Št. 32 (2034) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 11. avgusta 1988 Cena: 800 din
13.	februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
LU
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
cc
I-
LU
>o
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
<
c/>
>
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
um
e
SREČANJE STAREŠIN V RIBNICI
RIBNICA — Ribniški Dom JLA pripravlja za 3. september srečanje vojaških starešin, ki so v povojnem obdobju službovali v Ribnici. Na programu srečanja je ogled vojašnice, Ribnice, nekaterih delovnih organizacij, zvečer pa bo družabno srečanje v domu JLA. Do minulega tedna so prejeli že 40 prijav.
BERITE DANES!
na 3. strani:
• Suša obrala precej hmelja
na 4. strani:
• Romi si bodo sami gradili hiše
na 5. strani:
• Nova »metla« na sev-niški Žagi
na 6. strani:
• Keltsko pokopališče na Marofu
• »Štos poletja« bridko razočaral
na 9. strani:
• Na krilih vetra
na 11. strani:
• Ko je v Novem mestu vozil tramvaj
na 16. strani:
• Po videorekorder v zmrzovalnik
na 20. strani:
• Bolna rdeča lepotica ni padla
Zategovanje pasu ne bo večno
Podpredsednik IS SR Slovenije Janez Bohorič obiskal trebanjsko občino
TREBNJE — Pretekli četrtek je obiskal trebanjsko občino podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič. Najprej se je seznanil s sedanjim položajem Trima, kasneje pa seje pogovaijal še s trebanjskimi direktorji ter predstavniki občine. Podpredsednika Bohoriča so Trebanjci seznanili tudi z uresničevanjem projekta FAO in UNIDO, to je razvojnih načrtov kmetijstva in drobnega gospodarstva.
malo, kako bo z življenjsko ravnijo v prihodnje, s plačevanjem v fond za ne-
razvite, kjer so se tudi plačila povečala zaradi inflacije itd. Vse pa je seveda za-
Mladi kmetje zagrozili celo z izstopom
Trimo, naj večja delovna organizacija v trebanjski občini, seje v preteklih letih srečeval s precejšnjimi težavami predvsem zaradi zmanjšane investicijske porabe. V zadnjem času, ko so v delovni organizaciji sprejeli ukrepe za izboljšanje stanja, pa se je izguba zmanjšala in računajo, daje konec tretjega četrtletja ne bo več. V Trimu imajo tudi velike izvozne načrte, saj računajo, da bodo le-
TUDI V TREBNJEM ZVEZA
TREBNJE — Tudi v trebanjski občini bodo ustanovili podružnico Slovenske kmečke zveze in Zveze slovenske kmečke mladine. Ustanovni zbor bo v nedelo, 21. avgusta, ob 9. uri v prosvetnem domu v Trebnjem.
e Podpredsednik Bohorič je obljubil tudi vso pomoč pri izvajanju projekta FAO in UNIDO. Kot je že znano, zajema projekt FAO ponovno gospodarsko oživitev suhokrajinskega dela trebanjske občine. Izvajanje tega projekta je trebanjska občina dobila predvsem zaradi tega, ker so prebivalci tega območja že sami vložili veliko dela v izgradnjo infrastrukture, kjer so pomemben delež prispevale tudi mladinske delovne brigade. Ta projekt bi bil primeren tudi za ostale dele Jugoslavije in se zanj zanimajo že tudi druga območja. Podobno zanimiv je projekt UNIDO, prav tako v okviru Organizacije združenih narodov, kjer gre za razvoj drobnega gospodarstva in bo nosilec projekta trebanjska obrtna zadruga Unitehna. Žal pa pri izvajanju teh načrtov ni ovira samo denar, ki ga manjka, ker je trebanjska občina pač v gospodarskih težavah, marveč tudi naša zakonodaja. Bohorič je dejal, da morajo Trebanjci priti pred slovenski izvršni svet s konkretnimi vprašanji.
darstvo, ki pa ga pri nas zagotovo ne bomo mogli uveljaviti čez noč. In ker je tržnost nujni pogoj za gospodarsko ozdravitev, bomo morali pri njem vztrajati. To pa pomeni, da bo treba vzdržati vse omejitve osebnih dohodkov in ostale porabe. Samo z gospodarsko reformo se bomo lahko približali Evropi, kjer se za leto 1992 pripravljajo velike strukturne spremembe, ki jim bo morala Jugoslavija slediti, če bo hotela na tem trgu še naprej prodajati svoje blago. Bohorič je v zvezi s tem dejal, da seje pri nas prestrukturiranje gospodarstva že začelo in zato padec industrijske proizvodnje niti ni preveč zaskrbljujoč, ker smo doslej to gibanje spremljali z zastarelo metodologijo. Poseben pomen je Bohorič pripisal zbiranju tako imenovanega »razvojnega dinaija«, s katerim naj bi v Sloveniji podprli vse tiste naložbe, ki bodo stregle novim gospodarskim gibanjem.
Trebanjske direktoije je zlasti zani-
tos izvozili za okoli 10 milijonov dolarjev svojih izdelkov, to pa so jeklene konstrukcije in plošče. Posebno pozornost bodo posvetili kakovosti.
Podpredsednik Bohorič je trebanjske direktorje seznanil z najnovejšimi gospodarskimi gibanji v Sloveniji in Jugoslaviji, pri čemer je posebej poudaril, da Slovenija podpira »majske ukrepe« zvezne vlade. Ti ukrepi, ki jim bodo seveda sledili tudi popravki zakonodaje, so dobra osnova za pot v tržno gospo-
KOVAČU TURISTIČNI NAGELJ
LJUBLJANA, OSILNICA — Gostilna Kovač v Osilnici (Sela) je prejela v nedeljo turistični nagelj. Ta gostilna je leta 1984 prejela tudi zlato plaketo Zveze obrtnih združenj Slovenije. Zaradi svojih vsestranskih uslug je znana tudi v tujini, predvsem Italiji in na Nizozemskem. Lani je tu letovalo skozi vso sezono več skupin Nizozemcev pa tudi letos naj bi jih vsak teden od 15 do 25. Vendar so prav minuli teden to številko že presegli.
MESEC TURIZMA
BREŽICE — V avgustu so turistični delavci napovedovali bogat mesec turizma v brežiški občini. Prva tretjina je mimo, toda še vedno ni nikjer zaslediti nobenega lepaka s sporedom prireditev. Vsak oglaša svojo veselico, po čemer lahko ljudje sklepajo, da z dogovorom ponovno ni bilo nič.
sSutf :
■
'Štlfc
m
nimalo, kakšne so razvojne perspektive in doklej naj bi še trajalo zategovanje pasu. Bohorič je na vse to odgovoril, da bo kriza še nekaj časa huda, kasneje pa se bodo razmere izboljšale, še posebej, če bomo vztrajali pri začrtani gospodarski politiki.
J. SIMČIČ
27. avgusta v šentjer-neju snod mladih za-
družnikov Slovenije
SAMODEJNA ZAUSTAVITEV JE KRŠKO
KRŠKO — V ponedeljek, 8. avgusta, se je ob 17.30 samodejno zaustavila JE Krško zaradi tega, ker je odpovedal regulacijski pretvornik v regulacijskem krogu sekundarne napajalne vode. Okvarjeni pretvornik so takoj zamenjali in so elektrarno še istega dne okoli
23. ure zvečer ponovno sinhronizirali v omrežje. Že naslednji dan
zvečer je JE Krško dosegla polno moč.
NEPREVIDNOST IN DEŽ — Takih prizorov je na dolenjki skorajda nešteto, (več o njih na 16. strani), scenarij, po katerem so narejeni, pa je domala enak v vseh primerih. Tudi preteki četrtek okoli osme ure je malo deževalo, cesta je bila polna vozil in naš zdomec iz ZR Nemčije je očitno premalo upošteval vsa ta dejstva, pa seje zato znašel z nosom svojega vozila pod podvozjem tovornjaka. Na srečo je voznik utrpel samo lažje telesne poškodbe, vozilo pa ni bilo več sposobno za nadaljnjo vožnjo. In potem je bila kolona še daljša, čakanje je bilo nekaterim predolgo, pa sojo ubrali po njivah in stranskih poteh, kjer bi se lahko zgodila še kakšna dodatna nesreča. (Foto: J. Simčič)
ŠENTJERNEJ — Na tukajšnjem hipodromu bo v soboto, 27. avgusta, v okviru srečanja aktivov mladih zadružnikov Slovenije »kmečki politični piknik«, na katerem bodo zbrani občani lahko brez dlake na jeziku povedali, kaj menijo o našem kmetijstvu.
Kot napovedujejo v novomeški KZ Krka, bodo obiskali šentjernej-sko srečanje mladih zadružnikov Milan Kneževič, predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Leo Frelih, predsednik slovenske Zadružne zveze, ter predstavniki republiške zveze hranilno-kreditnih služb, RK ZSMS, republiške Zveze sindikatov in predstavniki občinskega družbenopolitičnega življenja, med katerimi naj bi bil Ivo Longar slavnostni govornik. »Če na srečanje ne bo republiškega kmetijskega ministra in predstavnikov vodstva republiške mladinske organizacije in še koga, ki bi lahko v kulturnem dialogu zbranim mladim zadružnikom povedal kaj otipljivega o bodočnosti kmetijstva, bomo mladi zadružniki Slovenije javno izstopili iz RK ZSMS. Priključili se bomo Zvezi slovenske kmečke mladine. Če ne bo vodilnih ljudi, nam bo to potrdilo, da je ljudem na različnih ključnih točkah vseeno, s kakšnimi stiskami se dajejo mladi slovenski kmetje,« pravi Janez Bratkovič, mentor aktivov mladih zadružnikov v KZ Krka Novo mesto.
Na šentjernejskem srečanju bodo udeleženci sicer tekmovali v »železnih« disciplinah; košnji in grabljenju sena ter sestavljanju voza. Pomerili se bodo še v vožnji samokolnice, oblikovanju gline in v igranju harmonike. Srečanje organizira KZ Krka Novo mesto v sodelovanju z OK ZSMS Novo mesto, OO ZSMS Šentjernej in Orehovica, pri čemer skrbi za povezavo Šentjernej ski aktiv mladih zadružnikov. Soorganizatorja srečanja sta Zadružna zveza Slovenije in RK ZSMS.
L. M
Vojaki gradijo metliški vodovod
Novomeški vojaki te dni končujejo gradnjo vodovoda od Brezovice do Hrasta
SUHOR — Ker so izviri pri Jamniku zlasti v poletni suši dajali premalo vode za vodovod v metliški občini, so se v Metliki odločili, da si bodo pomagali še z izviri pri Kuljajih. Tako so najprej obnovili vodovod Kuljaji — Brezovica, letos pa začeli z gradnjo do rezervoarja na Hrastu. Pri tem so izdatno pomagali brigadirji 1. izmene MDA Bela krajina in vojaki iz Novega mesta pod vodstvom vodnika Neška Živanoviča. Vrednost njihovega dela bo veljala skoraj četrtino celotne naložbe, ki bo okrog 470 milijonov din.
Kolje povedal Neško, je vojska vedno pripravljena pomagati ljudem, seveda tistim, ki so revni in potrebni pomoči, ne želi pa, da bi kdo izkoriščal vojake. »Pri takšnih akcijah, posebno
jem, kjer so prenočevali v kulturnem domu, pa se ni zanje nihče kaj prida zmenil. »Pogrešali smo zlasti sodelo-
• V Komunalnem gospodarstvu Metlika načrtujejo, da bodo prihodnje leto zgradili vodovod s Harsta v Dole, kjer bodo na hribu nad vasjo postavili rezervoar in prečrpavališče, potem pa speljali vodo še do Jugorja. Ko bo to urejeno, bo imela celotna metliška občina vodovod, z izjemo Krmačine, kamor naj bi napeljali vodo iz vivodinskega vodovoda.
pri gradnji vodovoda, še nisem imel izkušenj, tokrat pa sem sijih nabral kar veliko. T udi vojaki so bili pridni pri delu, saj bi morali po načrtih delo zaključiti konec avgusta, ocenjujemo pa, da se bomo vrnili v vojašnico že pol meseca prej. Prav gotovo pa bi končali z delom že v začetku avgusta, če ne bi bili primorani čakati, ker cevi polagajo počasneje zaradi tlačnih preizkusov. Zgodilo se je celo, da smo kakšen dan ostali čisto brez dela, ker ni bilo minerja iz Črnomlja,« je pripovedoval Živanovič. Ob tem je še omenil, da so hoteli živeti s Suhor-
SMRTNA NESREČA ŠTUDENTA PRI POTAPLJANJU
BREŽICE — V noči od sobote na nedeljo so iz Dubrovnika sporočili brežiški postaji milice, da seje smrtno ponesrečil študent arhitekture Gregor Filipčič iz Brežic, ko se je 6. avgusta z vojaki potapljal v morje pri otoku Mljet. Gregor je bil član potapljaške sekcije Kaja-Kanu kluba Lipa. Podrobnosti o tragičnem dogodku do zaključka redakcije nismo mogli izvedeti.
YU ISSN 0416-2242
Po železnici prek Kočevja do Jadrana?
