkrat njen gost, prerokovala pa je tudi Jelku Kacinu in obema predsednikoma »Kučanu bo dobro in spet bo postal predsednik, Drnovška pa ne maram, on se lahko od predsedniške kariere kar poslovi,« je prepričana Eržika. In kakšno prihodnost prerokuje Slovencem? Pravi, da se namv dobro piše: »Hodila sem po Avstriji, Švedski, Nemčiji, Franciji, Belgiji in prerokovala, ampak najbolj mi je všeč tukaj, v Sloveniji, še posebej, odkar smo se osamosvojili. Dobro je, da smo storili to,« je menila že v času desetdnevne vojne, ko je, ker stanuje ravno nasproti celjske vojašnice, teritorialcem vsak dan kuhala kavo. »Bili so, kot da bi bili moji otroci,« pove z ljubeznijo, vesela, ker ji fantje, ki nasproti njene hiše služijo vojaščino, še danes radi pomagajo, tako da pometajo tudi pred oknom njene hiše, jo spoštljivo pozdravljajo, odstopili pa so ji tudi košček vrta pri vojašnici, kjer goji zelenjavo. In medtem ko se sama najraje prehranjuje z zelenjavnimi jedmi, je njena kraljica, opica Žaklina, ki domuje v veliki kletki v Eržikini sobici, deležna dobrot popolnoma druge vrste. Najraje, tako kot Cine Iboj, Ringo in Milan, štirje psi, ki jih ima Eržika tako rada, da jih vsako jutro hrani z dudo, ima tudi Žaklina velike zrezke in čokolado, s katero se sladka kar naprej in naprej. Še raje pa ta prijazna opica spije kakšno pivo, ki ji ga prinese Eržikin vnuk Milan, ki se, tik preden je večerja kuhana, domov primaje rahlo v rožičih in babici, ki zanj skrbi že trideset let, prinese veliko vrečko mesa. »Izvoli, baba, da ne boš lačna,« pravi, ona pa ga objame, malce potegne za uho in prizna, da ga ima raje kot ves svet,« roče in odide do okna; odpret še enemu iskalcu lepše prihodnosti. »E, baba, baba, ti si prava vještiea, ji čustva na svoj način vrne Milan, ona pa se, polna ljubezni do sveta, ljudi in živali, spet zagleda v zvezde prihodnosti. In ne glede na to, koliko te povedo po resnici in koliko se včasih motijo oziroma dopuščajo, da si usodo in prihodnost krojimo sami, tistim, ki vanje verjamemo, ponuja vsaj - upanje. Ravno to pa je tisto, kar večina ljudi v današnjih časih vedno bolj potrebuje in išče. NINA M. SEDLAR UTRINKI Žalost, ne žalost. Upanje. Kako dolgo še? Kdaj bo ugasnilo, zadnjo iskro poteptalo, le kaj bo ostalo? Nič - prazen obup brez joka, žgoča bolečina do mrkega konca, ko nemo, prijazno te sprejme tišina. Ljubezen kot vrtnica vzcveti v svoji vsej lepoti in končno trnje zasadi. Ostane večna bolečina... Zakaj ste mi vzeli srce? Kam ste ga skrili? Zakopali? Žažgali? Vzemite še dušo, ne potrebujem je. Vsa zmedena išče in tava po labirintu življenja, za vedno izgubljena. Zakaj ste mi vzeli še sanje? Edino, kar sem imela, je upanje vanje. Zakaj ste pustili trpljenje? Vzemite še to in zagrnite me v temo. Listje lahno šepeta, sapica se z njimi poigra. Kdo ve? Je to pozdrav vsem ljubljenim? Poboža jih po laseh. Zadnji sončni žarki božajo dehteče trave. Kdo, le kdo pobožal moje bo lase? Črički sc oglašajo. Na vso moč napeli so strune violin. Mrak počasi spušča sc, kot tanka koprena prekriva zemljo, zabriše vse ostre črte neba. So nas bogovi zapustili? Ne, le eden bedi, da lahko zemlja spi. Sončni žarki naj božajo ti lica, objamejo naj te kot svila nežno in jih poljubijo, saj to le sonce sme... VOJKA PRODAJNO SERVISNO MONTAŽNI CENTER JAGER Levec 46, Tel.: 063-452-000 GSM: 041-660-875 NOKIA 8110 TELEFON NOKIA 3110 I LETA! AVTO AKUSTIKA KENWOOD PHILIPS ZVOČNIKI JENSEN MONTAŽA VSEH VRST ALARMOV ERICSSON GH 688 Zadnjič smo pregledali angleško zgodovino, letališča in vrste. Danes se lotimo praktičnih plati življenja. Vpnišajmo se: kako preživeti pasti vsakodnevnega hri-tanskega življenja. Samo naivneži mislijo, da je enostavno. PREČKANJE CESTE je za celince smrtno nevarno. Avto vedno pripelje z napačne strani. Ko po nekaj poskokih in kletvicah že obvladaš zadevo (avto vozi po levi, pričakuj ga pa z desne!), se ti ves sistem podre pri križiščih, avtocestah in nadvozih. Uporabljali smo vojaško taktiko: eden je oprezal na desni, eden na levi, in ko je bil zrak čist, smo se pognali čez cesto. Nato smo spoznali najelegant-nejšo varianto. Upehan sem se prislonil na nekakšno cestno svetilko, ki je bledo utripala, in promet na štiripasovnici se je ustavil kot pribit. Ker mi je bilo nerodno, da so to storili zaradi mene, sem prečkal cesto. Te cestne svetilke so nekakšni svetilniki za pocestne brodolomce: tu lahko izpostaviš svoje življenje, vozniki te upoštevajo po črki zakona. A na semafoije se ne zanašaj! Tam velja trojni sistem za več stopenj inteligenčnosti: najprej je zebra, nato velik napis GLEJ DESNO, nato semafor. Na semafoiju so navodila za uporabo: pri rdeči ne prečkaj ceste, pri utripajoči zeleni ne prečkaj ceste, pri zeleni prečkaj cesto - vendar previdno! Vsa strategija, ki smo jo mukoma gradili v Bristolu, se je v Londonu makoma podrla: cesto prečkaš, kadar te preko nje zanese reka ljudi. Včasih te nasprotna reka zanese nazaj na prvotni breg! Zdaj vem zakaj se reče centru Londona Piccadilly Circus! hiše in vrata Hiše so iz časa Charlesa Dickensa. So takšne, kot jih vidite v angleških filmih, v njih pa živijo super