Dopisi. Iz Prihove. (Žalostni in veseli dogodki.) Poletni in jesenski čas smo se prepričevali, kako je vse minljivo. Košenina je cele tedne ležala, ker je junija in julija pogosto deževalo; sem štel; junija je bilo 16 deževnih dnij. Nad zelje so prišle gosenice. Kjer niso trsja škropili, tam je hitro rjavelo. Dne 4. septembra je prihrula huda toča na levo od cerkve in čez Kacenek najhujše, koder rase najbolja kapljica; nekateri so si komaj sline po moštu ž njim splahnili. Se septembra je bilo grozdje trdo, vendar večni Bog bodi zahvaljen, kar je mošta, je korenjak; pravijo, da je v nekaterih legah tako dober, kakor od 90. leta. Škoda pa, da so ga toliko kradli ptiči, katerim so perotnice zrastle, in pa tudi taki, ki jih nimajo. — Ljudje po Sevei zlo bolehajo, muči jih legar; šest jih je bilo sprevidenih, ena ženska je umrla. Dne 24. julija se je vtopila dveletua Marija Enc pri mlinu pod Razkovcem. Vse te spremembe opominjajo, naj se človek veliko ne zanaša na življenje, ampak Boga prosi in hvali, da nas še ohranjuje, ter naj na oboje bolj pazi in manj zapravlja. — Nekaj sprememb nas je razveselilo. Dne 21. avgusta je bila nova maša. Gospod primicijant je prišel domu tak, da bi ne dal rad poštenega groša za-nje; usmUjen Bog mu je dal milost, da je po dolgem počitku, dnc 1. oktobra močen odšel na faro. Drug napol domačin, gosp. nadučitelja sin, je opravil svojo novo mašo v Tinji na Ko- roškem dne 31. julija. Potem se je zgodilo, kar se še ni na Prihovi menda od začetka sveta, da so bile dober mesec po štiri svete maše na dan; preteklo zimo ni bilo nekaj časa niti ene. Lepa slovesnost se je vršila dne 14. avgusta na Križaneah. V prenovljeuo kapelo je bila nova podoba Matere božje postavljena, katero je kupila bolna žena iz Konjiške Tepine, kakor se je zaobljubila, ako ozdravi na Marijino prošnjo. Uslišana je bila in je izpolnila besedo. Streljali so na Križancah in v Tepini. Gospodarji pa so dali kapelo zmalati, mladenči so stavili smereke in mostič, deklice so plele. Podobo je spremljalo nad 60 belo oblečenih nevest iz Križevske družbe. Pojasnilo se jim je, zakaj stavimo pri cestab kapele, podobe in križe. Ko gledamo podobe brez življenja, naj se spominjamo na čednosti tistih, ki jih podoba pomeni, naj se prizadevamo enako lepo živeti, da se zveličamo. Dne 28. avgusta je bila blagoslovljena nova Vidova kapela na Vrhovljah. Se eno veselje bi radi doživeli, da bi kosti pri vožnji varnejše ostajale t. j. za cesto bi naj bolj skrbeli! jlz Veržeja. (Prerano) je bilo naSe veselje, ko smo poročali na okrog, kako krepko se razvija slovenski duh tudi v našem trgu. Že smo se veselili, da bode tudi pri nas nastopila nova doba, da si bode tudi ta trg pridobil dostojno mesto med drugimi slovenskimi trgi in vasmi. Ali motiš se, prijatelj! Osoda tega trga trudi se na vse kriplje, da stane vedno tisti Veržej. Ali jaz nikakor ne mislim, da dohaja našemu trgu dati tako ubožno spričevalo. Uparu, da je pribodnjost naša, ki gojimo iste domoljubne ideje, kakor drugi naši sosedje, posebno pa vi, vrli Krapenčanje in Gvenarji. Mladež je naša in to je mnogo, ker: »Na mladih ljudpb svet stoji, pravi predgovor. Mladenči, dekleta, bodo danes, jutri dobri slovenski gospodarji, dobre slovenske matere. Tedaj tudi prihodnjost je naša. Ne bi imel prav, če bi rekel, da je samo mladina prerojena. Tudi je precej tržanov, dobrih gospodarjev, kateri zaslužijo čast in poštenje v vsakem obziru. Ne bom tukaj vsakega posebej hvalil, ker jih že njihovo delo hvali. Res, ima še trg Veržej tacih mož, katere lahko postavi v vrsto vrlih narjdnjakov. 