Zaenkrat le zamisel
KOČEVJE — Skupnost občin regije Reka skuša svoje zamisli razvoja na obmejnem območju s Slovenijo uskladiti s slovenskimi občinami, na katere
meh. Na zadnjem takem sestanku na Reki je kočevsko občino zastopal pred-
sednik občinskega izvršnega sveta Anton Turk. Za naš list je povedal:,
»Glavni namen sestanka je bil, da bi uskladili načrte za razvoj zgornjega dela Kolpe in Čabranke. Po hrvaški zamisli naj bi na tem območju zgradili več elektrarn, ker jim primanjkuje energije. Slovenija pa je to območje rezervirala za turizem, rekreacijo in vodno preksr-bo. Na sestankuje prevladalo mnenje, naj bi obveljala slovenska zamisel.«
Predstavnik občine Ogulin je na tem sestanku predlagal, naj bi v načrte vnesli podaljšanje železniške proge od Kočevja do Broda na Kolpi in Brod Moravic. Nanovo bi bilo treba zgraditi na zelo težavnem zemljišču le 30 do 40 km proge. Tako bi Ljubljana dobila prek Kočevja novo povezavo z Reko, Zagrebom in Splitom (prek Ogulina). S tem bi bile razbremenjene druge železniške proge iz Ljubljane do teh mest. Občinski izvršni svet ali občinska skupščina Kočevje o tem še nista razpravljala, zato zamisel tudi ni vnešena niti v občinske niti v republiške plane. O njej se bodo odločali, ko bo potekala razprava o spremembah planskih dokumentov občine in republike, pa tudi o načrtu revitalizacije Kočevske.
Zapišimo še, daje Hrvaška v zadnjih desetletjih predstavila več zanimivih zamisli o kolpski dolini (elektrarne, obkolpska železnica, plovna Kolpa, tunel od Broda na Kolpi do Jadrana s cesto, železnico in plovno potjo itd.). Malo pa je verjetno, da bodo te zamisli tudi že kmalu uresničene. Na Hrvaškem namreč nimajo zdaj za ta del kolpske doline niti toliko denarja, da bi kolikor toliko vzdrževali odsek medrepubliške ceste Brod na Kolpi — Mirtoviči, ki je še vedno makadamski.
J. PRIMC
tudi
vanje z mladino, veseli bi bili družabnih večerov s krajani.«
Povsem drugačnega mnenja pa so bili vojaki, ki smo jih našli na delovišču na Suhorju. »Raje smo na delovišču kot v vojašnici, čeprav je delo težko, saj prevladuje kamenje. Dobro sodelujemo s krajani, na delovišče nam prinašajo pijačo, celo jedačo, mi pa smo jim pripravili ples. V Metliko smo šli na nogometni turnir. Le ob večerih smo pogrešali zabave, družabno življenje,« so povedali v en glas. Kakorkoli že, pomoč Belokranjcem pri gradnji vodovoda je bila zelo dobrodošla, bfzek
OBISK IZ ITALIJANSKEGA TERZA
ČRNOMELJ — Konec julija je bil. na obisku v Črnomlju delegacija iz itali janskega prijateljskega mesta Terza Izmenjali so informacije o notranjepoli tičnih dogajanjih, prijatelje iz Terza jt zanimal tudi razvoj črnomaljske obči ne. Skupno so ugotovili, da sodelovanji na političnem, kulturnem, športnem, % zadnjem času pa tudi na gospodarskem področju poteka dobro. Dogovorili sc se za razstavo črnomaljskega akadem skega slikarja Jožeta Vrščaja v Terzu n; festivalu tamkajšnje komunistične par tije konec avgusta. V začetku septembr; pa bodo italijanski nogometaši — vete rani in mladinci — ter odbojkarice odi grali prijateljske tekme v Črnomlju.
GORENJSKI SEJEM V KRANJU 12.—21.8.’
-t.
ute
Crkniti od
RAJE V JARKIH KOT V KASARNI — 17 vojakov je od sredine aprila kopalo jarke za 4 kilometre dolg vodovod iz Brezovice do Hrasta. Tri tedne so jim pomagali tudi brigadirji. Čeprav so se morali zagristi predvsem v kamen in je bilo kopanje vse prej kot lahko, so povedali, da ne zavidajo vojakom, ki so ostali v vojašnici. Marsikdaj so morali traso za vodovod tudi razstreljevati. Na fotografiji: vojaki čistijo jarek. (Foto: M. Bezek-Jakše)
V drugi polovici tedna se bo nadaljevalo toplo vreme, danes in jutri bodo posamezne nevihte.
IMENOVANI NOVI ČLANI KPO JE KRŠKO
KRŠKO — Delegati delavskega sveta JE Krško so na seji konec julija sprejeli sklep o imenovanju članov kolegijskega poslovodnega organa. Člane so imenovali za dobo štirih let. Za predsednika KPO JE Krško so imenovali dipl. inž. Staneta Rožmana, za njegovega namestnika pa dipl. inž. Josipa Ara-lico. Člani KPO in hkrati direktorji sektorjev pa so: dipl. inž. Hrvoje Pečarič, direktor tehničnega sektorja; dipl. ekonom. Rudi Mlinarič, direktor gospodarsko računovodskega sektorja; dipl. ekonom. Nino Perovič, direktor kome-ricalnega sektorja; dipl. prav. Ivan Špi-ler, direktor sektorja za splošne, pravne in kadrovske zadeve.
Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič je v pogovoru s trebanjskimi direktorji med drugim dejal, da bi morali biti pri nas pravzaprav ponosni, ker na večinoma odpisani opremi dosegamo evropske norme in zadovoljivo kakovost, primerno celo za svetovni trg. S tako ugotovitvijo se je mogoče le delno strinjati. Slovensko gospodarstvo kljub 80-odstotni odpi-sanosti opreme res še dosega nekatere uspehe. Resje tudi, daje med najbolj vzdržljivimi na svetu, posebno še, če upoštevamo, da bi ob tolikšnih stroških za družbeno režijo vsako drugo gospodarstvo že zdavnaj vzel vrag. Pravzaprav tudi našega že jemlje, podobno kot Ciganovega osla, kije crknil tisti trenutek, ko seje po vsem na vadil jesti oblance. Za to je tudi naše gospodarstvo ne glede na ves ponos prav gotovo zapisano propadu, če ne bomo nič korenitega ukrenili ali se celo zadovoljili s sedanjim stanjem. Kruto dejstvo je namreč, da naše gospodarstvo ni konkurenčno na svetovnem trgu. V sedanjih razmerah, ko bi morali gospodarstveniki dobiti vsaj moralno podporo, če že ne morejo dobiti novih strojev, je zato taka izjava odgovornega človeka iz vlade vse prej kot primerna. Resda je bila mišljena kol pohvala in spodbuda, v resnici pa kaže, hote ali ne, v slepo ulico in kapitulacijo. In samo skozi tako optiko se zdi 100 ali 200 milijard dinarjev tako imenovanega »razvojnega dinarja«, ki naj bi ga zbrali v Sloveniji, zadostna injekcija za gospodarstvo, ki sodobne opreme skorajda nima.
J . SIMČIČ
Izgubarjev manj, izgube večje
TCP Djuro Salaj TOZD Proizvodnja papirja največji izgubar v Posavju
KRŠKO — SDK Krško je zbrala podatke o izgubah posavskega gospodarstva v prvem polletju. Z izgubo je poslovalo 6 delovnih organizacij, to je za 8 manj kot v prvem četrtletju, skupna izguba pa je nekaj več kot 8 odst. večja kot v prvem četrtletju. Večina izgub, 90 odst., je nastalo zaradi izplačil akontacij osebnih dohodkov, le tozd Poljedelstvo — meso iz krškega Agrokombinata je posloval z izgubo zaradi nepokritih obveznosti iz dohodka.
Seveda dejstvo, da je ob polletju manj izgubarjev kot v prvem četrtletju, ni presenetljivo, saj so na začetku leta izgube nekaj običajnega. Sicer pa po obsegu izgub še naprej vodi krška občina, kjer je za sedaj največji izgubar temeljna organizacija za proizvodnjo papirja v TCP Djuro Salaj. V celoti so izgube v krški občini narasle za četrtino, štiri organizacije združenega dela pa so
Zadnp rok za vloge za štipendije
Posavje: čas le še do 5. septembra
SEVNICA — Zadnji rok za oddajo vlog za štipendije iz združenih sredstev na občinske skupnosti za zaposlovanje v Brežicah, Krškem in Sevnici je 5. september. Lani je prejemalo te štipendije 474 Brežiča-nov, 516 Krčanov ter 423 učencev in študentov iz sevniške občine.
Letos pa je za šolsko leto 1988/89 na omenjene naslove doslej prispelo 316 vlog za te štipendije v Krško, 180 v Brežice in 157 v Sevnico. »Upam, da bo večina prosilcev za štipendije iz združenih sredstev čimprej napisalo vloge, saj kljub najboljši volji ne bomo zmogli dela in postopkov, če bodo prosilci čakali prav na zadnje dni. Ni namreč vse odvisno le od naših strokovnih služb, da bodo štipendije pravočasno podeljene (računamo, da bi naj to bilo 15. oktobra), ampak tudi od tega, kako naglo dobimo mnenja krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Naposled morajo po opravljenih izračunih vloge obravnavati še odbori za štipendiranje in izdati ustrezen sklep. Ob izdaji sklepov štipendistom imamo v Posavju že nekaj let običaj, da v vseh treh občinah pripravimo zbore štipendistov, na katerih se štipendisti seznanijo z gospodarskimi in političnimi razmerami in dobijo odgovore na razna vprašanja. S to prakso nameravamo nadaljevati tudi letos,« je povedal Tone Koren, vodja skupne strokovne službe občinskih skupnosti za zaposlovanja Posavja s sedežem v Sevnici.
Lani je bila približna desetina vseh štipendistov med zamudniki, zato ro se morali sprijazniti s tem, da so štipendije dobili z zamudo. To se bo zamudnikom gotovo pripetilo tudi letos.
P. P.
zapisale v bilanco za 2,5 milijarde dinarjev izgub. Posebej vzbuja skrb porast izgub v brežiškem gospodarstvu, medlem ko je sevniško gospodarstvo
TRASA ZA PLINOVOD V POSAVJE IN NA DOLENJSKO
POSAVJE — V regiji se veselijo časov, ko bo industrija začela uporabljati čistejšo energijo, da bo dnevno uhajalo skozi dimnike nekaj ton manj prahu in strupenih plinov. Od Rogaške Slatine se bo posavski krak plinovoda obrnil proti Krškemu, od tam naprej v Novo mesto, Trebnje in Mirno, iz Krškega pa se bo odcepil še proti Sevnici in Radečam. Občinske skupščine zaradi tega dopolnjujejo planske akte, pričakujejo pa, da bodo to spremembo vnesli tudi v slovenski družbeni dogovorov za to plansko obdobje.
poslovalo brez izgub. V Brežicah večina izgube odpade na Slovinov tozd Vinarstvo.
Na prvem mestu po višini izgube v Posavju je temeljna organizacija Proizvodnja papirja iz TCP Djuro Salaj, kije imela domala za milijardo dinarjev izgub, sledi ji Slovinov tozd Vinarstvo z izgubo 779 milijonov dinarjev, na tretjem mestu pa je Metalnin tozd Tovarna gradbene opreme Senovo.
J. S.
OSNUTEK SPREMEMB ZA OBRTNO CONO
NOVO MESTO — Pred kratkim je Razvojno raziskovalni center Novo mesto izdelal osnutek sprememb zazidalnega načrta obrtne cone na Cikavi. Kot ocenjujejo v Obrtni zadrugi Hrast, je bistvo sprememb zazidalnega načrta v tem, da predvideva gradnjo izključno delavnic in spremljevalnih objektov, kot so banka, gostinski objekt, skladišča za obrtne delavnice in podobno. Po prejšnjih zamislih naj bi poleg delavnic in spremljevalnih objektov gradili v obrtni coni tudi stanovanjske objekte.
ZZD odhaja brez fanfar
Nadvse slovesno in bučno, s svečanim ognjemetom je leta 1976 za dan republike (simbolično) zvezna skupščina sprejela zakon o združenem delu (ZZD), tako imenovano delavsko ustavo. Kiro Gligorovje tedaj v ekspozeju rekel, da je to izjemen zgodovinski dogodek, saj bo ta zakon postal močno orožje v rokah delavskega razreda v boju za brezrazredno družbo. Edvard Kardelj, sestavljalec mojstrovine, kot so nekateri poimenovali novi zakon s kar 671. členi, je svaril, da bi se motili, če bi mislili, da je to najvišji vrh, ki ga socializem lahko doseže. Bilo je še polno navdušujočih besed nad tem zakonom, ki naj bi podrl ustaljene »ekonomistične in pravniške predstave« (kakšna aroganca do obeh strok!) o dokumentih, s katerimi se urejajo družbeni odnosu Zakon o združenem delu je uzakonil dogovorno ekonomijo, kije izključila trg in uvedla politično razsojanje o gospodarskih zadevah z vsemi negativnimi posledicami, ki jih je to prineslo. Zdaj, po slabih 12 letih, zakon o združenem delu odhaja potihem, skozi zadnja vrata, kot tta ga bi bilo sram, da je sejal nekatere zmote in iluzije, ki so nas drago stale. Padelje, ko so v procesu demokratizacije začeli padati nekoč nedotakljivi tabuji Ne ve se še natančno, kaj ure ga bo nadomestilo, ve pa se, da bo nova zakonodaja o samoupravnih podjetjih, ki se v konkurenčnem boju na tržišču borijo za svoj prostor pod soncem in tudi za dobiček, prinesla svobodo v urejanju notranjih in medsebojnih razmerij. Nova zakonodaja, ki jo bo treba še sprejeti, ne bo predpisovala delovanja ekonomskih zakonitosti, kot ga je neuspešno poskušal mimo nara vnih posta v zdaj že ukinitvi zapisan zakon o združenem delu.