babice in Mister Beani. Pivo noč sem prespal v katoliškem zavetišču, ker mi je zmanjšalo financ za 15 funtov. Čez prva vrata sem prišel preko številčne kode, nato preko stopnic desno, sledil je manjši hodnik in preboj v prizidek. Spust po stopnicah navzdol, skozi čajnico, spet 8°r, hodnik desno in četrta vrata. Opisujem po vrsti, ker mi je dežurna babica ljubeznivo pokazala krajšo in enostavnejšo pot. Druga varianta je baje pravi labirint, ki ga osvojiš po več tednih. Ko prideš v tuje kraje, si najprej pribori kopalnico in stranišče. To je bilo preko hodnika z obilno literaturo na vratih. Obširno je pojasnevla varno uporabo straniščnih strojev in predvsem, da ne smemo uporabljati kopalnice od devetih zvečer do sedmih zjutraj! Ravno takrat, ko ledvice obilno izločajo angleško pivo! Skrivnost je bila v mistični povezavi električne napeljave. Ko si vstopil v najsvetejše, se je prižgala luč in avtomatski ventilator v stropu. Bil je spoštljivih razsežnosti in povzročal je hrup manjšega helikop-tcija pri pristajanju. Tudi ugašal je z isto brzino, še po desetih minutah je sikal in stokal v stropu. A pomembno je, da imaš streho nad glavo. Naslednji dan sem želel poravnati račun, in na vratih sestre prednice sem prebral naslednji roman: (n delam od devetih do enih. So dnevi, ko sem prisotna vse do štirih in celo kedaj kakšno urico prej. Vsekakor pa me včasih ni. Kadar me ni, sem drugje, vendar bom kmalu zopet tu. Res je bila kmalu tu, drobiža pa ni imela. Obljubil sem ji plačilo naslednji dan, saj sem se selil samo preko ceste. Kaj je torej z vrati! Kdo bi si predstavljal, da se bom kdaj nad tem enostavnim kosom pohištva tako zamislil, da bom pisal traktate in memoare in potopise za Glas Savinjske! Vrata v Angliji niso samo vrata kot v celinski Evropi! V kraljevini so vsa vrata POŽARNA vrata. Do sedaj sem mislil, da so vrata luknja v steni, ki jo lahko zapreš in odpreš. Kako banalno, primitivno in brez domišljije. Tu sem se naučil, da so vrata branik pred ognjem. Angleži se bojijo ognja kot hudič križa, odkar jim je nek nesramni pek v 17. stoletju skuril tričetrt Londona. Zato ima vsaka hiša navodila za požar, požarni alarm, požarna vrata, požarne stopnice. Tako je tudi v centru, kjer sem stanoval na vhodu v mojo sobo pisalo: požarna vrata. To je avtomatsko pomenilo, da so imela dve ključavnici. Za eno kljukico si tiščal navzdol, z drugo tudi in istočasno vrtel ključ. To je bil edini način za vstop. Ključ je bil dolg dva decimetra in do- bre pol kile lahak. Ne slučajno! Opozaijal te je na svojo prisotnost! V sobi sem se slekel in bos stopil nazaj na hodnik, vrata za mano pa so se zaprla. Povsod po svetu bi lahko stopil nazaj in se obul. Vendar ne v Angliji! Ne skozi požarna vrata! Odpirajo se samo s ključem in sistemom dveh kljukic. Ponižno sem šel po vratarico, ki me je rešila in od takrat sem si ponavljal preživetvena gesla: vozijo po levi, ključ vedno v žepu, vrata so enosmerna... itd. Ni bilo vedno lahko, a preživel sem! Potrebno je bilo le še nekaj vaj iz naročanja piva, pa je šlo. Ne poznajo svetlega in temnega piva, ampak kakšnih dvajset variant obojega. Ne poznajo male in velike merice, ampak pinte. Ne strežejo za mizo, ampak pri šanku. VODA Sledi veliki finale: opis umivanja. Nikar ne mislite, da ni vreden umetniškega napora. Tudi Branko Gradišnik je lani dobil celo stran v sobotni prilogi Dela za opis angleških kopalnic. Tudi jaz sem se hitro učil in prilagodil. V katoliškem zavetišču sem se prvič zamislil nad tradicijo. Pipe so iz poznega srednjega veka, nad vsakim umivalnikom sta dve, ena za mrzlo in ena za toplo vodo. Dolge so kakih pet centimetrov in niti slučajno niso namenjene za umivanje. Namen angleških pip je točenje vode. In nič več. Pod pipo ne moreš vtakniti cele roke, noge in obraza. Uspeš lahko samo z zobno ščetko. Najprej sem se umival tako, da sem prste izmenično premikal z leve na desno, to je od mrzle pod toplo vodo. Tako sem si levo lice umival z mrzlo in desno s toplo vodo. Nato sem sistem prelisičil tako, da sem napolnil umivalnik s pravo mešanico in se umival na tradicionalni kraljevski način: s stoječo vodo iz “lavotja”. Dokaj zamudno, a veličastno. Bralstvo naj še opomnim, da Ottrčani ne izgubljajo časa z razbijanjem sten. Če je umivalnik sredi sobe, potegnejo cevi kar nad steno do njega. Podobno je z električno napeljavo in drugimi sodobnimi pridobitvami: vse so na ogled. Moja naslednja soba je bila premišljena mešanica arhaičnega in modernega: umivalnik je bil pol manjši, imel je dve tradicionalni pipi za točenje IN mešalno pipo evropskih mer, ki je obljubljala, da zna delati toplo v poudarila lepoto in mladost. Precej maturantk ima srečo, Id se imenuje šivilja, da lažje uresničijo svoje zamisli. Ostale bodo pa brskale po trgovinah in butikih, kjer se tudi najde marsikaj. In kaj pravijo modne zapovedi? Dovoljeno je marsikaj - skoraj vse. Zaželjeno pa je: - živahna Iratva - rdeča, tumena, punld in seveda črna in modra - veliko je prosojnih tkanin, ki jih lx>do iskale najixrgumtrejše z brezhibno jx>stavo - lahko izberete 'vzorce (tiger, rože), čipke ali saten - materiali so največkrat