186
Oecne in p-.-i.Jila o puhlikai^ah in ra/stavali
ARHIVI XIX I59ÍÍ
Ig jc raznih oblačilnih okraskov, Hccksicder pa ni prodajalce drobovine, ampak pripravljalcc vampo".
Nc oziraje se ra omenjene, večinoma drobne spodrsljaje, ki jih je relativno malo. jc knjiga dragocen doprinos k ptujskemu zgodovinopisju, saj nam posreduje vsebino enega temeljnih "irov za njegovo proučevanje, ki kar vabi k nadaljnji vsestranski izrabi ponujenih podatkov.
Jolc Curk
Št. Vid - Podnanos, Zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini,
Pokrajinski arhtv v Novi Gorici, Nuva Gorica 1996. 228 Stkani
"Št. Vid je lako lična vas. da le iznenadi. ko ga ugledaš prvič. Lepe hiše, most čez potok 'Moči l ni k', ž.upna cerkev, župnišče, šola vse se li takoj prikuni. Posebno župna cctkcv sv Vida je skorc veličastna in tudi po vnanjščini lepa. Stavha me je spominiala laških cerkva in mi vzhujala misel, da jc jako stara." (Dr. Fr. Lampe Izprehod na Notranjsko. Dom in svet 1896,.sir 443).
Knjiga ■'bi Vid - Podnanos opisuje podobo kraja, nekatere njegove značilnosti in posamezne krajevno-zgodovinske preglede. V sodclovarju s Krajevno skupnostjo Podnanos jo jc izdal Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, ki jc imel posluh za izdajo take domoznanske literature, za katero so več kot polovico člankov pr spevali arbivisti te ustanove.
V uvodu nam urednik zhornika Juri Rosa, arbivist omenjenega arh va predstavi namen zbornika
Zanuscl o i/.daji obšircr:j.-ic publikacije, kjer hi na enem mcitu predstavili vsaj del bogate krajene preteklosti, sega že v leta 1982-1983 Jurij Rosa že vrsto Icl .skrbno in z veliko ljubeznijo do raz.iskcvanjs krajevne zgodovine zbira različne vire o domačem kraju. Njegova zbirka jc pravi zaklad podalknv iz arhivskih dokumentov in raznovrstne literature.
Zbornik vsebuje 17 prispevkov izpod peresa 13 avtorjev, kL so predstavljeni na koncu publikacije. Največ prispevkov jc pripravil Jurij Resa ki je tudi sicer vlo/il v delo veliko truda, saj jc poleg strokovnega dela opravil ludi vsa tebr ena in uredniška opravila
Zbornik ni monografija kraja, ampak skuša z izbranimi temami prispevati k Širitvi znanja o kraju in bogatitvi domoznanske literature.
Dr. Branko MaruŠič jc pripravil bibliografijo strokovnih ohjav, ki so izšle v znanstvenem in strokovnem tLku, v publicistiki, lepcslovnih delih ali kako drugače. Prispevek je komentiran s številnimi opom-ban i Nek celovit domoznanski opi" krrua do danes še
ni izšel, Ldcn imed temeljev pa jc sedaj gotovo ta zbornik.
O identifikacijskih elementih kraja spregovori v svojem prspe.'ku Inga Miklavčič-llre/.igar. Omeni dejavnike, ki izoblikujejo identiteto kritje: zgodovinski trenutki, posamezni veliki možje in žene, ki so tu živeli in delovali, gospodarstvo, kulturna pripadnost, geografska lega, arhitektura ter končno skupni jezik, šege in navade skupnosti, skupno delo v kenst kraja ter ne nazadnje socialne razmere društvenega življenji, skupni praznik, izleti in družabno življenje.
Scmbidci so lahko ponosni, da so preko Matije Vertovea in Stanka Premrla povezani z. nastankom državne himne. O tem jc napisal prispevek Jurij Rosa, ki posreduje znane ugotovitve o nastanku Prešernovega besedila in nekatera druga dejstva v zvezi z. uglasbilvijr, in nastankom državne himne
Sledi še en prispevek Jurija Rosa, v veliki meri napisan na osnovi arhivskega gradiva: o izvoru, naj stafejStn omembah, poimenovanjih in preinienovanjii iicntvida - Podnanosa.