M. LEGAN
Manj naredili, več izvozili
Plače zaostajajo — Trije izgubarji — Štrajkov ni
KOČEVJE — Po podatkih, ki sojih zbrale pristojne občinske službe od kočevskih podjetij (uradni podatki SDK še niso znani), je bil fizični obseg industrijske proizvodnje v občini v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 6,9 odstotka manjši. K temu zmanjšanju sta največ pripomogla Trikon, ki je zaradi
Mariborsko pismo
MM-2 spet rojen
Maribor znova oddaja za nekatere sporen ra-dijski program
MARIBOR — Od konca julija spet oddaja MM-2, program mariborskega radia v tujem jeziku, kije pred meseci buril duhove širom po deželi lipovega lista in celo še čez mejo. Za osvežitev spomina: pred dvema letoma so se mariborski ra-dijci odločili za uvedbo dinamičnega, z obilo glasbe in reklamnih sporočil začinjenega programa v nemščini (delno tudi v tujih jezikih) in s tem poželi precej odobravanj, a tudi uničujočih kritik, sprva predvsem iz mestnih borčevskih krogov. Slednji se pač niso hoteli sprijazniti, da »nam štiri desetletja po zmagi iz vseh kotov Maribora buči nemščina« in so se šele po dolgem prepričevanju sprijaznili z nasprotnimi argumenti: da gre za turistični program, namenjen ljudem, ki od drugod potujejo skozi Maribor in Slovenijo, in za zdravo konkurenco dotlej izredno poslušanega avstrijskega 6-3, pač po načelu, če oni prodirajo v naš prostor s svojimi
oddajami, zakaj ne bi mi z našim programom v njihovega.
Ko so se te prve politično-dušebrižniške strasti v Mariboru umirile, pa so se nenadoma razplamtele po drugih koncih Slovenije, tokrat spet z istimi očitki, češ da si takšnega programa Slovenci že ne bi smeli dovoliti. Polemike so ravz-neli tudi mariborski mladinci, ki so vodstvu mariborskega radia očitali, daje s tem programom zasedel frekvenco, na kateri bi lahko oddajal mariborski mladinski radio — ta še do danes ni zaživel. In če so mladinci šli v polemiko z argumenti, tega zanesljivo ne bi mogli reči za različna »pisma bralcev« v nekaterih slovenskih časnikih in celo peticije srednješolcev iz nekaterih slovenskih krajev, iz katerih je bilo možno sklepati, da bo MM-2 kratko malo pogubil slovenstvo.
In ko so na koncu na neljubo konkurenco z onstran meje pritisnili Avstrijci in je polagoma začel usihati dotok oglasov od avstrijskih naročnikov — njihovi šilingi so bili ena od temeljnih postavk v samofi-nanciranju programa —, je program pred slabim letom moral dokončno umolkniti.
Kaj se je torej medtem zgodilo, da je MM-2 znova začel oddajati? Predvsem je pomembno, da vodstvo mariborskega radia nikoli ni vrglo puške v koruzo, zavedajoč se njegove medijske in predvsem komercialne pomembnosti, in po dolgih pogovorih (bolje rečeno pogajanjih) v okviru ljubljanske rtv hiše doseglo njegovo ponovno rojstvo v tako rekoč novi obleki. Zdaj je to štiriindvajseturni program, usmerjen v prostor skupnosti Alpe-Jadran, in ga vnovič krasi predvsem odlična glasba. Kritiki, tako je videti, so utihnili, upati pa je, da bo kmalu začel redno oddajati tudi mariborski radio Študent.
MILAN PREDAN
načrtovanega ukinjanja pletilskega obrata naredil kar za 43 odstotkov manj, in Tekstilana, ki je zaradi zastoja pri prodaji proizvedla za 24 odstotkov manj. Hkrati je Melamin povečal proizvodnjo za 8 odstotkov, Inkop za 4 itd.
Akumulacija je bila največja v Melaminu in je znašala blizu 2,6 milijarde din; v Avtu prek 500 milijonov din, Gozdnem gospodarstvu prek 330 milijonov idn. Ostala podjetja so na tako imenovani pozitivni ničli ali okoli nje. Po prav tako nepopolnih podatkih pričakujejo izgubo v dveh tozdih LIK in Tekstilani.
V istem obdobju je kočevsko gospodarstvo povečalo izvoz za 2,3 odstotka. Velika večina izvoza gre na konvertibilno področje. Stopnja pokritja uvoza z izvozom je še vedno ugodna in znaša 1,55.
Osebne dohodke so povsod redno izplačevali, čeprav ponekod s težavami.' Štrajkov ni bilo. Res pa je, da so osebni dohodki v kočevski občini še vedno pod regijskim in republiškim povprečjem.
Obremenitev gospodarstva s posojili (predvsem kratkoročnimi) je porasla kar za 188 odstotkov. Likvidnostnih težav je vedno več in tudi težje so.
J. P.
Po zakoniti poti ni moč ustaviti demokratizacije
Iz intervjuja Sonje Lokar za zagrebško revijo ____________Danas___________
»Ni je sile, ki bi mogla po legalnih poteh ustaviti demokratske procese v Sloveniji in Jugoslaviji, «je izjavila za zagrebško revijo Danas Sonja Lokar, izvršna sekretarka P CK ZKS, ter nadaljevala: »Zato izbojevati se za ustavnost in zakonitost dejansko pomeni izbojevati se tudi za zmago demokracije v tej državi Nevarnost se bolj skriva v tem, da nam bo zmanjkovalo moči za sočasno strahovito težko spremembo ekonomsko-razvojne filozofije in družbene strukture. Eno brez drugega pa ne gre. Nihče še ni videl države, v kateri bi demokracija cvetela na stagflaciji, brezposelnosti, zaprtih perspektivah.«
Jasno in odločno je v intervjuju izrekla svoje« mnenje o presoji predsedstva SFRJ o uporabi srbohrvaškegajezika na vojaškem sodišču v Ljubljani: »Kar zadeva vprašanje je-
• Jezik ali govor je najlepša, najžlahtnejša in najimenitniša dota med vsemi darovi, kar jih je prejel človek iz stvarnikove roke. Jezik druži človeka človeku; jezik mu glasi njegove misli in čute; jezik ravna vedi in umetnijam pot po širocem svetu; na jezik se opira vsa človeška omika. Brez jezikove olike ni upati narodove omike.. (Anton Janežič, Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo 1863)
zika, tu ni nobenega dvoma, da je bila storjena strokovna in politična napaka. Nevarnost, da nastane antiar-madno in antijugoslovansko razpoloženje širšega kroga dobronamernih ljudi y Sloveniji, seje po mojem mnenju zares sprožila šele po premalo pretehtani presoji predsedstva SFRJ, da vodenje procesa v srbohrvaškem jeziku ne pomeni kršitve ustavnosti in zakonitosti Ta presoja je ljudi doletela na predvečer praznika vstaje slovenskega naroda, torej v skrajno neprimernem trenutku, in jih zadela na točki ki je zgodovinsko in tradicionalno za Slovence izjemno občutljiva.«
BORIJO SE ZA ČISTEJŠO VODO V SPODNJEM TOKU SAVE
BREŽICE — Umazana Sava vzbuja v posavskih občinah veliko zaskrbljenost prebivalstva, saj zdaj ni še nobenega zagotovila, da bo tudi od Vrhovega navzdol kaj kmalu čistejša. Medobčinska gospodarska zbornica je zato predlagala dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za obdobje 1986 — 1990. Gre za sistemsko zagotovitev financiranja iz sredstev, ki se namensko združujejo iz prispevkov onesnaževalcev. Dosedanja praksa uporabe združenih sredstev za čiščenje Save do Vrhovega je pokazala, da je nujno potrebno poiskati tak način financiranja za čiščenje vseh tistih vodotokov, ki so zaobseženi v planskih aktih in ki zaslužijo prioritetno obravnavo tudi zaradi mednarodnih in medrepubliških dogovorov. Gre za Savo, Dravo, Muro in Sočo.
JAPONSKI
GOSPODARSKI
ČUDEŽ
LJUBLJANA — V zadnji številki Gospodarskega vestnika je po Business Week povzeta najnovejša lestvica najmočnejših svetovnih družb. Bolj kot kdajkoli doslej se na njej pokaže moč japonskega gospodarstva, saj je med 50 največjimi družbami kar 35 japonskih, 12 ameriških in 3 britanske. Absolutni prvak na vrhu tega seznama je Nipon telegraph telephone, ki po tržni vrednosti velja kar 295 milijard ameriških dolarjev, to pa je toliko kot zadnjih 15 družb s tega elitnega seznama skupaj.
Naša anketa
NOVI DEVIZNI TEČAJI
tečaj
. avgusta 1988
za devize, efektivo, čeke, kreditna pisma   in poštne nakaznice
država	valuta	velja za	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	a. dolar	1	2205,76	2209,07	2212,38
Avstrija	šiling	100	20739,99	20771,15	20802,31
Kanada	dolar	1	2291,34	2294,78	2298,22
Danska	krona	100	38558,99	38616,92	38674,85
Finska	marka	100	62119,95	62213,27	62306,59
Francija	frank	100	43229,90	43294,84	43359,78
ZR Nemčija	marka	100	145599,74	145818,47	146037,20
Grčija	drahma	100	1830,34	1833,09	1835,84
Irska	funt	1	3944,88	3950,81	3956,74
Italija	lira	100	197,71	198,01	198,31
Japonska	jen	100	2067,11	2070,22	2073,33
Kuvajt	kv. dinar	1	9752,80	9767,45	9782,10
Nizozemska	gulden	100	129015,02	129208,83	129402,64
Norveška	krona	100	40486,95	40547,77	40608,59
Portugalska	escudo	100	1804,11	1806,82	1809,53
Švedska	krona	100	42848,64	42913,01	42977,38
Švica	frank	100	174137,41	174399,01	174660,61
V. Britanija	funt	1	4667,67	4674,68	4681,69
ZDA	dolar	1	2773,10	2777,27	2781,44
C
D
Kaj po sojenju v Ljubljani
Čisto jasno je, da se stvari ne da več zavrteti nazaj. Klobčič, ki seje zamotaval z znanimi zapleti pred ljubljanskim vojaškim sodiščem in dokončno zavozlal z obsodbami štirih obtoženih, bo treba odmotavati dolgo in skrajno previdno in bog nas obvaruj Aleksandrov, ki darežljivo ponujajo meče, da bi presekali naše gordijske vozle, medtem ko jih imajo sami toliko, da se ne vidijo iz njih. V zelo kratkem času je scenaristom ljubljanskega procesa uspelo zasejati med Slovenci večji dvom o JLA, zlasti o tistem, kar simbolizira srednja črka kratice, kot pa vsem zunanjim in notranjim sovražnikom v vsem povojnem obdobju. Zato je jasno, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo in da bo treba zaupanje graditi ponovno, na novih temeljih, z novimi ljudmi. Zaupanje pa se gradi z odprtimi kartami, s še večjo demokracijo, s spoštovanjem človekovih pravic in z doslednim uresničevanjem načela, daje naša armada zares ljudska, se pravi armada vseh narodov in narodnosti, torej v Sloveniji predvsem tudi slovenska. Nove odnose bomo morali graditi previdno in z občutkom, nikakor pa ne na procesih in z izsiljevanjem.
TOMAŽ ŠULENTIČ ml., frizer iz Ribnice: »Menim, da ni bilo pošteno, daje sojenje potekalo za zaprtimi vrati, saj vojna tajna, ki je razkrita, ni nobena tajna več. Kaže, da so nekateri odgovorni v naši ljudski vojski gluhi za mnenje ljudstva. JLA je imela med Slovenci ugled, zaradi nerazumnih postopkov nekaterih iz JLA in če bo sojenje ostalo zakonito, pa se bojim, da ga bo izgubila. Tako obnašanje je tudi klofuta demokratizaciji.