elastični Če ne lxrste iskale obleke, razmislite o elegantnem kostimu ali kompletu. ?a dobre volje in prijaznosti ne pozabite '. zeti s seboj! ________Edvarda Acman-Stropnik STBOUTliOUE do.oJ KV Trgovina ACMAN Grižcj mi rnsmrn - 1' 4 w,' ^ m jr’ Nepcntesi ali vrčarji so svoja družina nepcntovke (Nepenthaceae) iz reda Aristolochiales. So mesojede rastline, ‘uko zelišča kot grmi. Predstavniki te družine naravno uspevajo na indonezijskih otokih, na Novi Kaledoniji, na Malajskem polotoku, obalnih predelih Azije, severni Avstraliji in Mada-gaskaiju. Rod Nepenihes obsega pnbiižnc 70 vrst. Vrčarji so zlasti po-8°sti v gorah otoka Bornea, kjer je ozračje zeio vičžno. To že pove, da bo 'd-š; rastlin: treba zagotoviti zadostno viago, tudi zračno. Navadno mesojede •tatline, kamor spada ta \Tsta, rastejo rcraih tleh. Pri nas ravno tako nekaj predstavnikov mesojedih •astiin: rosike, mešinke in mastnice, ki ne sodijo v to družino. Mesojede "astiine so zaradi svojega dodatnega ijjjčiria prehranjevanja vedno zanimive. Večkrat sicer slišimo, da nam bodo lovile muhe, vendar gre navadno le za drobne žuželke, ki se ulovijo v lovilne pasti, razen če nimamo res kakšne vrste, ki je sposobna uloviti tudi večje žuželke. Vaše rastline ni treba posebej hraniti, drobne žuželke bodo že same zašle v lovilno past. Pri vrčaiju je to nenavadno oblikovan vrč. Razvije se na račun nožničaste tvorbe na zgornji površini lista. Rob vrča je ukrivljen navznoter, pri vhodu vanj so pe me-dovne žleze, ki privabjajo žuželke. Vendar je notranjost vrča spolzka, tako da žuželka zdrsne v vodo. Dokler je vrč zaprt, je do polovice napolnjen z vodo, ki je takrat celo pitna, ko pa se odpre, v vodo padejo žuželke, bakterije jih razkrojijo in rastlina posrka usedlino. Tako rastlina pride do dušik::, ki ga v naravi v revnih tleh ne dobi. Za presajanje je najbolje, da uporabimo mešanico za vrcsnice ali mešanico za sajenje epifitov. Ne vem, zakaj bi jo bilo treba dati v hitrokui-turo. Če imate več rastlin, lahko poskusite tudi s tem, drugače pa vam za začetek priporočam, da rastlino daste v že omenjeno mešanico, če jo je že treba dati v večji lonček. Vrčaiji so primerni tudi za sajenje v viseče košare, zahtevajo pa delno senco in vlažno zemljo. Na splošno vsaka boljša knjiga vsebuje tudi nekaj o mesojedih rastlinah. Ema Rakun atem&Ltm Bi Polzela tel: 720 319 METRSKO BIAGO POZAMENIERIJA MODNI DODATKI KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC - VOLNE za plašče - DIOLENI od 1.590 SIT - MAROKEN1 vseh barv 2.890 SIT - SVILE in ČIPKE za bluze 2.490 SIT - Novi vzorci vzorčastih in enobarvnih MIKROFIBER 1.590 SIT - KUPRE vseh barv 1.790 SIT - SUKANCI po 159 SIT - ZADRGE po 49 SIT - UMETNA KRZNA od 3600,00 SIT - ELASTIČNI MATERIALI ZA HLAČE - MODNI ŽAMETI Vse vrste gumbov različnih barv in velikosti! Al SAAO ŽE TU, PRIDITE ŠE VI! f X 71 P T5. A KIT C IS7V/K l\ PO LIT/K KEM. OMAKA ZA NIKEU TROBILO. KORNET (UNO _AM]EL_ UUBK. IME ZA ETA ODSf i STVARI NA DRUGO PLOSK E V AMER IGRALEC (JAMES/ j IME IRSKEGA IGRALCA NEESONA SVIC. EISA TEU (CLAUDE) OBLIKA IMENA MARIJA Geslo: Pošilja; HALO PIZZA ŽALEC tel.: 063 716-777 SOSESKA V. ŽALEC Odprto od 9 do 22 ure, petek, sobota od 9 do 24 ure TITAN PRISLOI KRAJ. I NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenci iz številke 68: /. Bon Kupni 5000 SIT Tatan Helena Graščinska /.?, Prebold 2. Avtokoz/netika Breda Natek Bezjenškova 31, Ljubljana 3. Majica Glas Savinjske Nataša Štor, Polzela 283 GESLO: BOŽIČEK, SVETI MIKLAVŽ, DEDEK MRAZ Nagrado prevzamete v uredništvu: Rok za prevzem nagrade je 30 dni. 5AVI/S/J5KI VE5ELJAK LJUBEZEN V HAREMU Šali n hen Štirje bil mlad trgovec v Damasku. Imel je nesrečo v kupčiji bi je izgubil vse svoje premoženje. Moral seje omejiti, j če je hotel spet obogateti; zlastije j moral odpustiti več služabnikov, j in tudi njegove žene so mu delale j preglavice. Štiri mlade žene je | imel in vse so ga imele rade bolj, kot je poharcnjjh napada. In ko jim je Solin ben Šur neki dan povedal, da bo moral tri odpustiti, so začele tarnati in jokati, niso se mogle pomiriti. S sobami v očeh so ga prosile, naj jih nikar ne proda, niso jim mar ne darila in ne okraski, samo da smejo ostati pri njem. Veselje bil Salin ben Šur, da so ga imele tako rade. A ni jih mogel obdržati. Njegovi upniki bi mislili, da ima denar in dojim ga je utajil. Kajti harem 'štirih žensk je drag. Šel je torej k Moneselinu, modrijanu, kije bil znan daleč naokrog. Povedal m uje, kaj ga leži, in izkušeni mož mu je rekel, naj pride prihodnji dan z vsemi štirimi ženskami k njemu. In je prišel. Vse so bile zastrte s jeredžami. Torej ve se nočete ločiti od Solina, vse ga imate enako rade in vse ste mu enako zveste? je začel. Vse! so hkrati odgovorile vse 'štiri. Samo smrt nas more ločiti od njega. Zakaj ga imaš pa tako rada? je vprašal Monesclin najstarejšo. Ljubim ga, ker ima tako lepe oči! In ti? je vprašal drugo. Ker ima tako lepo postavo. Kaj pa ti? je vprašal tretjo. Ker je tako dober in velikodušen! ; In ti, zakaj ga imaš rada ti? je vprašal četrto. ; In ta je začela jokati, rekoč: Jaz ne vem, zakaj ga imam tako rada. !