Kra ima v svojem nazivu ime svetnika Vida. Po leg krajevnega imena, ki je najbolj očitno znamenje v govorici in različnih dokumentih, imajo v kraju Se več drugih znamenj, ki opozarjajo ra župnijskega zavetnika. V nadalpevanju prispevka prikazuje najstarejše omembe kraja v dokumentih in različne ohlikt v kit terib se jc staro in Se vedno živo kiajcvno ime po javljalo v preteklosti. Po avtorjevih dosedanjih ugotovitvah jc doslej najstarejši znam '/apis Šentvida v dokumentu in druge polovicc 13 stoletja in je v zvezi s pridobivanjem posesti samostana Bistra na Vipavskem, V nulaIjcvanju so predstavljene ugotovitve v zvezi s preimenovanjem kraja.
O tem, koliko jc o starejši preteklosti Podnanosa in njegove hüznjc okolice "znanega arheologom, je prispevala zapis Nada Osmuk.
jLrij Rosa je napisal tudi terajši pregled o starejši ■zgodovini ecrkvenc uprave v Št. Vidu in o Sembijskih dušnih pastirjih. Članek je omejen na dobe do koner 19. stoletja (do leta i890j, seznam duhovnikov pa do najnovejšega časa.
Po sledeh občine Št. Vi;l je naslov naslednjega prispevka Jurija Rosa, v kuterem spregovori o zgodovini upravno-teritorialne ureditve šembijske občine. V pričujočem pregledu avtor opozarja na funkciic in pristojnosti občine na splošno v posameznih obdohjih, poudarek prispevka pa jc v prikazu upravno-ieri-torialnc ureditve občine, njenega obsega in podatkov o Številu preb.valstva.
Aleksandra IVvSie-M.lost jc na osnovi arliivskh dokumentov p i kazala zgodovino miekarnc, ki jc bila nekoč pomemben gospodarski dejavnik v knrju. Prikaz, se omejuje na čas od njene ustanovitve leta 1907 pa do leta 1960 oziroma ¡961, ko se je priključila Kmetijsko vinarski zadrugi Vipava. Osnovni v i za raziskavo je hilo namreč arhivsko gradivo, ki ga za to obdobje hrani Pokrajinski ariiiv v Novi Gorici.
Peira K^drc iz P.idnanosa jc pripravila zapis o gos-
'UiniVr \'1X 199(1
Ocene in por ,eila o puhlikaeijah in razstavah
187
poJarskem rin/.Bi krajanov z Nanosom. Spregovorila jc o načinu dela, navadah in življenju. k gaje dolinski knicl nekoč živel na Nanosu. Podrobne ¡t je predstavila košnjo na Nanosu, go;',dar|cnjc. pridobivanje "flanc" ter nuhiranjc zelišč in gozdnih sadežev.
V	obširni razpravi je predstavila prclcklost šolslva v kraju VlastaTul. V uvodu jc poudarila p:,men šole v razvnj« kraja, Poleg cerkve, župnisča, raznih društev in kasneje tudi mlekarne je pomenila srce krrja. Po posameznih poglavjih obravnava najprej začetke ; Šolstva v kraju do osnovnošolskega zakona leta 1869, nam nbdobje od lela I8G9 do konca prve svetovne vojne, obdobje ¡-od llalijo ter čas od lela razpada llalije do ukinitve popolne osemletke leta 1966. Avtorica sc jc dotaknila ludi skrbi za šolske prostore in Šolske potrebščine, organiziranosli .šole, učiteljev, šolskih prostorov in Šolskega vrta. V Podnanosn so organizirali tudi .zoh/aže valnc tečaje in krneli, sko-gospodarsko ¿o I g
Nekoliko skrajšano in predelano diplomske nalogo o društveni dejavnost v Št. Vidu v obdobju 18681926, od ustanovitve čitalnice leta 18*8 dr razpusia izohraže val nega društva leta 1926, jc prispevala Suzana Hralož. Prikazala jc živahno kulturno udci-slvovanjc v majhnem podeželskem okolju, katerega numen jc bila skrb za izobrazbo človeka ir. dvig njegove kulturne ravni ter narodne zavesti.
Andreja Zvanut pa jc za zbernik prispevala nalogo, ki jo jc pripravila za gibanic Znanosl mladini. Glavni cilj prispevka z naslovom Obic;.ji življenjskega in koledarskega'cikla po naSih vaseh jc prikaz življenja nekdanje šcmhijskc .skupnost' kakor se jc izražala z običaji ob posameznih življenjskih mernikih (rnjstvo. poroka, smrl) in ob prazničnih dnevih skozi koledarsko Iclo.