FRANC BARTOLME, izmenovodja v Kočevskem tisku, Kočevje: »Menim, da JLA po vojni ni imela nikoli tako slabega ugleda, kot ga ima po tem sojenju. Pravzaprav pa ne gre za ugled vojske, ampak nekaterih generalov in admiralov, še posebno slovenskih. Vprašanje pa je, če ne stoje za vsem tem odhajajoči slovenski politiki. Vse je zapleteno in prikrito. Menim pa, da posledic za demokratizacijo ne bo, če ne bo vojska ali kdo drug svojih pristojnosti še naprej širil.«
JOŽE POLJANEC, avtomehanik pri Gorjancih, Novo mesto: »Posledice sojenja nikakor ne morejo biti pozitivne. Že samo dejstvo, poleg drugih spodrsljajev, daje bilo sojenje v Ljubljani v srbohrvaškem jeziku, s čimer je bila kršena naša ustava, je omajalo zaupanje v vojaške oblasti. To bo težko popraviti, s popravljanjem pa bi moralo pričeti višje vojaško sodišče v Beogradu, ki bi moralo veleti obnovitev postopka na javnem civilnem sojenju in v slovenskem jeziku.«
MAJDA BIZJAK, prodajalka v blagovnici Emona-Dolenjska, Trebnje: »Tudi jaz sem z veliko pozornostjo spremljala proces v Ljubljani. Vsi fantje, ki so toliko časa preživeli v zaporu, so se mi zasmilili, posebej pa me je prizadela Borštnerjeva izpoved. Kaj bo sedaj, bi težko rekla. Mislim, da bo treba ugotoviti, kaj seje v resnici dogajalo in če je prišlo do zlorabe pooblastil, kar je bilo tudi slišati, potem bo treba ugotavljati resnico še posebej skrbno.«
CIRIL PLUT, upokojeni ravnatelj OŠ Leskovec, Krško: »Predvsem mislim, da bi pri nas morali spoštovati obstoječo zakonodajo. Če zakoni in ustava ne ustrezajo, bi jih morali spremeniti. Mnogi pri nas delajo na tem, da nas razdvajajo, namesto da bi se posvetili pomembnejšim problemom. Mnogi, ki iščejo napake v našem dosedanjem razvoju, bi lahko več delali. Zame sojenje ni sporno, v vsaki republiki pa bi morali upoštevati tamkajšnji jezik, v Ljubljani torej slovenščino.«
BOŽIDAR DEBEVC, vodja AOP v centralnem skladišču M-KK Sevnica: »Sojenje v Ljubljani je skrhalo zaupanje do nekaterih vodilnih možjugoslovanske politike in JLA. Kaj lahko obsojeni sploh pričakujejo od vrhovnega vojaškega sodišča, kije na hitro že potrdilo, da poteka vse po zakonu, čeprav niso bile upoštevane nobene zahteve obtoženih in demokratične javnosti, ter skupaj s predsedstvom SFRJ ignoriralo določilo ustave SRS, da je v Sloveniji uradni jezik slovenski?«
NATAŠA HUDELJA, višja upravna delavka iz Vinice: »Bojimo se posledic tega procesa, čeprav je težko reči, kakšne bodo. Ljudje so bili jezni in hkrati užaljeni, ker sojenje ni potekalo v slovenščini. Mislim, da smo postali še bolj zavedni in nas je to še bolj združilo. Čudim se temu, da se v glavnem mestu Slovenije niso mogli zediniti glede jezika, tukaj v Vinici pa ne delamo nobene razlike med Slovenci in Hrvati. Nekaj hrvaških otrok hodi celo v viniško -jik.	šolo.«
SILVO ŠTUBLJAR, sekretar OK ZSMS Metlika: »Smešno je sojenje za izdajo vojne tajne, mi pa tajnih podatkov ne vemo. Kje je torej izdaja? Celoten postopek je pokazal, da bo treba odstraniti pomanjkljivosti zastarele zakonodaje, proces pa je Slovence tudi naučil, da bomo bolj pokončni glede pripadnosti slovenskemu narodu in jeziku. Primerov nestrpnosti do vojske v metliški občini do sedaj ni bilo in jih gotovo, kljub tej razsodbi, tudi poslej ne bo.«
DR. SAŠA RAINER, zdravnik iz Brežic: »S postopkom v srbohrvaščini smo škodovali sebi in zamejskim Slovencem. V citatu iz avstrijskega časopisa Kleine Zei-tung, ki sem ga zasledil v Delu, nam upravičeno očitajo, da se borimo za enakopravnost slovenskega jezika na Koroškem, medtem pa Slovencem sredi Ljubljane sodijo v drugem jeziku. Bili smo res brez moči, saj niti vodilna garnitura niti množice, ki so se zbirale na Roški, niso ničesar dosegle.«
kmetijstvo
Suša že obrala precej tunela
Sevniški hmeljarji naj bi letos obrali okrog 140 ton zelenega zlata
SPET RADGONSKI KMETIJSKI SEJEM
GORNJA RADGONA — Od 20. do 28. avgusta bo v tem mestu ob Muri tradicionalni, letos že 26. osrednji slovenski kmetijski sejem. Na njem bo sodelovalo 1200 domačih in tujih razstavjalcev, sejem pa bo imel tudi bogat program poslovnih dnevov in prireditev. V nedeljo, 21. avgusta, bo dan čebelarjev, popoldne pa velike konjske dirke, v ponedeljek bo dan mlekaijev, dan mesne industrije, dan konje-rejcev in dan kmetijske tehnike, v torek dan vinogradnikov, v sredo dan zadružnikov Slovenije in dan prašičerejcev, v četrtek dan veterinarjev, v petek dan govedorejcev in v soboto dan lovcev.
Kamenje se umika
V KS Semič agromeliori-rali 1000 ha zemljišč
ČREŠNJEVEC — V črnomaljski kmetijski zadrugi so si letos zadali veliko nalogo: agromelioracijo 1.000 hektarov zemljišč v krajevni skupnosti Semič.
Od začetka julija odstranjujejo kamenje na 260 hektarih izrazite kraške zemlje na Črešnjevcu, Cerovcu, Hribu in Krvavčjem vrhu. Pred melioracijo je bilo na tem območju 100 hektarov njiv, po njej pa jih bo 176. Dela, ki jih opravljata metliška in črnomaljska obrtna zadruga, bodo veljala okrog 300 milijonov din. Od tega bo 90 odst. nepovratnih sredstev prispevala Zveza vodnih skupnosti iz Ljubljane, ostalo pa lastniki, ki jih je okrog 120. Kot je povedal Jože Držaj, urejevalec kmetijskih zemljišč v zadrugi, lastniki zemlje z razumevanjem pomagajo pri melioraciji, kar je gotovo tudi posledica uspešnih agromelioracij Lokve—Petrova vas in Semič.
V črnomaljski kmetijski zadrugi bodo še letos pripravili dokumentacijo za hidromelioracijo 300 hektarov zemljišč v okolici Doblič, v prihodnjem letu pa bodo nadaljevali z agromelioracijo Tribuč in Rožnega dola.	M.	B.-J.
rt *	■	v	v
Sejmišča
BREŽICE — V soboto so rejci pripeljali 215 prašičev, starih do 3 mesece, in 52 starejših. Mlajših živali so prodali 109, in sicer po 3.200 din po kg žive teže, starejših 23, in to po 2.500 din po kg žive teže.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU — V največjih nasadih hmelja sevniškega M-Kmetijskega kombinata v Loki in na Kompolju naj bi letos obrali okrog 115 ton hmelja. Če tem 67 ha hmeljišč prištejemo še 17 ha nasada v Šentjanžu, potem lahko zapišemo, da pričakujejo sevniški kmetijci letos kar okrog 143 ton zelenega zlata.
»V naši dolini hmelj upravičeno imenujemo zeleno zlato. Cenijo ga tudi v tujini. Zlasti je savinjski golding iskan v Evropi, kjer dosega okrog 30 odstotkov višjo ceno od aurore oziroma 2 marki več pri kilogramu. Morda se bomo tudi zato tem težje poslovili od 17 ha savinjskega goldinga, saj bo ta nasad izgubljen zaradi gradnje hidroelektrarne Vrhovo. Prav tolikšno površino, ki jo bomo pridobili, pa bomo spet nadomestili s cenjenim savinjskim goldin-
gom, in sicer z brezvirusnimi sadikami iz inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo,« pravi Ivan Možic.
Evropski hmeljarji, ki hočejo izvažati tudi na zahtevno ameriško tržišče (in med temi so tudi sevniški), se pač morajo prilagoditi strogim zahtevam Američanov, zlasti kar zadeva uporabo zaščitnih sredstev. Uporaba herbicidov je tako rekoč prepovedana; dovoljen je le reglone. »Zdaj se borimo proti plevelom s koso. Po navadi to delo opravijo
zemljo za industrijsko pozidavo, nadomestijo pa jo z melioracijami Res ostre zahteve, vendar vredne premisleka in upoštevanja.
M LEGAN
Ostro,a vredno
Ob pozivu, naj opustimo surove posege v naravo
»Vodotokom, močvirjem in ravninskim gozdovom je treba priznati njihov življenjski prostor, kajti zanje velja isto kot za ljudi: živijo in lepi so lahko samo v svobodi.« S temiDoetič-nimi besedami je rotil Leo Šešerko udeležence posvetovanja o prostorsko ureditvenih problemih melioracij in hidromelioracij. Ob naštevanju napak, ki jih je zagrešila neodpustljiva strokovna površnost v preteklosti, je svaril pred novimi, predvsem pa je dokazoval, da je treba opustiti surove posege v naravo, misleč, da je mogoče zazidano ali kako drugače nepovratno zapravljeno zemljo zlahka nadomestiti z melioracijami
Pred tovrstnimi zmotami tudi naša pokrajina ni bila obvarovana in če v Nemčiji rušijo regulacijske kanale in znova vodotokom oblikujejo naravne meandre, je tudi pri nas vsaj čas za premislek. Širša Dolenjska na tem področju k sreči še ni dosti naredila in se je tako nehote obvarovala večjih ekoloških in estetskih degradacij, kakršne je moč srečati v bolj »naprednih« slovenskih pokrajinah.
Da bi se v prihodnje obvarovali zmot in da bi se v skladu z izostreno ekološko zavestjo lotevali tega občutljivega področja, ki lahko usodno prizadene človekovo naravno okolje, predlaga Šešerko nekaj korenitih ukrepov.
Tako naj bi odpravili vsakršne nepovratne investicije v melioracije, sproščena sredstva pa namenili za smotrno pridelavo na obstoječih kmetijskih zemljiščih. Vsa močvirja, sušna območja in ravninski gozdje treba z zakonom zaščititi kot prvovrstno naravovarstveno vrednoto. Z zakonom je treba zavarovati nedotakljiv 50-metrskipas ob vseh vodotokih zunaj naselij ob obeh bregovih, ob katerih se vodotok prosto giblje kot v svojem življenjskem prostoru.
V vodnem gospodarstvu je treba spremeniti razmerje investicij v korist čiščenja voda in le izjemoma za vodna gradbena dela. Gradnje v vodotokih je treba z zakonom omejiti le na odpravljanje škode z regulacijami in na zaščito naselij in objektov, kot so mostovi itn. Z zakonom je treba prepovedati vsakršno sistematično reguliranje vodotokov, krajevnim skupnostim in kmetom z zakonom omogočiti, da zavrnejo predloge za hidromelioracije, občinam pa prepovedati, da v svojih programih predvidijo najboljšo
Kmetijski
0 hudobnosti svinj etc.
Zdaj je tudi znanstvneo potrjeno, kar so nekdaj rejci poznali samo iz izkustva. Domače živali se bolj kot bi površni opazovalci pričakovali odzivajo na ravnanje rejca, ne le z obnašanjem, ampak tudi s prirejo. Surovo ravnanje s kravami molznicami občutno zmanjša količino namolženega mleka, zato nimajo grobost, hrup in nemir v hlevu kaj iskati. Zadnja leta se je razvila celo znanstvena disicplina, uporabna etologija, ki skuša z natančnimi opazovanji in meritvami ugotoviti zakonitosti obnašanja domačih živali. To je še kako moč obrniti rejo v prid.
Na ljubljanski biotehniški fakulteti je nedolgo tega predaval etolog prof. dr. Anton Grauvogel iz Zvezne republike Nemčije o obnašanju prašičev, o njihovi psihologiji, kot tudi temu pravijo. V svojem izvajanju je uporabljal tudi izraze, ki jih poznamo iz človeške psihologije, kot so hudobnost, ne-vošljivost ipd. Med drugim je trdil, da je za plodnost svinj zelo pomembno dobro razmerje med rejcem in živaljo in dejal, da so to medsebojno povezavo dokazali s poskusi.
• Že dolgo je znano, da v velikih in intenzivno vzdrževalnih skupinah živali reagirajo napadalno. Motenje njihov centralni živčni sistem. Zato je v sodobni farmski reji odločilno, kolikšna je gostota naselitve. Izdelanih je vrsta tehničnih normativov. Tako mora imeti na primer prašiček tekač (po raziskavah Marxa) vsaj 0,23 kvadratnega metra razpoložljive talne površine, da ni prizadet._____________
Kot zanimivost naj navademo, daje na predavanju dr. Grauvogel hudobnost svinje kot njeno psihološko lastnost proglasil za pogosten vzrok žrtja pujskov (kronizem). Ze naši dobri stari rejci plemenskih svinj so govorili o pomanjkanju materinske skrbi za pujske, zdaj pa raziskovalci dokazujejo, daje res nekaj na tem. Bodi kakorkoli: najpomembnejše je dejstvo, da Je za uspeh reje zelo važno počutje živali in daje mogoče s pozornim opazovanjem ter ukrepi preprečiti marsikatero rejsko zmoto.
Inž. M. L.
KMALU UVOZ TAPIOKE
LJUBLJANA — Za potrebe slovenskih mešalnic močnih krmil bodo sredi avgusta uvozili 8.000 ton tapioke iz Tajske. Tapioka je tropski grm, ki se imenuje tudi kasava ali manioka, hranilni pa so gomolji. Tapioka skorajda enakovredno nadomešča koruzo v prehrani živali, deloma pa tudi ljudi. Vsebuje 70 do 80 odstotkov škroba, ima pa nekajkrat manj beljakovin kot koruza (zato je na svetovnem trgu precej cenejša), to pa je treba upoštevati pri sestavljanju krmnih mešanic. Seveda ostane vprašanje, če je uvoz tapioke v tem času sploh potreben, saj je v Jugoslaviji še dosti lanske koruze, pričakujemo pa tudi dobro letino.