‘a je poklical modrijan Salina na j stran in mu je rekel: Zapodi jih, | obdrži samo četrto. Samo ta te | ljubi! NEPOČESANE MISLI Manj kot misliš, več misliš, da veš! Ljudje jedo enkrat, dvakrat, j Irikrat... na dan. Nekateri pa se med seboj žrejo cele dneve. j Njegovo vodilo v življenju je bilo: Živeti svobodno! Umrl je v ječi. Ce bi besede postale dejanje, potlej bi bila odveč atomska bomba. EKSKLUZIVNO: CVEK VAESJIOA 5J3AOAG0 veseljem, dragi predstav lii , dragi hi izrekel Momčilo Hajagič Ha juga: “Glasba ne pozna meja.' foto: Samo GIAS: Kaj je bilo potrebno storiti -glede na to, da si nekoč (na žalost) imel politi&io prepoved nastopanja po Sloveniji - da se smeš spet predstaviti slovenskemu občinstvu? kolega Bora Čorbe iz vse prej kot administrativnih razlogov (koncert bi se moral zgoditi 22. decembra lani v Ljubljani). Veijetno ti je zadeva poznana. Komentar?? Vaš časopis. To, da pa je bil koncert odpovedan, je pač tako: kdor se z ognjem igra, se opeče. Se pa tu pojavi neko moralno vprašanje: če imaš podcenjevalen in žaljiv odnos do določenega tržišča, občinstva, ljudi, in če prizadaneš nji-hova čustva in misliš, da so vsi ti pod odrom nič drugega kot kup idiotov in jim celo to poveš (kot Bora), potem je malce nemoralno se sploh vračati tja. Če bi bil jaz na njegovem mestu, bi se potem takem Slovenije izogibal. Jaz pa se trudim z vsakim tržiščem obdržati stik, tako s Slovenijo kot z Makedonijo, Anglijo, Francijo... GIAS: Rekel si. da te Slovensko občinstvo mara, Čorbe pa očitno ne... Hajaga: Za razliko od Bore mene politika ne zanima, v življenju sem si ogledal, mislim da tri, štiri TV dnevnike, in uvidel, da je to le "pranje mozga”. J:iz vedno pridem, pa kamorkoli že, z najboljšimi nameni in mislim, da je to razlog, da me vsako občinstvo dobro sprejme. GIAS: Ker smo ravnokar pokopali še eno leto, mogoče malce osebno vprašanje. Kakšno je bilo leto 1997 za Bajago? Hajaga: Zelo uspešno, če bo vedno tako, bo v redu. Kaj naj rečem, izdali smo ploščo, ki se je zavidljivo dobro prodala v večih državah, posneli nekaj video spotov, poleg tega pa smo - kar mi tudi veliko pomeni - obpluli skoraj ves svet, z bendom seveda, in smo koncertirali domala vsepovsod, in kar se celin tiče, nismo obiskali samo Južne Amerike, če odmislimo Severni in Južni tečaj, ker pingvinom ne igramo, ha, ha. Hajaga: Takoj po razpadu juge je bilo res kar nekaj težav, moram pa reči, da nikoli nisem imel politične prepovedi nastopanja po Sloveniji, pač pa so bile bolj administrativne prepreke. Takrat ko je pač bil odpovedan koncert v Ljubljani, mislim da leta 1992, smo mi kot skupina dobili dovoljenje od Ministrstva za kultum RS, tudi od ljubljanske policije, vendar so se stvari zapletle nekje drugje, kar pa sedaj m več pomembno. S slovenskimi oblastmi in ljudmi sem bil vedno v dobrih odnosih, tudi v stari jugi smo ogromno koncertirali po Sloveniji in tudi sedaj je tako, saj glasba ne pozna meja! GIAS: Glede na to, da si dostikrat na slovenskih odrih, kaj praviš, kako te sprejema slovensko občinstvo? Hajaga: Občinstvo je občinstvo, jaz osebno mislim, da slabo občinstvo ne obstaja, obstajajo le dobri in slabi izvajalci. Če je band O.K., je tudi občinstvo O.K., če je band slab, se to pozna tudi na občinstvu, slabe publike ni! Je pa res, da ste me Slovenci lepo sprejeli, nenazadnje sem pivi iz bivše Juge, ki je koncertiral v Sloveniji in izdal svoj album "Od Bižuterije do Čilibara" za slovenkso založbo Nika. GIAS: No pred kratkim pa je vendarle bil odpovedan nastop tvojega rojaka in Hajaga: Ja, glede na to da “Boru -čorbu”, ha, ha osebno poznam... GIAS: V končni fazi si se pri Riblji čorbi kar nekaj let klatil, vendar sem prepričan, da mnogi tega ne vedo... Hajaga: Ja, pri Čorbi sem igral od leta 1978 do leta 1984, sedaj pa imam že kar 14 let svoj band. Kar se pa Bore tiče, je pa tako. Jaz mislim, da za svoja dejanja, besede in misli vsak sam odgovarja. Glede na to, da ga pa res dobro poznam, upam trditi, da on ni nacionalist (kar so mu Slovenci očitali), ampak anarhist, ki je proti vsemu, kar ga obdaja. Generalno proti vsemu!!! GIAS: Vokalist, kitarist, avtor predvsem pa genialen pesnik. Ne tek-stopisec, pač pa pesnik z velikim P. Kakšne baive je bila noč, ko si postal Pesnik? Hajaga: Noč kot noč mora biti temna! Če pa dobro pobrskam po spominu, pa mislim, da malce rdečkasta “kao trula višnja”, mogoče malce braun. Je pa tega že davno, kajti pisati sem začel pri 14. letih, danes jih imam nekaj čez 37. GIAS: Pri nas imaš ogromno oboževalk in že zaradi njih te moram vprašati, ali si še vedno samski? Hajaga: Oh, ne, sem srečno poročen, imam 6-letnega sina, kar pa sc oboževalk tiče, ne bi smele biti zaradi česar koli prikrajšane, saj jim dam vse, kar jim lahko dam. In to je glasba. Dobra glasba. Ker pa slutim, da sc "najin" čas izteka, naj pozdravim vse bralce GLAS-u Savinjske in hvala vam za prostor, ki ste mi ga odstopili v vašem časopisu. Se pa prej ko slej zopet vidimo, kajti tudi v tem letu bom kolikor se bo dalo nastopal tudi na slovenskih (Klrih. g. mateld mm,-m. N.E.W.S. je nova mlada obetavna glasbena skupina na naših tleh. Po podatkih skupine ime