0 požarni brambi se le prepogosto dopisuje. Ali pa je res ta od tolike važnosti za trg? Ne vem, ali se kje toliko piše o nji, kakor pri nas. Da, zdaj je vredno, da se po vzdigne glas na obrambo poštenega glasa tega trga, ker to društvo zopet snuje spraviti trg ob lepo ime, katero si je v najnovejši čas priboril. Zopet bode prišla nemška komanda na krmilo. Mar ni sramotno, da se bode v Veržeju preustrojil iz slovenske požarne brambe zopet nemški »Feuerwehr«! Povsod na okoli pa se ustanavljajo slovenska požarna duštva. Mar ne bode sramota, da bode Veržej stal kot mali, nemčurski otočič, v sredini slovenskega morja? In od koga je zdaj zavisen pošteni glas tega trga? Skorej le samo od ene osebe, od g. načelnika naše požarne brambe! Ali so se res n.aši narodni tržani tako motili v njem, ko so mu izročili to častno službo, častni naslov! Gospod načelnik, zdaj je čas, da pokažete z vso odločnostjo, da se tržani niso v Vas motili! Pokažite, da ste mož, ki zrelo misli in moški dela. Zdaj je čas, da rešite pošteni glas trga, pošteni glas Vaš pred bližnjimi trgi in vasrai. Iztrgajte se iz društva nekih ničvrednežev, bodite mož svoj! Mož, kakor ste še bili pred malim časom! Vsak človek se lahko pregreši, in to še ni sramota. Pač pa je sramotno, Če kdo trdnokorno v pregrešku oslane! Pokažite, da se še lahko iztrgate iz oblasti tistib, kaleri mislijo, da Vas že imajo v svojih rokah! Ne bodite orožje našim sovražnikom, s katerim bi oni radi škodovali poštenemu glasu trga. To Vam naj bo saino blaga opomena. Lehko Se vse popravite, če ste mož. Bodite tisti, kakor ste bili malo poprej. Še lehko rešite pošten glas trga in čast VaSo. Se je čas. Ali gledajte, da ne bo prekasno, kajti: »Po smrti je pokora prekesna«. Iz Ribnice. (Zmaga.) Kar se je pred nekaj leti vsakemu nemogoče zdelo, to se je v Ribnici zgodilo. Pri občinskih volitvah dne 10. novembra zmagali smo Slovenci v vseb treh razredih. Nasprotniki so videli, da jih je premalo, zato se volitve niso udeležili, pa ko bi zbrali tudi celo svojo »bando«, vendar bi jih vrli naši kmetje posekali. Kljubu slabi agitaciji zbralo se jih je zadostno število in ponosno so korakali na volišče, v zavesti si gotove zmage. Rekel sem, da je naša agitacija bila slaba, tem bolj pa je volilce spodbujala želja, vreči še enkrat nemčursko mogočnost raz županski stol, ter ondi posaditi moža, ne samo našega po rodu, temveč tudi po mišljenji in dejanji. Tacih je sedaj zadosti v odboru in ne dvomimo, da bojo za žnpana izvolili pravega moža, ki bode skrbel za blagor občine sploh in kmetov posebej, ne da bi mu treba bilo zato »kaditi« s pokloni in prošnjami. Nasprotniki naj se pa ne jezijo nad nami, temveč naj premislijo, da so si zaslužili poraz, to je namreč naS odgovor na vsa strahovanja, ki smo njih v dolgih letih od njih pretrpeli. Sedaj se je približal resni adventni čas, pa tudi našim nemčurckom žalostni čas posta in pokore. Mi jim le želimo, naj vse dobro obrnejo k svojemu pridu, pa tudi k toliko potrebnemu miru med nanii! Iz Brežic. (»Posebni vlak«), kateri nam je dopeljal pred kratkim nemške Celjane v obisk, že počiva v Celji od težke vožnje. Blagi Celjani so malo poučili naSe Nemce, kako se naj proti nam za svoj obstanek bojujejo, poteni pa so zapustili, kakor se pravi, pri natakariei precej dolga, ter se povrnili v svoje nemško Celje. Kljubi temu pa smo vendar nezadržani priredili na 13. t. m. zabavo, na katero smo smelo ponosni. Dvorana je bila napolnjena z izbornim občinstvom, katero se je z občutkom, da je nekaj doživelo, kar že malo mestne razmere presega, pozno poslovilo. »Težke ribe« so se pod izvrstnim vodstvom gospoda Šventnerja dovršeno igrale. Mnogi prizori so vzbudili gromozensko veselost. Nad vse pa je bilo petje in citranje. Naše pesmi so že na glasu, da so mile, tedaj mi bodete lahko verjeli, da sem videl pri pevanju »Sirote« na raarsikaterem očesu solze. To pa je največ povzročila gospa Zevnikova, katera je s svojim dobro izučenim milim glasom pela sogransolo. Pri citranju se je morala na burni klic ponoviti skladba našega č. g. kapelana Mešička »Na savskem bregu«. Kot nadaljevanje tega večera se je bila dne 14. novembra izbrana družba sešla, in sicer povodom goda dveh najpriljubljeniših udov in činiteljev naše čitalnice namreč gospice Šmidove in gospoda Šventnerja. Navzoči so bili z malimi izjemami vsi BrežiSki Slovenci. Iz tega večera naj omenim naslednji posnemanja vredni čin naše čitalnice neutrudljivega predsednika gosp. dr. Firbasa. On je povodom prejetja 1. zlate krone daroval družbi sv. Cirila in Metoda 10 fl. Bog daj mnogo takih mož! Kot nasledek tega pa je bilo občno nabiranje za to prekoristno in važno družbo, nabrala se jo lepa vsotica. Tako tudi mi delujemo, če tudi brez hrupa, za našo stvar, držeči se gesla: Vse za vero, dom, cesarja!