I
*
S
*
*
Grbasto zebu govedo tudi v Evropi
Najprej v Nemčiji
Značilno grbasto brahmansko zebu govedo, še bolj znano kot indijska sveta krava, bodo v večjem obsegu začeli rediti tudi v Evropi. V Zvezni republiki Nemčiji so že ustanoviti zvezo rejcev brahmanskega goveda, s križanjem z drugimi pasmi pa bodo skušali izboljšati pasemske lastnosti.
Najdragocenejša lastnost brahmanskega goveda je odpornost proti boleznim. Strokovnjaki menijo, da ima ta pasma prirojen imunski sistem, pridobila pa ga je po tisočletnem naravnem selekcijskem pritisku, ki so ga nudile skrajne podnebne razmere. V vročini, suši in pomanjkanju hrane so zdržale samo najbolj odporne in najmočnejše živali.
Odrasla krava bramanske pasme tehta od 650 do 750 kg, biki pa do 1.200 kg. Zanimivo je, da so teleta zelo majhna, saj ob telitvi tehtajo le 35 kg, to dejstvo pa zelo olajša porode. Brahmanska pasma goveda nima tako rekoč nobenih posebnih zahtev glede prehrane, znajde se in obdrži tudi v najskromnejših razmerah. Podatkov o proizvodnih lastnostih sicer ni, veliki prirasti sesajočih telet, ki se prej kot običajno postavijo na svoje noge, pa obetajo, da bi bila pasma primerna za pitanje, zlasti še, ker je pri teh živalih maščoba dobro razporejena med mišicami. (Sodobno kmetijstvo)
sezonci, letos, ko nam je bilo vreme bolj naklonjeno, pa smo plevel kosili kar sami. Seveda pa tudi letos ne bo šlo brez pomoči sezonske delovne sile pri obiranju hmelja, ki se bo pričelo verjetno 16. avgusta. Natančen datum bomo vedeli, ko bodo v inštitutu izmerili zrelost hmelja oz. lupulina. Hmelj za obiranje ne sme biti niti preveč zrel, zato ga obiramo malo pred zrelostjo. Letos nam bo
mr
Ivan Možic: »Letošnja suša bo zmanjšala pridelek, a tudi kakovost.«
pri tem opravilu pomagalo 70 sezoncev iz Srbije in Hrvaškega Zagorja,« je po-
• Letos so sevniški hmeljaiji škropili proti pajku z žveplovim pripravkom cosanom. Kot trdi priznana strokovnjakinja inž. Miljeva Kač, pa cosan ni samo škropivo, temveč tudi gnojilo. To je vsaj majhna tolažba hmeljarjem, če že to škropivo ni vselej najbolj učinkovito.
vedal Ivan Možic, ki je odgovoren za nasad hmelja v Loki in Kompolju ter za nasad jablan v Loki.
P. PERC
Z NOVOMEŠKE TRŽNICI
NOVO MESTO — Na ponedeljkovi tržnici je bilo treba za kilogram zelene solate odšteti 1.500 din, za paradižnik 1.500 do 1.600 din, za papriko 3.000 do 3.090 din in za stročji fižol od 2.500 do 3.000 din za kilogram. Branjevke so ponujale tudi peso po 1.500 do 2.000 din za kilogram, mlad korenček po 1.000 do 1.400 din, krompir po 1.000 din in radič po
3.000 din, kumare in čebulo pa po
1.000 din za kilogram. Od sadja so imeli breskve po 2.700 do 3.000 din za kilogram, hruške po 1.800 do 2.500 din, jabolka od 1.400 do 3.200 din, lubenice po 1.000 din,nektarine po 3.000 din, slive po 2.000 do 2.500 din in merico robid po 2.000 din.
EN HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja-Tit Doberšek
Le povezani bomo v krizi lahko uspeli
Nadaljujemo z objavo govora direktorja novomeške kmetijske zadruge inž. Jožeta Stariča na otvoritvi tedna dolenjskega cvička. V nadaljevanju inž. Starič pove:
Glede na to, da s sedanjo organiziranostjo nismo dosegli vseh pričakovanih ciljev, pričakujemo pobude in iskanje novih organizacijskih oblik. Menim, da ne kaže zanemarjati nobene pobude v tej smeri.
Društvo vinogradnikov združuje poklicne in ljubiteljske vinogradnike. Za poklicno vinogradništvo je glavno merilo uspešnost pridelovanja, za ljubiteljsko vinogradništvo pa ta cilj ni najpomembnejši. Tako lahko društvo vinogradnikov posreduje javnosti in trgu rezultate vseh pridelovalcev grozdja in vina in popestri ponudbo vina.
Dolenjci smo v prizadevanjih za kakovostno obnovo vinogradov — v primerjavi z ostalimi vinorodnimi območji Slovenije — zaradi razdrobljenosti vinogradniških površin v podrejenem položaju. Površin za večje strnjene vinograde tako rekoč ni. Zato imamo slabše možnosti za obnovo vinogradov od ostalih vinorodnih območij Slovenije. To narekuje spremembo miselnosti in odpora do skupnega dela na tem področju. Skupna obnova vinogradov ni naš izum, ampak ustaljena praksa evropskih vinorodnih dežel. Pri tem velja opozoriti na disciplino vseh sodelujočih. Brez dobre volje in skupnih naporov ne bo napredka.
Dolenjski cviček je naša narodna pijača
To moramo pri načrtovanju razvoja dolenjskega vinogradništva upoštevati, drugače bomo zapravili zgodovinsko vrednost vina tega območja. Pri pridelovanju grozdja moramo uvesti strokoven odnos do sort grozdja za dolenjski cviček. Žametne črnine pri tem ni mogoče zamenjati s kako drugo sorto. Sorta ni kriva, če trte preveč obremenimo in prezgodaj trgamo ter tako pridelamo manj kakovostno grozdje.
Problem trenutnega presežka rdečih vin je evropski, vendar je začel odpor potrošnikov proti rdečim vi-
Kmet ne sme imeti izgube
»Tudi mi bi ob teh cenah lahko mahali z rdečimi številkami,« pravi Anton Starič iz Ornuške vasi
VINOGRADNIKI NA KMETIJSKI SEJEM
SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica Boštanj prireja v torek, 23. avgusta, ogled kmetijskega sejma v Gornji Radgoni, kjer bo to ravno dan vinogradnikov in so zato zanje organizatoiji sejma pripravili še zanimivo predavanje. Prijave za to strokovno ekskurzijo sprejema gostilničar Tone Kragl iz Sevnice, in sicer do ponedeljka, 15. avgusta.
OLJNI ŠOLSKI PRIMER
Do kakšnih nesmiselnih cenovnih nesorazmerij lahko pripelje administriranje v gospodarstvu, je pravi šolski primer odnos med cenami olja in kisa. V tržni ekonomiji velja, da je mogoče za liter olja dobiti tri litre kisa, pri nas pa je bil pred kratkim kis, ki ni pod državno kontrolo cen celo dražji od olja. Tudi zadnja podražitev olja za 66 odst. (liter sončničnega olja stane zdaj 2.500 din) ni niti skupaj z nadomestilom dosegla prozvodne cene, ki znaša po zatrjevanju slovenskih oljarjev najmanj 3.385 din. Odveč je poudarjati, da so zaradi take politike zvezne vlade prizadeti pridelovalci oljaric, ki jih je letos nekaj tudi na Dolenjskem.
ORNUŠKA VAS — 60-letni Anton Starič iz Ornuške vasi ima gotovo eno močnejših kmetij v trebeljanski krajevni skupnsoti. Čeprav na 10 hektarih obdelovalne zemlje še ni moč najbolj smotrno gospodariti, Starič umno prideluje hrano in se mu račun še nekako izide. Njegova kmetija premore še 12 ha gozda, kar je kmetom vedno »zlata rezerva« za hude čase.
»V hlevu imamo 20 glav govedi in 2 kobili. Krompirja smo lani in letos posadili na 1,20 ha. Letos je bila cena krompirja v redu, lani in predlani pa zelo slaba. Sem kooperant trebanjske kmetijske zadruge. Moti me, ker povsod tarnajo o izgubah, kmet pa je ne sme imeti, saj mu je nobeden ne pokrije. A ker ni zagotovljenih ustreznih odkupnih cen, bi tudi mi lahko mahali z rdečimi številkami. Pospeševalna služ-
MANJ PŠENICE V SLOVENSKO KAŠČO
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini so pretekli teden končali z odkupom pšenice. V skupno slovensko kaščo jo bodo namesto načrtovanih 520 ton poslali le 340 ton. Vzrok za manjši odkup je zlasti za 40 odst. manjši pridelek zaradi spomladanskega slabega vremena. Na kmetijski zadrugi v Črnomlju so prepričani, da bi jim uspelo izpolniti obveznost, če ne bi bilo tega izpada, čeprav po drugi strani tudi ne tajijo, da so mnogi kmetje zadržali zrnje doma zaradi slabe odkupne cene. Zaradi le-te je bilo med kmeti ob odkupu veliko nejevolje, vendar na zadrugi zatrjujejo, da »i bodo prizadevali, da bodo tudi jeseni ljudje zasejali s pšenico čim-več površin. Letos so se v črnomaljski občini mnogi odločili za setev ovsa, čeprav ga doslej še niso odkupovali. Na zadrugi pravijo, da morajo počakati, kaj bodo o tem rekli na Žitu.
'T
'N
nom popuščati. Evropske vinorodne dežele v zadnjem času sadijo vse več sort trt za rdeča vina. Tako pričakujemo v naslednjih letih večje povpraševanje po rdečih vinih, pri čemer potrošniki želijo blaga rdeča vina, kot je rdečkasto vino z oznako rose in cviček.
• Dolenjskega cvička glede na stroške pridelovanja in njegovo kvaliteto ni mogoče prodajati kot navadno namizno vino. Cviček kot vino višjega kakovostnega razreda pa zaradi republiškega predpisa trg ni pripravljen priznati. Tako je naša skupna in osnovna naloga čimprej doseči tržno uveljavitev cvička kot kakovostno vino. To nalogo bomo zmogli le, če se bomo dobro povezali in to vsi, od pridelovalcev tega vina, Društva vinogradnikov in kmetijskih organizacij z območja pridelovanja cvička.
Jasno je, da bomo morali več storiti pri strokovni predelavi grozdja v vino. Lastna predelava grozdja in izvirne polnitve v steklenice tega vina bodo dopolnile zmogljivosti družbenih obratov.
Obvarujmo slovensko kulturno krajino!
Vinogradništvo je za Slovenijo in seveda tudi za Dolenjsko pomembno, ker daje (posredno ali neposredno) socialno varnost okrog 5% prebivalcem. Predvsemje pomembno zato, ker je 90% slovenskih vinogradov na povsem vinograških tleh, na katerih drugih kmetijskih rastlin ne moremo pridelovati, zato bi bile te površine brez vinogradov neizkoriščene. Pomen vinogradništva je torej tudi v obvarovanju slovenske kulturne krajine in kulturne etične dediščine.
V prizadevanjih za razvoj vinogradništva je poleg povedanega še posebej pomembna naloga vinogradnikov in vseh ljubiteljev vinske trte vzgoja potrošnikov za kulturno pitje. Ta kultura daje pečat in ugled ljudem določenega pridelovalnega območja. Brez vina ni kvalitetne gostinske in kulinarične ponudbe ter razvoja turizma. Tako so naša prizadevanja za razvoj vinogradništva dovolj utemeljena. Pozivam društvo vinogradnikov, naj širše obravnava možno« podovnega povezovanja v pridelavi in predelavi grozdja, pač zato, da vinogradniku ostane ustrezen delež od prodaje vina.
Inž. JOŽE STARIČ
ba zdruge nam gre na roke, pa naj imam v mislih vodjo Alojza Metelka ali pa pospeševalca Ludvika Jermana, ki še večkrat pride naokoli. Toda kaj bo to, če se bodo zaščitna sredstva in gnojila tako dražila! Mi že manj gnojimo z umetnim gnojem, saj imamo dosti hlevskega, toda to ne more biti trajna rešitev. Sploh, če se gremo intenivno kmetijstvo,« je povedal Anton Starič.
Kakor pravi (malo za šalo malo zares), ga najbolj žuli, ker se stara. Štiri leta sije dokupil in tako je od letos uradno v penziji. Dela pa skoraj tako kot prej. V pomoč so mu številni stroji, nekaj jih ima tudi v strojni skupnosti, pomagajo pa tudi trije sinovi in hči. Kot kaže, najmlajšega fanta, sina Mira, ki obiskuje 6. razred mokronoške osnov-
Anton Starič: »Zjutraj sem prvi pokonci, zvečer pa zadnji v postelji.«
ne šole, še najbolj veseli kmetovanje. Morda bo pa najmlajši otrok v družini prevzel kmetijo...
P. P.
V Romuniji bo izginilo več kot pol vasi
Zelo dvomljiv gigar ski načrt spreminjar podeželja
Z naravnost blaznim načrtom bi rad Ceaucescu spravil obubožano Romunijo na zeleno vejo: več kot polovica romunskih vasi naj bi izginila.
Sporočilo uradne romunske
njih jih bo ostalo sedanjem stanju 5.000, druge pa bodo likvidirane s cerkvami in pokopališči vred ter spremenjene v njive.« To vojno napoved si je izmislil sam »conducator« (vodja) Ceaucescu.