zaznamuje strani neba. Vsekakor se ime poda k njihovi novo zaznamovani rock glasbi, ki temelji na udarnih kitarskih frazah in globoko eusteno prevzetih tekstih. Skupino sestavljajo štirje nadobudneži: kitarista DRAŽEN MARKOVIČ’" in GREGA STRANCA R, bobnar DAMJAN KOČEVAR in basist SAŠO RAUTER - PIC O. Slednji se kot (neuradno) najboljši basist šopiri še v nepremagljivi metal skupini INTER-CEPTOR, ki bo v teh dneh prav tako “izdala novo zgoščenko”. Skupina nima stalnega pevca, saj jih vodi vodilo, da kadar kdo napiše besedilo, ga s tem najbolj čuti in najboljše izrazi. Prvenec skupine N.E.W.S. se bo imenoval kar “1". Skupina še ne obstaja eno leto, zato jih je vredno pohvaliti, saj v tako kratkem času le malo komu uspe napisati dovolj skladb za izdajo plošče. Na njihovem prvencu, ki je nastal v snemalnem studiu PRIMOŽA ŠTORMANA, bo deset avtorskih skladb, ixl katerih sta dve napisani v angleškem jeziku. Omeniti je potrebno skladbi SANJE in RAD BI, ki se te dni že pojavljajo na radijskih lestvicah. Pri snemanju so sodelovali še klaviaturist ROBI RAUTER in dve simpatični pevki BARBARA in ANA. Za njimi ni dosti koncertov, saj so v prejšnjem letu bili dovolj zaposleni z ustvarjanjem glasbe, z napornimi vajami in še bolj na-porneim snemanjem. Fantje še vedno iščejo založnika in spon-zotje, ki bi jim bili pripravljeni priskočiti na pomoč okrog reklamnega materiala. Skupina bo svojo originalnost imela možnost dokazati že v soboto, 24. januatja, v znamenitem lokalu za "kadilce" ŠPORT CLUB-u KORONA. Kontaktna oseba za koncerte in vse ostale piz....e je ALEKSANDER, ki ga dobite na telefonski številki 063/720-222 24h na dan. G.Č. USUAL SUSPECTS je skupina mladih 16-letnih fantov, katerim se je zdelo, da je v življenju še nekaj več kol samo "životaijen-je" iz dneva v dan. Pričeli so avgusta 1697 v Žalcu, ker so sc dolgočasili v poletnih dneh. OSKAR, Čl KI, MIČO, ČULI in BLAŽ so najprej poigravali komade HC-bandov, kot so: BAD RELIGION, NOFX, PENNV-WEISE, PROPA-GANDHA, idr. Ko so se ujeli v igranju tujih melodij, so poiz-kusili z lastnimi “ skladbami. Na njihovo veselje so bili občinstvu všeč. Na koncerte so jih pričeli vabiti različni ljudje, ki jih poprej niso poznali. Do danes so imeli že kar nekaj koncertov. Med pomembnejšimi sla bila nastopa z 1NTERCEPTORJI v Šempetru in PRIDIGARJI v Kljubu Celje. Ustvarili so si svoj krog občinstva, ki sc rasteza med Celjem in Trojanami. Njihov slil igranja je mešanica med MILLENCOLIN, NOFX, GRE-EN DAV in BAD RELIGION. Med novoletnimi počitnicami so posneli svoj prvi demo posnetek v snemalnem studiu PRIMOŽA ŠTORMANA. Na kaseti so trije komadi, od katerih sta dva njihovtt in ena priredba. Natisnili so tudi nekaj reklamnega materiala, ki je pripravljen skupaj z njimi na nove zmage in poraze. Program, ki ga izvajajo v živo, je dolg približno 35 minut in je poln HARD / PUNK'N'ROLL / CORA. USUAL SUSPECTS se vsem fanom iskreno zahvaljujejo za naklonjeno pozornost in upajo, da vam bo njihov posnetek všeč in da bodo v prihodnosti krasili vašo fonoteko. Velika želja bi jim bila, da bi igrali v Ljubljani kot predskupina GREEN DAV. Vsi, ki jih takšna glasba meče ob tla, se lahko obrnejo na njihov naslov, kjer lahko dobijo demo kaseto in podrobne informacije o skupini. Naslov: Mitja Knapič, Florjana Pohlina 1, ŽALEC, tel.: 063/497-11-81 Cj.Č. HORSE (JONTROL Na odru ŠPOR T CLUB-a CORONE v Žalcu se je po več kot letu dni odsotnosti z glasbene scene nepričakovano ponovno pojavila skupina HORCE CONTROL iz Celja. Skupina se je poleti 1996 po vrsti uspešnih nastopov odločila, da preneha s koncertiranjem. Za nedoločen čas so sc fantje zaprli v studio. Njihov namen je bil, da posnamejo material, ki se je nabral v zadnjih petih letih in prikazuje celoten prerez ustvarjalnosti skupine TI. C. Materiala je skoraj za dve plošči, in se nazadnje lahko zgodi, da bodo luč sveta ugledale le pesmi, ki so nastale v zadnjem ustvarjalnem obdobju. Pred kratkim jc skupina imela dva izredno uspešna koncerta. To sta bila nastopa v celjskem STALINU in CASABLANCI na zabavi dijakov Srednje ekonomske šole. Oba koncerta sta bila v akustični izvedbi. Program je bil zastavljen v trši ROCK maniri, ki je v zadnjih letih zastrupila večino znanih, sicer trdih in heavy glasbenih skupin. Ali to pomeni njihovo novo orientacijo oziroma njihov pravi glasbeni izraz? Mogoče. Idej in doživljajev je veliko, vsi pa imajo svoj ritem in melodijo. Potrebno je še besede sestaviti v neko smiselno sporočilo. Skupina H.C. si pri-zadeva, da bi bilo vse na svojem mestu letos pomladi. Ker poznam ustvarjalce osebno, mislim, da je njihova volja in vztrajnost tista, ki jim bo pomagala priti na vrh ledene gore. G.