V	zapisu o znanih Šembideih izpod peresa Ivanke Uršič so predstavljene nekatere znane osebnosti, rojene v Si. Vidu ali kako drujiačc povezane z njir_\ ki so s svojim delom veliko prispevale za domači kiaj. ali sc n vrl javile ludi v SirScm slovenskem prostoru in v tujini. M<:d o.scbnnstmi, k. so vtisnile kraju poseben pečat, so Matija Vertovec. Rihard Dolenc. Viktor Kopal in Stanko Premrl, Janke P~cmrl Vojko. Janez Kovač, . Od živih Scmbidcov. ki se s svojim delom uveljavljajo v .širšem slovenskem prostoru i:i v tujini, pa so omenjeni le tisli. ki so dobili mesto v Pri morskem slovenskem biografskem leksikonu
Med večletnim zbiranjem različnega gradiva o domačem kraju jc bil Jurij liosa posebno pož.orcn na zapire, ki so vsebovali viisc, mnenja ali ocene o kraiu. njegovi lefei in naravnih danosti! . zlasli pa o pre-bivaleili in njegovih z.načilnnslih. Kot pravi avtorsan, laki zapisi v glavnem ne vsehujejo kakm pomembnih podatkov za pnka/. širše in ožje zgodcir ;ke podnbc kraja, vsekakor pa pritegnejo s svojo vsebino, kjr so na poseben način neke vrste "ogledalo" kraja in ljudi skozi različna obdobja preteklosti. V tem sklopu jc ti.di nekaj izbranih pesmi, ki v vezani besedi opevajo kraj, ,sc nanj nanašajo ah od tuk.sj izvirajo.
Martina Stupar in Anica Cernatič-Grcgorie sla pri spevali izsledke o geološki zgradbi, naravnogeograf-škili značilnostil' in naravni dediščini kraja in okolice.
Damijana Fortuoat-Čcrnilogar in Jurij Rosa v pri ,;pcvku prcd.itavl iata pomembnejše spomenike zgodovinske in tehniške dediščine v kraiu.
Zbornik zaključuje ohsežen prispevek Jurija R~,sa o pomembnejših umetnostnih spomenikih v kraju in okoliei1. žnpnijska ccrkcv sv Vida, podruzne ccrkve sv. Kozma in Damjana, sv. Hieronima na Nanosu, sv Trojice v Pasjem Repu, sv. Nikolaja (Miklavža; pod Nanosom, graščina Roscnck 'RoŽJiik) - Dolenčev grad, graščina Sehiwjizhofcn - Živčcv grad in Zajčji grad Tavčar i c va hiša.
Zbornik jc opremljen z barvnim ovitkom, na ka terem sla fotografija kraja in njegova geografska lega na aelu zemljevida občine Vipava. Slikovno gradivo je Zihra| in podnaslovi! z ustreznimi podatki c nje govem izvoru urednik sam .n pomembno dopolnjuje posamezne p; ispevke Objavljen, so posamezni Joku-menti in folografije. zlasti pa več starejših razglednic kraja.
Delo je prelepo darilc urednika in glavnega pisca Jurija Rosa roj str vasi m bi si jo lahko želel sleherni kraj.
¡vnuka Uršič
Ivica Žnidaršič, Nekaj o vojni škodi in pravicah (Zgodovinska, pravna in humanitarna dej'stva), Ljubljana RKS
1996, 202 strani
Knjigi. Ivicc Žnidaršič O vojni škod n pravicah ter spremna beseda dr Toneta Fcrcnca Slovenski izgnane1 1941 1945 - civilne irtve vojnega nasilja jc izšla v razgibanem trenutku, ko se na različnih ravneh ponovno odpirajo vsebinska vprašanja o dogodkih v času druge svelovne vojne Pri eclotncm dogajanju, ki jc razburkalo dogajanje, nc le pri nas ampak razburja auhovc tudi drugje v Evropi, gre kot sc da iz po vidrinega že razbrati, za proces historične revizije, ki sc problematike druge svetovne vojne lolcva na različne načine. V vsaki državi ima to delovanje svoje značilnosti, ki jih definirajo lerne nacionalnc zgodovine. V Sloveniji so se po osamosvojitvi leta 1991 začele pojavljali leze o nepotrebnost, partizanskega boja. Marsikaj je bilo napisanega in izdanega v smislu leze, da okupator lc ni bil tak. kot smo ga slikali vsa povojna lela. Podobne teorije izmikanja so dobile svojo domovinsko pravico ludi v resnih razpravljanjih, ki so raznarodovalnc načrte okupator;kih držav v drugi vojni skuhali zmanjSati do tiste mere. kot da jili n1 bilo.