Namesto 8.000 vasi, ki jih bodo zravnali z zemljo, naj bi po teh zamislih do leta 2.000 nastalo 500 agroindustrijskih centrov. Kmetje naj bi stanovali v tri ali štirinadstropnih stanovanjskih kasarnah, ki jih bodo po enotnih načrtih postavili od Banata na zahodu do Dobru-dže na vzhodu. Vzorčne stavbe že stojijo in so pravi pomniki sive arhitekture vzhodnega bloka. S podrobnim načrtovanjem tega gigantskega uničevanja romunskih vasi se bo ukvarjal poseben komite, ki ga bo vodil član politbiroja Constantin Dascalescu. Ta reforma naj bi dala romunskemu kmetijstvu dodatnih
350.000	ha obdelovalne zemlje, dodati pa je treba, da uničenje vasi in v ljudi vraslega kmečkega izročila najbrž ne bo pospešila delovne vneme kmetov. (Iz Spiegla)
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NNŠIH OBČIN
Romi si bodo sami gradili hiše
Zamisel o novem prijemu v socializaciji Romov — Z izdatno strokovno pomočjo naj bi jih usposobili, da bi si sami postavili zidane domove____
NOVO MESTO — Socializacija Romov kot daje v slepi ulici. Edini rezultat zadnjih štiridesetih let je ta, daje Romov čedalje več. Res jih nekaj živi po naših merilih človeka dostojno življenja, imajo zaposlitev, zidane hiše in avtomobile, toda velika večina jih živi v skrajno nemogočih življenjskih razmerah.
Nekaj pa se vendarle premika. Pri novomeški občinski skupnosti socialnega varstva deluje komisija za usklajevanje programov socializacije Romov, Romi pa imajo tudi kulturno društvo, kije pomemben dejavnik pri prebujanju kulturnega in družbenega življenja. Brez Romov samih namreč ne bo šlo. To so spoznanja nekaj zadnjih let. Še tako lepi načrti, pa tudi marsikateri dinarje v preteklosti šel v nič prav zaradi tega, ker smo v delu z Romi vse preveč igrali vlogo dajalca, brez natančno določenih medsebojnih obveznosti.
S pomočjo društva Rom naj bi sedaj poiskali najsposobnejše in najvplivnejše predstavnike posameznih naselij ali posameznih skupin, ki naj bi predstavljali interese svojega okolja v organih krajevne skupnosti in v drugo, kjer se rešuje romska problematika. V nekaterih romskih naseljih, na primer v Šentjerneju, to že kar dobro deluje, v Žabjeku, ki je naj večje in najbolj neurejeno naselje, pa je to sila težko izvesti.
Ponazoritev za take težave, našli pa bi jih lahko več, je gradnja hiš. S prizadevanjem vseh dejavnikov pri usklaje-
■ v
Društvo posodi voziček
Iz dela novomeškega invalidskega društva — Pohvalijo regijsko srečanje — Pozornost rekreaciji
NOVO MESTO — Društvo invalidov Novo mesto skuša z vrsto dejavnosti čimbolj popestriti in izbojšati življenje svojih članov. Tako seje 50 invalidov iz novomeške občine pred dobrim mesecem udeležilo regijskega srečanja invalidov, ki gaje tokrat spravilo pod streho občinsko invalidsko društvo iz Ribnice. Na zboru, kije vsakič drugje, že nekajkrat doslej pa je bilo posvečeno dnevu borca, so si udeleženci iz 7 občin letos ogledali partizansko bolnico Ogenjca. Tam je borčevska organizacija iz Rib-
• Društvo ima na razpolago dva invalidska vozička, in sicer sobnega in terenskega. Posojajo ju invalidom, dokler le-ti ne pridejo do lastnega tovrstnega ortopedskega pripomočka.
nice podelila vsem društvom — udeležencem plakete partizanske bolnice Ogenjca, organizatorji srečanja pa so počastili prisotne tudi s kulturnim programom. Ob tej priložnosti so zbrani invalidi prisluhnili nagovoru predstavnika ribniške občine skupščine ter spominom bivšega partizana, kije preživel tragedijo Ogenjce. Vedrejše vsebine se je letošnje tradicionalno invalidsko srečanje navzelo na družabnem srečanju na Travni gori. O vsem, kar so pripravili ribniški organizatoiji srečanja društev invalidov, govorijo v novomeškem društvu nadvse pohvalno.
Sicer člani novomeškega društva invalidov še niso pozabili srečanja s kolegi v Ribnici, ko že snujejo nove akcije. 27. avgusta bodo odpotovali na enodnevni izlet v Petrovo goro in Dragatuš, 24. septembra se bodo podali na izlet v neznano, 5. oktobra bodo obiskali v Avstriji graški velesejem, 15. oktobra
pa se bodo popeljali do Podsrede, Podčetrtka, Kozjega in Rogaške Slatine.
V društvu dajo precej na rekreacijo članov, saj se med drugim udeležujejo regijskih tekmovanj v kegljanju, šahu in ribolovu. Privrženost kraljevski igri bodo med drugim potrdili tudi s pokroviteljstvom nad regijskim šahovskim tekmovanjem 17. septembra. Društvo bo članom na jesen ponudilo abonmajske gledališke karte in pomagalo pri naročanju kurjave.	M.	LUZaR
\
Konec bo nereda
Komunala dobi za 10001 vode manj, kot stane sko- delica kave____________________
METLIKA — Pred osmimi leti je metliško Komunalno gospodarstvo odlagališče komunalnih odpadkov iz Špitalske drage tik ob mestu prestavilo v kotanje ob cesti proti Dobravicam. Se pred letom so po njem brskali Romi, smeti so ležale vsepovsod po bližnjih steljnikih, dim in smrad pa prihajata nemalokrat vse do Metlike tudi še danes.
»Vsak dan ob 14. uri, ko preneha voziti smetarski avto, zagrnemo smetišče. To smo delali tudi že prej, vendar ne tako redno kot zadnje leto, ker nismo imeli svojega buldožeija. Tako smo tudi Romom onemogočili, da bi brskali po smeteh,« pove direktor Komunalnega gospodarstva Vid Kambič. »Zaradi požarov pa smo že bili pri sodniku za prekrške, čeprav mi zažigamo smeti. Vemo, da so ti požari podtaknjeni. Dopoldne imamo sicer organizirano dežurno službo na odlagališču odpadkov, popoldne pa sije ne moremo privoščiti. Bilo bi predrago. Jeseni bomo kupili cisterno za vodo, da bomo lahko požare redneje gasili,« potoži Kambič.
Kot pravi, nikakor ne morejo doseči ekonomske cene za odvoz smeti, ker jim to ceno določate republika in občina. Tudi cene vode in kanalščine so po j njegovem prenizke in bi se morale | dvigniti vsaj za 150 odst. Na Komunalnem gospodarstvu niso povečali cen tem storitvam od zime pa vse do junija, ko sojih povečali za 35 odst., stroški pa so se povečali za 300 odst. Ta enote je vedno v izgubi, ki jo pokrivajo z gradnjo vodovoda in drugimi deli. »Kako naj tudi poslujemo uspešno, ko pa velja pri nas tisoč litrov vode 460 din, kar je manj kot liter kisle vode, skodelica kave ali deci vina,« primeija Kambič.
M. B.-J.
Kelti so »ustavff« asfaltiranje
Za odkop keltskih grobov ni denarja
METLIKA — Pred kratkim so asfaltirali eni zadnjih metliških ulic T omšičevo in Brodaričevo ulico, za katerih modernizacijo so si krajani prizadevali že skoraj desetletje. Asfaltiranje pa še ni končano, saj je ostalo 40 metrov poti makadamske in to je pri Metličanih vzbudilo veliko ugibanj, govoric in natolcevanja.
»Res je bilo veliko govoijenja, res pa je to, daje na našem območju veliko keltskih grobov. Lani so jih pri odkopu temeljev za neko hišo odkrili 60. Domnevajo, da je tudi na prostoru med hišami Ivana Ver-gota ter Martina in Darka Mokela gomila z grobovi. Ker pa so v Me-
Juš Mihelčič
tliki naredili premalo, da bi jo pravočasno odkopali, mi pa nismo mogli čakati z modernizacijo ceste, smo pustili odsek poti neasfaltiran. Te raziskave naj bi veljale krog 15 milijonov dinarjev, ki naj bi jih zagotovila občinska raziskovalna
• Za modernizacijo Tomšičeve in Brodaričeve ulice so krajani prispevali po 500 tisočakov in opravili vsa ročna dela. Pod asfalt so položili tudi kanalizacijo iz na-selg Staneta Rozmana in Pod Veselico, ki jo bodo prihodnje leto speljali do kolektoija S v Obrhu.
skupnost,« je povedal predsednik gradbenega odbora Juš Mihelčič.
Na raziskovalni skupnosti so povedali, da za odkopavanje nove gomile še niso slišali, če pa bi prišlo do raziskav, bi morali primakniti denar tudi iz občinske in republiške kulturne skupnosti ter proračuna. Raziskovalna skupnost nima denarja, čeprav je izvršni svet aprila povečal prispevno stopnjo za to skupnost za dvakrat. Ker pa je osnova za obračunavanje dohodek, ki ga ni ali je zelo majhen, se je v prvih šestih mesecih na skupnosti zbralo 7,15 milijona din, kar je komaj za milijon več kot v enakem lanskem obdobju.
M. B.-J.
valni komisiji, zlasti pa projektantov Pionirja, je bil izdelan načrt za tipsko hišico, ki naj bi zadostila v glavnem vsem specifičnim romskim bivalnim zahtevam. V urbaniziranem delu Žabjeka bi jih bilo možno graditi. Za začetek so prišle v poštev štiri družine, ki so izrazile pripravljenost za gradnjo. Dlje pa ni šlo, kljub možnostim za ugodne kredite. Trenutno je samo še eden interesent. Graditi bi morali, tako kot je to pri nas običajno, lastniki parcel sami. Izkazalo pa se je, da romi tega dela ne obvladajo. Sedaj preostajata le dve možnosti: da jim hišice zgradi gradbeno podjetje ali pa da Rome naučimo veščine gradnje. Mnogo boljša je slednja možnost. Le tisti, ki si dom zgradi sam, ga zna tudi ceniti. Zato neposredne pomoči pri gradnji romskih hiš ne bo, bo pa izdatna pomoč pri učenju in praktičnem uvajanju Romov v gradnjo. Usposobili bodo skupine, ki bodo gradile zase in potem pomagale še drugim.
T. JAKŠE
SEPTEMBRA NOVE NAJVIŠJE CENE
NOVO MESTO — Izvršni svet skupščine občine Novo mesto je na seji 29. julija sprejel odredbo o spremembah in dopolnitvah odredbe o določitvi najvišjih cen, s katero je določil najvišje cene osnovnih komunalnih storitev, ki naj bi bile za proizvodnjo in distribucijo vode za gospodinjstva do 760 din, za družbene dejavnosti do 908 din in za gospodarstvo do 1.715 din za kub. meter. Kanalščina naj bi bila za gospodinjstvo do 256 din, za družbene dejavnosti do 386 din in za gospodarstvo do 552 din za kubik, čiščenje odpadnih voda pa do 113 din za gospodinjstva in za ostale do 378 din za kubik. Odnašanje in odlaganje odpadkov naj bi v gospodinjstvu stalo do 46 din, v družbenih dejavnostih do 85 din in v gospodarstvu do 205 din za kv. meter. Odredba stopi v veljavo 1. septembra letos.
SREČANJE
UPOKOJENCEV
DOLENJSKE TOPLICE — Na jasi v Dolenjskih Toplicah bo v soboto, 13. avgusta, ob 11. uri srečanje upokojencev novomeške občine, ki ga organizira Zveza društev upokojencev občine Novo mesto. Na slovesnosti bodo nastopili pevci zbora DU Novo mesto in instrumentalisti s škocjanske osnovne šole. Slavnostni govornik bo Nace Štamcar, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Novo mesto; OSS je hkrati pokrovitelj srečanja. Za upokojence, njihove družinske člane in prijatelje bo z golažem in jedmi na žaru poskrbelo Zdravilišče Dolenjske Toplice. Če bo slabo vreme, bo srečanje naslednjo soboto.
Mladi že ostajajo
V Podgradu na vrsti vodovod — Brez samoprispevka ne bo šlo
NOVO MESTO — »V tem referendumskem obdobju v KS Podgrad plačujejo krajani dva odstotka krajevnega samoprispevka. Iz tega in iz sredstev, ki dotekajo na drug način, predvsem pa s prispevki in prostovoljnim delom občanov, smo do sedaj predvsem delali na posodabljanju cest in poti, veliko denarja in dela pa je šlo tudi za telefoni-
A-
Jože Gazvoda
jo,« pravi predsednik sveta KS Podgrad Jože Gazvoda. »Če naštevam nekatera večja dela, potem moram omeniti asfaltiranje ceste Koroška vas — Jurna vas v dolžini 3 km, razširitev ceste Podgrad— Mihovec, sedaj je pripravljen za asfaltiranje odsek med Podgradom in Pristavo v dolžini 1,3 km, ter razširitev ceste v Veliki Čerovec. Velika pridobitev za naših devet vasi je telefon, čeprav je zaenkrat zazvonilo le 29 priključkov."