Č. VROČIH I ILm * timir.l.r.K if.llNIKr« 1. The Kelly family -Grovvin' up 2. Back Street boys -Backstreefs back 3. Špice girls - Špice world 4. Colonia - Vatra i led 5. Mike Štern - Give and take DOMAČE: 1. Viktorija - Zadnji poljub 2. Simona Weiss - Fleten par 3. Korado/Brendi - Nocoj je ena luštna noč 4. Marijan Smode -Rodna gruda 5. Halo - Anita ni nikoli BOB DYLAN / TIME OUT OF MINI) BOB DYLAN je ena največjih legend ter brez dvoma največji pesnik rocka in popularne glasbe, ki je najlepše pesmi napisal v davnih šestdesetih. Kljub dejstvu, da že kar nekaj let ni posnel omembe vredne plošče, da o nesrečnem ljubljanskem koncertu leta 1991 niti ne zgubljam besed, se je Dy-lan na pol pozabljen in odpisan ob koncu tisočletja vrnil v velikem slogu z izjemno svežo ploščo TIME OUT OF MIND. Pod producentskim vodstvom Daniela Lanoisa in s pomočjo kopice gostujočih glasbenikov so nastale skladbe, v katere je Dylan vpletel drobce različnih glasbenih zvrsti, od bluesa do soula in celo jazza. Se najbolje se znajde v liričnih rockovskih baladah STANDING IN THE DOORWAY, TRYIN’ TO GET TO HEAVEN, MAKE TpU FEEL MY LOVE,... Zani-niiv je tudi simpatični boogie blues DIRT ROAD BLUES, Ploščo pa zaključi s (pre)dolgim 16 minutnim govorečim (talking) bluesom HIGHLANDS. Poleg Dylanovega značilnega na-zalnega petja je rdeča nit, ki se vleče skozi skoraj vse skladbe na Plošči, otožen hipnotičen zvok legendarnih hammond B3 orgel, ki so dale pečat popularni glasbi šestdesetih. Plošče TIME OUT OF MIND seveda nima smisla primerjati s klasikami H I G H W A Y 61 REVISITED, BLOND ON BLOND ali THE TIMES THEY ARE A-CHANGIN’. Močno tudi dvomim, da bo Dylan z njo pridobil množice novih oboževalcev, gotovo pa bo razveselila marsikaterega starejšega ljubitelja Dvla-nove glasbe. NIT ★ rfCBfM 71 BAT Cl.€! - p PO UD SR KUD IDIJOTI / CIJENA PONOSA Legendarni puljski punk ’n’ roller-ji KUD IDIOTI, ki so se na novem, že štirinajstem diskografskem izdelku CIJENA PONOSA samoironično označili za stare pizde, še vedno ostajajo zvesti hitremu, ostremu ter energičnemu rock ’n’ rollu. Demokracija je v lijepi naši tako kot v deželici na sončni strani alp in še kje, žal le najpogostejša beseda političnega žargona. Zato Tusta, Šale Veruda, Dr. Fric in Ptica na novi plošči v skladbah, kot so LIK, HC in BLAGO neusmiljeno bičajo pokvarjeno oblast in politične povzpetnike. Tako politike kot tudi ostalih tem se lotevajo z zvrhano mero črnega humorja, cinizma, ironije in zafr-kantskih domislic, kot sta HIT ROCKERA in TIŠINA, v kateri slišimo točno to, kar obljublja naslov. Medtem ko je skladba JEBEM TI RAT najbolj neposredna obsodba vojne, kar ste jih kdaj koli slišali. Prav zaradi neposrednih besedil so si KUD IDIJOTI nakopali jezo hrvaških oblasti in tako imeli nemalo problemov pri izdajanju plošč in predvajanju skladb na radiu. Ob ponovni popularizaciji punka se je sigurno povečalo tudi zanimanje za KUD IDIJOTE, ki pa imajo z razliko od praznoglavih novodobnih punkerjev jajca, srce in glavo na pravem mestu. Punk je mrtev naj živijo KUD IDIJOTI. NEVILLE BROTHERS / ALL MY RELATIONS Zgodba o glasbeni družini Neville sega tja v sedemdeseta, ko sta Art in Cyril Neville po razpadu vizionarske funk-soul atrakcije THE METERS k sodelovanju povabila še brata Charlesa in Aarona. Tako kot na vseh ostalih so NEVILLE BROTHERS tudi na leta 1996 izdani plošči ALL MY RELATIONS z zlitjem glasbene dediščine rodnega New Orleansa, predvsem jazza in bluesa z različnimi glasbenimi prvinami, ustvarili povsem samosvoj glasbeni izraz, ki presega ozko žanrsko predalčkanje. S pomočjo spremljevalnega THE NEVILLE BROTHERS BANDA in gostujočih glasbenikov so posneli enajst skladb, v katerih se spogledujejo z soulom v skladbah LOVE SPO-KEN HERE in HOLY ŠPIRIT, karibskimi ritmi in funkom v SOUL TO SOUL in WHAT-EVER YOU DO ter celo rapom v skladbi YOU’RE GONNA MAKE YOUR MOMMA CRY. Vsi štirje so tudi izjemni vokalisti, še posebej Aaron, ki ima poleg dela v matični skupini tudi uspešno solistično kariero. Njegov žameten, s čustvi nabit vokal pride naj lepše do izraza v nežnih baladah, kot je SAVED BY THE GRACE OF YOUR LOVE. Plošča ALL MY RELATIONS, na kateri se tematsko prepletajo ekološka in releigiozna sporočila, prinaša obilico plesnih melodij, ki pa s svojo večplastnostjo presegajo povpečno ponudbo današnje plesne glasbe in bodo zadovoljile tudi zahtevnejše poslušalce. Vasja Volavšek PODIMSKE tlrtSlltNE NOVIČKE Skupina GIMME 5 je tik pred novim letom izdala novo ploščo MATA HARI. Za naslovno skladbo so že posneli videospot. Martin Lesjak in Borut Ipavec, ki se skrivata pod imenom STAVERC PRODUCTION, sta na plošči FUNKY izdala priredbe različnih izvajalcev: POW-ER DANCERS, CENTRAL PROBLEM, SANJA MLINAR... Razprodati Cankarjevev dom je očitno skrita želja marsikaterega slovenskega glasbenika. ZORAN PREDIN bo poskusil že v drugo, in to prav na Valentinovo. ALENKA KOLMANIČ, ki jo primerjajo s SANJO MLINAR, je izdala ploščo TI SI ZVEZDA MOJIH SANJ, na kateri se preizkuša s plesno glasbo. Iz plesnih vod prihaja tudi duet s tuje zvenečim imenom 2 FOR U. Na prvencu BARVE NOČI so priredbe različnih izvajalcev, med drugim tudi GOLD skupine Spandau Ballet. Novo ploščo LJUBEZEN NA PRVI POGLED imajo tudi LETEČI POTEPUHI. Če bo katera izmed novih skladb dosegla popularnost BICIKLA, bo pokazal čas. Polzela NOVOSTI - COLONUA - Vatra i led - Dr. IGGY - Kada reči nisu potrebne ■ NOVE KO M Pl 1^4 d J E -Dance in pop glasba - THE CVRE - The best off HIT SINGLES od L 87-97 - FRANK SINATRA -My way (The best off) PRODAJALNE TOP MUSIČ 01. CELINE DION • 1-et's talk about love 02. THE KELLY FAMILV -Growin’Up 03. ADI SMOIAR Jaz sem nor 04. EROS RAMAZZOTI The Best of 05. PARNI VAIJAK -Samo snovi teku uzvodno 06. VILI RESNIK -Rad bi bil s teboj 07. THE ROLLING STONES -Bridges to Babylon 08. DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO Kruh i vino 09. METALLICA -Reload 10. ŠPICE GIRLS -Špice World Pri nakupu večjih količin popusti in ugodnosti za člane. VSE NOVOSTI IN NAŠO PONUDBO UHKO POSLUŠATE VSAK PONEDELJEK OD 18.00 D018.30 URE NA FREKVENCI KOROŠKEGA RADIA (97,2 MHZ) ODPRTO vsak dan od 12 do 19 ure, sobota od 9 do 13 ure. TOP MUSIC-KVAUTETAj KI SE NE VIDI, AMPAK SUSI! V______________________/ MALI OGLASI AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Honda 1.6 ESI sedan, I. 94, 23.