Jože, ki je, kot večina krajanov KS Podgrad, polpoletarec, se vozi na delo v Novo mesto. Pravi, da je za prevoz še kar dobro preskrbljeno, slabše pa je s trgovino v Podgradu, ki dobiva svež kruh le enkrat na teden, kar je premalo. Nekoliko bolje je za prebivalce Jurne vasi, ki se oskrbujejo na Ruperč vrhu, in za prebivalce Koroške vasi, ki se oskrbujejo v Gotni vasi. »Ena od pogla-vitnejših nalog v bližnji prihodnosti je dograditev večnamenskega doma, ki smo ga pričeli graditi že zdavnaj. V njem bo našlo prostor več dejavnosti, med drugim tudi šola, ki nam jo je uspelo nekako zadržati v Podgradu, seveda samo nižje oddelke. Kako prav je to bilo, se vidi sedaj, ko število učencev spet narašča. Čeprav smo še vedno nerazvita krajevna skupnost, nam je zadnjih nekaj let uspelo zavreti izseljevanje. Vedno več mladih se odloča ostati na domačiji. Kmalu pa se bomo morali lotiti tudi enega od najbolj perečih problemov: pitne vode. Pri tem računamo na širšo solidarnost; mislimo tudi, da brez ponovnega referenduma za krajevni samoprispevek ne bo šlo, saj so pred nami še pomembne naloge,« pravi Jože Gazvoda.	-p	j
1*1
J
Kakšen novi most?
V javnosti je slišati pomisleke glede novega ______________mostu____________
NOVO MESTO — Skoraj ne mine razprava o pozidavi novomeškega Novega trga, predvsem o zadnje čase zanimivi gradnji »kareja L«, da ne bi udeleženci spregovorili še o bodočem mostu v Novem mestu. Medtem ko del javnosti sprašuje, zakaj mostu še ne gradijo, vse več občanov razmišlja, kako bo videti most skupaj z dovoznimi cestami na obeh straneh Krke.
Zagovorniki mestnega zelenja in varstveniki naravne in kulturne dediščine so prepričani, da bo most nepopravljivo posegel v mestno okolje, zlasti v kostanjev park ob Ljubljanski cesti, čeprav se bojijo tudi za usodo Krkinega brega ob bolnišnici in novi lekarni. V krogih, ki so blizu strokovnemu svetu za problematiko Novega trga, ocenjujejo, da je načrt za gradnjo mostu in pripadajočih cest preveč velikopotezen in po tej plati za Novo mesto nesmotern. Prepričani so, da bi mesto ob Krki shajalo z ožjim mostom in dovoznimi cestami — pri tem pa mislijo zlasti na Ljubljansko cesto — ki bi bile na moč podobne sedanjim. Če npr. Ljubljanske ceste ne bi širili in poglabljali, bi ohranili kostanjev drevored med občinskimi stavbama, menijo.
Ugovori so očitno odmevni, saj je glede na informacije iz Dolenjskega projektivnega biroja lokacijska dokumentacija nekoliko drugačna od prvotnih zamisli. Tako naj bi med drugim Ljubljansko cesto poglobili le za 30 cm, kar je četrtina sprva predvidene poglobitve. Kolesarske steze naj bi speljali drugod in ne tesno ob prenovljeni Ljub-janski cesti, s tem pa bi skoraj vsemu drevoredu med občinskima stavbama pustili dihati.
Kolikor je znano, republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora z lokacijsko odločbo za most 29. julija ni izdal soglasja za zdajšnjo varianto bodoče Partizanske ceste na bregu Krke Sicer pa omenjeni organ nalaga graditeljem novega novomeškega mestnega mostu, naj podobo tega objekta čim bolje približajo okolju.
M. LUZAR
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 13. avgusta, bodo do 19. ure odprte kot dežurne naslednje prodajalne živil:
• v Novem mestu: Potrošniški center Zagrebška,
• v Šentjerneju: Market Dolenjka,
• v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog,
• v Žužemberku: Kmetijska zadruga,
• v Straži: Market Dolenjka.
Pritožbe ne bodo razširile šole
Metliška ršev
;a osnovna šola ima že vrsto let dveizmenski pouk — Negodovanje — Širši družbeni problem, ki ga bodo morali rešiti s samoprispevki
e sta-om
METLIKA — V metliški osnovni šoli imajo že dolga leta dveizmenski pouk. Tako vsako leto zapored nastanejo tudi težave pri razporejanju otrok k popoldanskemu pouku. Veliko staršev se namreč pritoži, ker želijo, da bi njihov otrok obiskoval pouk dopoldne. Letos je teh pritožb kar 22.
Že pred leti je svet staršev sklenil, da	no sorodnikov, samostojnost otroka, ali
vsi učenci 3. in 4. razreda (po 2 oddelka) iz Metlike in okolice obiskujejo pouk popoldne, prav tako pa tudi po en oddelek učencev 1. in 2. razreda. Skupaj 6 oddelkov. »Pri razporeditvi otrok smo upoštevali predvsem socialno stran, torej izmensko delo staršev, bliži-
je stanovanje, kjer živi, dopoldne ogrevano ali ne. Možnosti, da ugodimo pritožbam staršev, je zelo malo, takšno reševanje pa je tudi zelo boleče za tisto večino, kiji prošenj ne bomo pozitivno rešili,« je povedal ravnatelj" šole Jože Mozetič.
Po njegovih besedah je šola pri reševanju teh težav nemočna, ljudje bi se morali obrniti na občinsko skupščino in izobraževalno skupnost. »Starši vse zahteve postavljajo osnovni šoli. Zavedati bi se morali, da je naša prostorska Stiska problem celotne občine. Druge rešitev ni: šolo bomo morali razširiti, zato naj bi imela v naslednjem srednjeročnem obdobju in prihodnjem samoprispevku prenost,« pravi Mozetič.
M. B,—J
Integral se je končno pobral
ČRNOMELJ — Integralov tozd Promet in delavnice se od leta 1984, ko je zabredel v velike težave, ni mogel več izkopati iz njih. Zato je februarja lani prišlo do družbenega varstva, začasno vodstvo pa je uspešno opravilo svojo nalogo. Že lansko leto je tozd končal brez izgub, prav tako tudi letošnje prvo polletje, likvidnostnih težav nimajo. Negodovanje je le zaradi osebnih dohodkov, ki bi jih lahko povečali, a ne smejo.
»Zaostrili smo disciplinsko odgo- nost, čeprav so število vozil zmanjšali z
vornost, opravili z neredom v hiši, veliko truda vložili v raziskavo tržišča, pazili, da se je denar pravilno obračal, zmanjšali administracijo in povečali obseg dela,« je v nekaj besedah naštel razloge za uspeh direktor tozda Ferdinand Korošec.
Integralov tozd ima 4 dejavnosti: prevoz potnikov in tovora, delavniške storitve in turistično posredovanje. Prevoz potnikov je še vedno glavna dejav-
28 na 25. Vendar pa je povprečna starost avtobusov le štiri lete. Močno so povečali posebne prevoze in pohvalijo se, da zaradi dobrih voznikov uspešno obvladujejo tržišče. V bivši Žuničevi hiši so uredili turistično poslovalnico, ki je edina v Beli krajini, zato si bodo prizadevali dati čim večji prispevek k turističnemu razvoju dežele ob Kolpi.
Pri prevozu tovora so bile nekdaj težave predvsem zaradi tega, ker niso
Novomeška kronika
STREHA — Pred dnevi smo zapisali, da so morali v hotelski sobi Restavracije pri vodnjaku zaradi nekaj ubogih kapljic s stropa prestaviti celo posteljo. Uprava Krkinega tozda Zdravilišča, z njimi je Dolenjski list sosed, nas je ljubeznivo opozorila, da bi se nekaj kapljic verjetno našlo tudi pri nas, saj imamo popolnoma razkrito sleme strehe. To je popolnoma res, toda kaj, ko smo samo najemniki in ne tudi lastniki poslopja, ki zagotovo išče dobrega gospodaija.
PAJKI — Ste opazili, daje stari dobri kandijski most oziroma njegova ograja popolnoma prepreden s pajčevino? Pajki tako vneto love muhe m mušice, da v bližajočem se komunizmu ne bo potrebna prav nobena kitajska kampanja pobijana-ja muh. Sicer pa je pajčevina tudi načelno vprašanje. So vrli komunalci ali cestaiji (ne vem, čigav je pravzaprav most) dolžni po mostu opletati tudi z omeli? Najbrž ne, čiščenje pajčevine gotovo ni zabeleženo kot komunalno opravilo, razen tega pa bi se lahko kaj razburjala tudi Lea Eva Miil-ler iz društva zoper mučenje živali.
MLEKO — V časopisu smo lahko prebrali, da so se mlečni izdelki podražili v povprečju za 10 odstotkov. Čudno, karkoli mlečnega kupiš, je več kot za desetino dražje kot pred tednom. Kaže, da je naša ljuba, vlada do tistih desetih odstotkov prišla tako, da je vse podražila, pocenila pa luknje v siru.
Ena gospa je rekla, da je slovenščina že mrtva. Nasproti Jakčevega doma se je naselila boutique po imenu New Plače, ki ima namesto lastnika vlasnika.
Sprehod po Metliki
TE VRSTICE BODO RAZVESELILE vse tiste, ki še nameravajo kupiti kopalke, majice ali še kaj drugega iz pomladno-poletne kolekcije Beti 88. Komercialisti so se namreč odločili znižati cene tem izdelkom tudi do 40%. Trgovina je odprte sak dan od 7. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 12. Popust bo trajal mesec dni.
DA V METLIKI NE BI BILO toliko sivine v času turistične sezone, je bila v Krokaiju fešta, na kateri so igrale legendarne Popolnočne kočije. Dobro obiskana zabava seje zavlekla do jutranjih ur, zato ni čudno, če se prebivalstvo Mestnega trga pritožuje nad nočnim hrupom, igranjem in prepevanjem. Hkrati pa imajo moteni zaspanci tudi tolažbo: poletja bo vsak čas konec, ljudje pa bodo spet mislili samo na delo. To pa, kot vemo, osvobaja.
MERCATOR JE PREBELIL ŽELEZNINO, namestil nekaj novih polic, tako daje zdaj trgovina, v kateri je poslovodja znani hitrostihec Jani Bevk, veliko lepša in prikupnejša. Po tem Mercatorjevem dejanju je upati, da bo Bevk ponovno sedel za pisalni stroj, zdaj že malce zarjavel, in ustvaril kakšno antologijsko pesem, kajti od izida pesniške zbirke Izza upa Jani ni več tolkel po tipkah. Živel je od stare slave, ki pa je, kot vemo, hitro minljiva.
(Črnomaljski drobir
TAKSIST — Velik optimist je moral biti možakar, ki se je odločil, da bo imel
taksi v Črnomlju. Da je delo zanj v Beli krajini zelo pičlo, ni potrebno posebej omenjati. Taksist seje znašel vsaj toliko, da svoje vozilo v glavnem parkira pred črnomaljsko davkarijo. Tako se mu vsaj ni bati velikih davkov.
ODOJEK — Ob krajevnem prazniku Butoraja so pripravili tudi športno srečan-I je v malem nogometu, vlečenju vrvi, streljanju z zračno puško in metu bombe, ki se gaje udeležilo 12 ekip. V malem nogometu so bili najboljši mehaniki, ki so za nagrado prejeli pokal in pečenega odojka. Pokal so zadržali zase, prašička pa so si j prijateljsko razdelili z drugouvrščenimi
vojaki iz črnomaljske garnizije. Po neuradnih virih so bili odojka poleg omenjenih dveh ekip še najbolj veseli butorajski psi, ki so se ves dan mastili s kostmi.
Drobne iz Kočevja
V integralovem tozdu Promet in delavnice nič več izgub — Novi avtobusi in to-______________vornjaki	—	Uspešna	raziskava tržišča — Tudi razvoj turizma_____________________
imeli pogodb z domačimi delovnimi organizacijami. Sedaj sojih že podpisali z Beti in novomeškim Novoteksom, obnavljajo pa tudi vozni park. Samo lani in letos so kupili 6 novih tovornjakov. Prav zaradi novih vozil imajo manj popravil v delavnici, vendar so hitro našli delo, saj sprejemajo v popravilo vozila iz velikega dela Slovenije.
Oprema v delavnici je posodobljena, pravkar gradijo objekt za dnevno nego vozil. So tik pred podpisom pogodbe o pooblaščenem servisu Tamovih vozil, ki bo v začetku le internega značaja. V prihodnjem letu pa načrtujejo tudi servis za osebna vozila.
M. BEZEK-JAKŠE
MLADI TATIČ — V teh dopustniških dneh so povsod težave, ker je manj zaposlenih. Tako smo bili priča dogodku, ko je mlad fantič urno spešil korak proti izhodu kočevske Name. Prodajalka je klicala za njim, naj jo počaka, on pa je le še umeje stekel. Na vprašanje, zakaj se otroku teko mudi, je prodajalka povedala, daje ukradel kolut taksa. Veijetno bo tudi ribe lovil brez dovoljenja.
NEREDNI ČASOPIS — Težave z zaposlenimi se kažejo tudi pri časopisih, transportu in pošti. Časopis Novi list potuje zunaj sezone do Kočevja en dan, zdaj pa je zamuda že dva dni. Pa je naročnik lahko še vesel, če dobi časopis vsaj z zamudo, saj se včasih zgodi, da ga dobi le polovico ali pa sploh ne.
KAKO UVELJAVITI REKLAMACIJO — Nekateri poslujejo sumljivo tudi zunaj poletne sezone. Tako Boru Laško za njegovo pohištvo še zdaj ni uspelo rešiti reklamacije iz marca. Pa vsi pravimo, da so slovenske firme solidne...
ZNIŽANJA — Dobra stran poletja so znižanja cen. Tako ima večina kočevskih trgovin »veliko posezonsko znižanje cen« v Jugoplastiki pa tudi »sezonsko snizen-je«. Potroški so v glavnem suhi.