(XX) DEM Hyundai Aoccnt 15 GLS, I. 95, 14.(XX) DEM KIA NEXIA 15 Gl , I. 95, 12(XX) DEM Mercedes Benz E 300 D, L 95, 70.000 DEM Mercedes Benz E 300 D, L 94, 48.000 DEM Mercedes Benz 220 , I. 94, 42000 DEM Mercedes Benz C 180, I. 96, klima, kot nov, 48.000 DEM Gki 1.2 RT, I. 95, 27X100 km, 5V, 1. lastnik, 13.1® DEM Za vsa mhtiaia viola je mžm kadit. Infarma- cije: 060471409. AC KRAU ZALOGA RABLJENIH VOZIL HVUNDAI SONATA, 1. 93, 138® DEM HVUNDAI SONATA 20 GLS, vsi oprema, I. 90, 8.8® DEM 1 IVUNDAl TOVOTA OOROLLA 1.6 XL 16V, L ‘XI HVUNDAI PONV 15 LS, I. 94, 3v HVUNDAI TANTRA l.a L 96 NISSAN MAX1MAL 3.0, I. 89, vsa (prema, 16.(XX) DEM SUZIKI SXIFT 13 GS, 3V, 1. <>4 ŠKODA 1-ORMAN GLX, L 93, 7.(XX) DEM Za »o mUjma viola mon kndiL Inkitma-ajcnald: 063/720-283 ali 1)631720-1k AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL ZX D 1.9, L 93 R 5 CAMPUS, L 90 C-25, L 93 Infiirmacije na tdtjon 702-230. AVTOHIŠA DREV ZAI/KIA rabljenih vozil AX CTPROEN, m. siv, 1. 89, 55® DEM SEAT IBIZA 1.9 D, L 94, 14.9® DEM SEAT IBIZA GTI testno vozilo, ugodno SEAT CORDOBA 1.6 GLX, L 95, 16.400 DEM SEAT CORDOBA 1.6 CI X, L 95, 162® DEM ŠKODA FAVORIT, L 93, 6.0® DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, L 94, 68® DEM RegLstrinina vrvi la: GOLF 1.6 JXD, L ‘XI, 99® DEM, 9,(XX) DEM na Itifon 063/707-365 in 063/707- AVTOHIŠA JAKOPEC zaixx;a rabljenih vozil ALFA ROMEO 33 15 IE, I. 9^ EK CZ, radio, nastavljiv volan po vrSni, dobro ohranjen ASTRA 1.4 karavan, I. 92 reg. 9/98, radio, prikkp, ktrUrlizator CALIBRA 4X4, 1. 93, 1®.(XX) km, reg 398 DAIHATSU CHARADE, 1. 93, 55.0® km OPEL VEČERA 18, I. 95, reg 398, 1. lastnik, dobro ohranjen OPEL VEČERA 18 GLS, I. 93, pomična streha ABS, SV R 5 FIVE 1.4, I. 94, 612® km, dobro ohranjen R 5 FIVE I. 94, 86.0® km Možnost nalai/xi na kralit in kasu«; ik) 5 kt. Infiirmacije: 0631864-380 in 0631411-909. AVTOCENTER MEH ZALOGA RABI JENIH VOZIL AUDI 1(X) 20 E I. 91, 18500 DEM VW TRANSPORTER FORGON 24 D DMR, I. 93, 17.800 DEM 7a vsa nib/jnui »oh veljajo lavditi in popust za f/ptmino. Injbrmadje na teU 063/852-955. STIGMA 93 zalxx;a rabijičnih vozil MAZDA 323 F, L >>4, 25.(IX) km, 19.0® DEM Možen kratit banke MA1J)A. Infonnadic na tdefbn 0631411-251 AVTO CELJE RABI JENA VOZILA (TUL BMW 316i, I. 88, srebrn, 7999® DEM CIMOS C 35 RD, siv, I. 92, 899.000,® SIT FORD TRANSEE 25 D, bel, I. 94, 1,6975(1)® SIT FORD ESCORT 1.4 CLX, I. 97, moder, 2012162® SIT HAT CINOUECENTO, bel, I. 94, 698.780® SIT HAT BRAVA 1.4 SX, siv metal, I. 9697, 2071.740® SET HAT TI PO 1.4 ic S, čm, L 94, 1,0995®® SIT HAT TIPO 1.4 ic SX, bel, I. 9394, 1,099.0®® sfr FIAT UNO 1.0 D, metal rdeč, L 95, 1,019.9®,® SIT FORD MONDEO 1.6 CLX, 5V, rdeči, L 94, 1,765.650® SET 1ADA SAMARA 13«) 5v, bela, I. 94, 599.0®® SIT OPEL ASTRA 1.6 i karavan, L 92 siva metal, 1329.®)® ŠET OPEL ASTRA l.8i GLS karavan, metalik rdeč, L 93, 1,499®0® SIT OPEL VEČERA 1.6 GL rdeč L ® 1,152900® SIT PEUGEOT 306 1.6 profil srebrna metal, L 96, 1,939.7®,® SET PEUGEOT BOXER 25 D, bel, I. 9495, 1,937250,® SET RENAULT CLIO 12 RN, zelen, L 95, 1,178.®)® SET R 19 CHAMADE bel, I. 91, 939870,® SET RENAULT TRAHC TB 23 fumpn, Irci, L 91, 878®),® SET ROVER 414 SI, R4, 1. 97, srebrn, 2399.0®® SET ZASTAVA 128, rdeča, L 89, 160.676® SET VELENJE CITROEN ZX AURA 1.6 I, L 91, 1,1®.®)® SET CITROEN XANTIA 18 i, 1. 93, 1,640.457® SET DAIHATSU CHARADE TS, I. 93, 858.7.50® SET HAT TEMPRA 1.6 SW, L 93, 1248®),(X) SET HAT TIPO 1.4 S, L ‘XI, 766500® SEE HAT TIPO 1.4 S, L 91, 811.440,® SET HAT TIPO 1.4 IBS, L 93, 1010.651® SEE FORD MONDEO 1.6 CIA, L 93, 1X69.®)® SET IMV R5 CAMPUS, I. 89, 485.100® SET LADA 15® KARAVAN, L 94, 630.0®® SET NISSAN MICRA GL I. 87, 399.000® SET PEUGEOT 405 GL L <72 1,4®.®)® SEE PEUGEOT 205 ROLAND GARR, L 93, 1874250,(X) SIT ŠKODA FAVORIT 135, I. ‘XI, 379319® SET Vppnu kaditi 7' + 75% menjava dam za novo, »oh so tehnično brezhibna, za thhčene Upe vedi dajemo ffmmdjo. Infiirmacije na tekfim: 063/412-328 - Cdje, 063/851-060 - Viinje. AVTO MURŠIČ zaixx;a rabi jimh vozu, AX CABAN D, L 92 7.(XX) DEM GOLF 1.6 B, I. 91, 88® DEM HVUNDAI PONV, 1. 91, 63«) DEM testni avto SAXO 1.6 VEL metal zelen, 1. 96 ecna po dogovoru \nfiinnacye na tekfim 063/856852. PSC PRAPROTNIK zai/x;a vozil ŠKODA FAVORIT, siva, L 92 4788®,® SET ŠKODA FAVORIT, siva, I. <72 441.®),«) SET ŠKODA FAVORIT, rdeči, L <72 525®),(X) SET ŠKODA FAVOREE, rdeča, L ‘72 491.4«)® SEE ŠKODA FAVORIT, bela, L 93, 6552®® SET ŠKODA FAVORIT, rdeči, L 94, 760.725,(X) SET Infirmacije na tekj/m 0631861-570. RO+SO z\i/x;a rabljenih vozil ŠKODA FORMAN, I. 93, 68® DEM ŠKODA FAVORIT, L 91, 4®) DEM ŠKODA FAVORIT, I. 93, 67® DEM R 19 CHAMADE, L <71, (kx]atna oprema, 11.9® DEM Za ran mNjcna »oh je možen kadit Infimna-qje na teL: 063/37-506. KOVINOTEHNA ZALOGA RABLJENIH VOZIL ALFA ROMEO 90 20, I. 87, 5®.«»® SET AUDI 1«), I. 92, 19.9® DEM DAIHATSU CHARADE L , 169® DEM -možnost prevzema leasinga RENAULT CLIO 12 OASIS, nov, dalin-sko centralno zaklepanje, SV, ES, odbijač v barvi vozila, bel, I599CI DEM z novoletnim popusta, SKODA FELIC1A karavan 1.6 VW, nova, modra, CZ, 15«) DEM novoletnega popusta ŠKODA FAVORIT, 1. ‘XI, krem, reg: 5/98 servisna knjigi, 1. lastnik 30®) km, 35® DEM IVUGO 45, I. 87, reg: 3/98, 750 DEM Možnost kadita na 5 kt baz pohot, urejamo tudi popise. Infiirmacije 0609/640-204. FINEX TICO SX nov, že za pobe + obrok na mesce 159 DEM, preko položnic LANOS STD 3DR nov, že za polog + obrok na mesce 274 DEM, preko položnic 1ANOS SE 4DR nov, že za polog + obrok na mesce 322 DEM, preko položnic NUBIRA S 4DR ABGD nova, že za polog + obrok na mesce 375 DEM, preko pomile NUBIRA S 4 DR nova, že za polog + obrok na mesec 349 DEM, preko položnic NUBIRA S 5DR nova, že za poleg + obrok na mesec 352 DEM, preko položnic NUBIRA WAG. SX ABGD nova, že za polog + obrok na mesce 397 DEM, preko pobžnic NEXIA GL 4DR nova, že za polog + obrok na mesce 240 DEM, preko položnic JiSPERO CD nov, že za pok* + obrok na mesce 318 DEM preko položnic VOZU A NA IASTNI ZAIXX;i FIAT PANDA HRE l«X) i ( OSI, I. 93, 82«) DEM HAT BRAVA 1.6 SX 16V, L 96 21®) DEM KIA SK7RTAGE 2» TDI, I. ‘77, 47®) DEM IADA SAMARA 1.3® S, I. 93, bel, 5.0® DEM MAZDA 626 20 i, I. 92, 19®) DEM OPEL KADET 1.6 D, I. 85, 45«) DEM OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 D, 1. 92 rdeč, 14®) DEM R5 CAMPUS, I. 93, siva metal, 7.9® DEM R4 GTL L 88 modra, 21«) DEM ROVER 416 Si, I. <72 srebrna metalik, 138® DEM ŠKODA 105 L L 88 2«).«X),(X) SIT AUDI A6 26 I 95/96 srebrna metalik, sa-bnsko vozilo, prevzem leasinga polog 2(1®) DEM + 3Qk 1®) DEM VOZIIA NA KOMISIJSKI PRODAJI AUDI S2 COUPE 4x4, I. 92 315® DEM ALFA ROMEO 33 15 Tl, 5V, L 90, 6.8X) DEM ALFA ROMEO 33 15 iE, I. ‘72 11®) DEM oivivv .11 u JV, 1. ut:M BMW 316, l 92 22(XX) DEM BMW 320i, L 85, 9.5«) DEM BMW 325i, L 86 11550 DEM CITROEN AX 1.1 HRST, L ‘72 7®) DEM CITROEN BX 1.6 TRS, I. 88 7.5«) DEM CITROEN BX 1.6 TRS, L 84 DAEVVOO NEXIA GLE 15, L 95, 15.(0) DEM I/MOLJ IL2I\WXlV-\ IVA JV. KI MA ZfS TD, L 91, 18.9«) DEM DAIHATSU FEROZA EL II, L % 252«) DEM HAT TIK) 1.4 IES, I. 94, 14.4«) DEM HAT TIPO 1.4 IES, 5V, 1. 94, 13.7«) DEM HAT TIPO 1.6 SX, L 93, 13.3«) DEM HAT TIPO 1.6 iE S, L <7293, 11.990 DEM FIAT UNO TD 1.4, L 93, 9.7® DEM FORD SIERRA 20, 1. 85, 4.410 DEM FORD SILILA 1.8 GL TD, I. 91, 121® DEM fORD MONDEO 20 GHIA, !• 93, 22500 DEM HVUNDAI PONV 1.3 LS, '• 90, 6.050 DEM KIA SPORTAGE 20 MRDi, '■ % 32500 DEM LANCIA PRIMA 1.6,1. 88, 85«) DEM Lancia thema 20 ie turbo, !• 90, 13.650 DEM MASERATI OUATROPORTE 28, I. 95 Mazda 626 201 ooupe, !• 92, 145«) DEM Mazda xedos 6 201, L % 32150 dem Mazda 626 221,4x4,1.91,17.400 dem Mercedes 190 2.6,1.88,15.700 dem Mercedrs s 320,1.94 Mercedes kombi 208-33 d, 1+8, 198«) DEM Mitsubishi paiero 28 tdi gls, I. 97, 84.(XX) DEM MITSUBISHI PAIRO 24 TO, I. 83, 10.950 DEM MITSUBISHI LANCER 1500 Gl A, L ‘XI, 11.050 DEM NISSAN MICRA 1.0, I. 90, 65«) DEM OPEL OMEGA 2« GE I. 92 13.7«) DEM OPEL VECTRA 1.8 i, I. 93, 14500 DEM OPEL KADET KARAVAN 1.61 CLUB, L 90, 10500 DEM OPEL KADET 1.4 ES, I. ‘X), 8.9«) DEM OPEL KADET IDA 13 ES, >■ 89, 8.375 DEM OPEL KADET GSI, I. 90, 11.025 DEM OPEL ASTRA 1.41, 1. 95, 15.600 DEM OPEL ASTRA 18 1, I. 92 14.200 DEM OPEL ASTRA KARAVAN 1.61, '• 94, 18.400 DEM PEUGEOT 205 GTI, I. 86, 7350 DEM PEUGEOT 605 SVI 20, 1. 93, 16500 DEM PEUGEOT BOXER KOMBI 25 TO, '■ 95, 27.1«) DEM porsche 944 turbo, L 85, 2l).«I) DEM POLONE/, ISO TRUCK 1.9 D, TOVORNO VOZILO, 1. 96, 16.5«) DEM PONTIAC 3.8 AVT, 1. 91, 25.6«) DEM P 4 GTE L 91, 3.990 DEM P4 GTE 1. 91, 4575 DEM P 5 CAMPUS, 1. 93, 7.350 DEM p 5 FIVE PLUS, I. 96, 11.(XX) DEM PENAULT TRAPIC, I. 94, 18.4«) DEM Renault trapic avtodom 20 d, 1 87, 7500 DEM SEAT IBIZA 12, I. ‘X), 6.9«) DEM SEAT IBIZA CIJ< 1.2 I. 93, 9.9«) DEM SEAT CORDOBA 18 CLX, '• 95, 1951X1 DEM SEAT CORDOBA 18, I. 95, 18350 DEM SUZUKI SWIFT 13 GE L 93, 7.9«) DEM SUZUKI SAMURAI 1.3 4x4, ^ 9091, 122«) DEM Skoda pick up, i. 93,6«x> dem volvo sso tdi, i. 96,525x1 dem VW POLO «) 1.4, 1. 96, 175X) DEM VW GOLF 1.9 'TOI EUROPA L ‘H 23.700 DEM VW GOU 1.9D CE I. 96, 21.(XX) DEM VW GOLF 1.9 TD, 1. 95/96, 258(X) DEM VW GOLF GL 1.8 EUROPA, '■ 95, 21.3«) DEM W/ GOIT CL 13, I. 94, 17.8«) DEM VW GOLF JXD CE I. 88, 7.1XX) DEM VW GOI p JXD, I. 86, 6.700 DEM V3V GOLF 1.6 JXD, 1. 88 82(X) DEM VW GOLF 1.4, I. 94, 17.8X) DEM VV/ GOLF JXD, 3V, I. 91, 11.1«) DEM VW C'ORAIX) 060, L 91, 18lXX) DEM VW PASAT VARIANT 1.9 TDi, L 94, 21,51) DEM ZASTAVA VUGO 55, I. 81), 2«X) DEM Afirmacije na Idifm: PE CEIJE (1631482-"//, 482-012; PE DRAVOGRAD 0602IKU43; "■ Ravne