IZ NKŠIH OBČIN ftjjjjjftj IZ NlkŠIH OBČIN
Ribniški zobotrebci
ALI RIBA VIDI? — Video center I »Riba« deluje v Ribnici. Z reklamnih plakatov povzemamo, da novi center snema in prodaja kasete. Kot smo iz uradnih virov zvedeli neuradno, pa v novem centru ne gredo najbolj v promet posnetki popevkarskih zvezd, filmi itd., temveč je bilo vsaj v začetku največje povpraševanje na svečanosti ob otvoritvi prenovljene | cerkve na Sveti Ani.
MOSTIŠČARJI IN LOPATARJI — I Zaradi prenove je glavna ribniška ulica (Šeškova) prekopana in prek kanalov so postavljeni mostički, da občani lahko pridejo do trgovin. Ribničani pravijo, da so I tako postali mostiščaiji, pozimi pa bodo | lopataiji, saj bo treba spet kidati.
SLAB PROMET — V ribniških trgo-1 vinah je v zadnjih tednih promet občutno | upadel, predvsem zaradi dopustov in padca standarda. Zanimivo pa je, da so vedno I polni bifeji, tudi pri trgovinah.
SPOMINKARSTVO IZTRŽI MANJ — Prodajalna spominkov Turističnega društva Ribnica bo imela letos občutno manj prometa. Vzrok je prenova glavne ribniške ulice, kjer je tudi ta prodajalna. Turisti se zdaj vozijo po obvozu in jih v središče Ribnice skoraj ni.
Trebanjske iveri
SPET MIRENSKI BAZEN — V prejšnji številki je anketiranka iz Trebnjega dejala, da bi bilo treba najti gospodaija za mirenski plavalni bazen, ki že dolgo časa buri duhove ljudi v trebanjski občini. Pa se je takoj našel Trebanjec, kije odkril, daje ta plavalni bazen prav lepo naslikan in našminkan v trebanjskem turističnem prospektu. In zloben, kakor je, je še dodal, da bi tisti šminker, ki je bazen obdeloval za prospekt, ‘udi sedaj lahko naredil kaj podobnega, ko so pasji dnevi najhujši.
DOSTI DENARJA, PA MALO MUZIKE — Že kar dolgo je tega, ko so vrli železničaiji ukinili en vagon na delavskem vlaku, ki odpelje iz Trebnjega ob šesti uri. Sedaj, ko ni šolaijev in dijakov, so razmere na vlaku še kar znosne, s 1. septembrom, ko se začne šolsko leto, pa na vlaku ni niti toliko prostora, da bi potniki stali na eni nogi in tako rekoč lebdijo v zraku. Zato Trebanjci, ki sicer nimajo čisto nič proti železnici, apelirajo na železničarje, naj spet uvedejo dodatni vagon. Ob novih cenah za vozovnice in pristojbinah za pos-tajnino ter drugih poslovnih zvijačah bodo zagotovo našli nekaj notranje rezerve za kritje dodatnega stroška.
NOV VOZNI PARK — Včasih, ko je v kulturnem domu stolovala samo uprava krajevne skupnosti Trebnje, je pred domom stala ena sama stoenka, stara enajst let. Odkar pa ima v kulturnem domu svoje prostore tudi obrtna zadruga Unitehna, stoje pred poslopjem BMW-ji, audiji in podobne »zverine«. Toliko v pojasnilo vsem začudenim pogledom, ki se sprašujejo, od kdaj je trebanjska kultura taka bogatinka.
KOMUNALI SMRDI DENAR? — Trebanjska Komunala ta slovita ustanova posebnega družbenega pomena ni hotela prevzeti v upravljanje trebanjske tržnice. Pa so stvar vzeli v roke krajevni skupnosti in sedaj zelenjadarjem za stojnice zaračunajo lepe denarce, ki zadoščajo za plačo tajnika KS. Ali komunali smrdi denar, ali pa v njej kaj smrdi?
Novo v Brežicah
m
NARAVA, KAJ JE TO? — Ob vhodu v Termah na Čatežu gnezdijo lastovke. Za nekatere je to prikupna dobrodošlica, drugi se zmrdujejo nad ptičjim naraščajem. Nič nočejo vedeti o tem, da imajo tukaj ljudje lastovke zelo v časteh in da so veseli, če se spomladi vračajo. Generacije iz blokov in velikih mest jih niso vajene, torej jih bodo morali v prospektu opozoriti na to posebnost.
KDAJ PETERČKI? — V telefoniji so dvojčki nekaj povsem običajnega, krajani' iz vasi na obrobju občine, ki so si omrežje zgradili iz svojega denatja, pa ne bi nič nergali, če bi PTT vpeljal trojčke, četverčke ali celo peterčke. Dan bi si razdelili po urah in telefonično opravili, kar morajo zdaj peš ali z avtom, ko bi jim pošta priznala inovacije po željah.
Sevniški paberki
Nobena vas ne bo več zadnja
Pišece: Vsi so plačali, vsak bo nekaj dobil — Ta mesec asfalt — V KS bodo priključili prvih 20 telefonov, v vsako vas po nekaj_____________________________________
PIŠECE — Asfalt je bil tista vaba, zaradi katere so ljudje lani izglasovali triodstotni krajevni samoprispevek, ki ga bodo plačevali do 1992. leta. Dogovorili so se, da bo vsaka vas dobila iz tega denatja tudi del posodobljene ceste in da nobena od njih ne bo zadnja.
Delajo natanko po dogovoru, zato so za asfaltiranje istočasno pripravili štiri odseke. Še ta mesec se bo prebivalcem Orehovca, Pavlove vasi, Podgorja in Dednje vasi izpolnila želja po gladki cesti. Povsod jim bo ostalo nekaj makadama, vendar jih to ne moti saj bodo zdaj laže počakali na novo priložnost.
V pišečki krajevni skupnosti rešujejo vzporedno še druge probleme. Najdlje se ubadajo s telefonijo, ki jim povzroča tudi največ skrbi. Omrežje so krajani sfinancirali sami in opravili tudi večino dela za razpeljavo. Te dni pričakujejo tehnični prevzem, nakar bodo lahko priključili prvih dvajset telefonov. Več jih ne morejo, čeprav čaka na priključek 120 upravičencev.
V Pišecah so krajani razširili tudi pokopališče. Delo so opravili skupaj z Globočani, ki so prav tako kot oni zbi-
Pridobitvi podloških lovcev
LD Veliki Podlog predala namenu lovski bivak in ________________kočo________________
VELIKI PODLOG — V mozaik številnih prireditev ob prazniku krajevne skupnosti Veliki Podlog so svoj kamenček prispevali tudi člani lovske družine Veliki Podlog. Pretekli petek so namreč predali namenu lovski bivak na Polanah v Krakovskem gozdu in pa lovsko kočo na Globelem.
Za obe novi pridobitvi je prav gotovo najbolj zaslužen Tone Bučar, starešina lovske družine Veliki Podlog, obeh novih objektov pa seveda ne bi mogli zgraditi tudi brez izdatnega števila prostovoljnih delovnih ur članov lovske , družine in prispevkov v denarju in materialu številnih obrtnikov in delovnih organizacij iz krške občine. Toda vztrajno in prizadevno delo članov lovske družine je vendarle obrodilo sad, čeprav je gradnja obeh objektov trajala razmeroma dolgo. Lovsko kočo so začeli graditi leta 1978, gradnja lovskega bivaka pa je trajala tri leta. Koliko sta vredna oba nova objekta, sedaj niti ni mogoče reči, sta pa neprecenljive vrednosti za lovsko družino in njeno dejavnost. Lovci menijo, da bosta prišla prav tudi vsem drugim ljubiteljem narave, ki pa je v krški občini žal vedno bolj ogrožena, zlasti še njen živalski svet, kjer podloški lovci opažajo vedno man-I jši stalež male divjadi, zajcev, fazanov in | jerebic. Prav o tem govori tudi brošuri-ca, ki sojo lovci izdali ob tej priložnosti, na te probleme pa je v svojem pozdravnem govoru pred domom na Globelem opozoril tudi starešina lovske družine Tone Bučar.
Na slovesnosti na Globelem, ki so se I je udeležili tudi številni gostje, so lovci podelili plaketo LD Veliki Podlog Tonetu Bučarju in Zvonku Kerinu,
J. S.
rali prispevke za razširitev. SKIS jim je pomagal z dvema milijonoma dinarjev. Jeseni bodo že lahko pokopavali svojce na novem delu pokopališča. Septembra bodo začeli graditi mrliško vežico. Do nje so ljudje sami napeljali vodo in elektriko, novo mejo pokopališča pa so zasadili s cipresami.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Cizelj je pohvalil delavnost krajanov in njihovo veliko pripravljenost za sofinanciranje novih pridobitev od telefonije do cest. Ogromno so spet napravili. Poleg vsega naštetega so lani v krajevni skupnosti zgradili šest mostov in večkrat prestavili elektriko in vodovod, ker so jim regulirali približno 2,5 km Gabernice. Regulacija še ni končana. Ostalo jim je še 2 km in Pišečani komaj
R.A.F.K.O. — Jutri, v petek, se začenja odprava 27 planincev mladinskega odseka PD Lisca Sevnica—Krško na Velebit. Na mladinskem taboru v tem gorovju in krajših postankih na Plitvicah in ob Jadranu bo verjetno precej razgibano življenje. To opazovalci lahko sklepajo po skrbnih pripravah skupine, ki naj bi se vrnila domov 21. avgusta. Nekakšna maskota odprave je Rafko, ki gaje domiselni sevniški obrtnik in oblikovalec Zdravko Balog upodobil tudi na majicah pohodnikov. Toda pozor! Rafko ni le ime, ampak predvsem kratica, ki je všeč tudi Rafaelam.
ODMEVEN SPOMIN — Srebrni rokometaši Sevnice so na paradi v Tera-mu blesteli že na uvodni paradi, ki se je raztegnila na komaj dveh kilometrih, italijanski organizatorji pa so poskrbeli, da je bilo polne tri ure zelo živahno, pravi spektakel. Sevničani so se v srca številnega občinstva te »olimpiade mladih rokometašev« zapisali tudi kot najbolj elegantna evropska skupina. Sevničane je lepd oblek-a Jutranjka, lesene klompe pa je prispevala Kopitarna. Modni imidž in odlične športne igre so naše fante zbližali tudi z zalimi nordijskimi dekleti, tako daje ostalo tudi nekaj odprtih srčnih ran. O poškodbah na igrišču smo že poročali.
Ivan Cizelj
čakajo, da bi vodarji zaključili delo in jim pomagali do več plodnih površin.
J. T.
V	y	,ek
Boljša cesta bo zadržala ljudi doma
Vaščani posodabljajo cesto od Gornje Blance do Stranj
STRANJE — Velika večina krajanov Gornjega Leskovca in Stranj se je pri posodobitvi makadamske ceste od trgovine na Gornji Blanci do Stranj pod Bohotjem v dolžini 3300 metrov zelo izkazala. Krajani so opravili že 330 traktorksih in 1800 udarniških delovnih ur. In še je čas, da tisti maloštevilni krajani, ki še stojijo ob strani, prispevajo svoj delež.
Krajani, ki jim je ta cesta dobesedno edino okno v svet, saj se telefonija šele prebija v te odročne kozjanske predele, si želijo izboljšati stik z večjimi kraji v dolini, kot so Senovo, Brestanica, Krško in Sevnica, se pravi, da bodo odrasli hitreje prišli do tovarn, mladež pa v šole. Ker pa je kmetovanje še pomembno v teh hribih in se ljudje zlepa ne ločijo od koščka še tako skope zemlje, bo boljša cesta omogočila tudi lažji dostop zdravniku ali živi-nozdravniku do vasi, za katere je bilo v preteklosti značilno naglo izseljevanje.
Kot so nam povedali marljivi vaščani, so morali ob gradnji ceste pripeljati ogromno gramoza, urediti celotno odvodnjavanje, pri polaganju cevnih propustov na zelo težkem terenu pa so morali živo skalo in drugo zahtevno zemljišče premagati tudi s pomočjo 154 vrtin z miniranjem. Krajani so iz žepa zbrali še okrog 10 milijonov dinarjev za asfalt, zato upajo, da v teh naporih za boljšo povezavo s svetom ne bodo ostali asmi.
P. P.
Gotovo bo do roka
Kasnejših prekopavanj v Ribnici ne bo
RIBNICA — »Dela na Šeškovi ulici bodo zagotovo končana do roka, 10. oktobra. Namesto prvotnega enega glavnega voda vodovoda bosta zdaj pod to ulico položena dva, ker je to nujno zaradi križanja s kanalizacijo. Zaradi tega bo dela več, vendar pogodbeni rok ne bo trpel. Predvideno je bilo tudi, da bodo najprej uredili kanalizacijo in nato vodovod, vendar je zdaj vrstni red del prav nasproten, kar pa tudi ne bo vplivalo na podaljšanje roka izgradnje,« zagotavlja dvomljivcem Anton Tanko iz ribniške Komunale.
Komunalna skupnost je tudi dovolj zgodaj obvestila Elektro Kočevje in PTT, naj sporočita se želje in potrebe. Če bo torej kasneje potrebno zaradi teh dveh delovnih organizacij ulico prekopavati, bo to njun spodrsljaj (znano pa je, da take in podobne spodrsljaje naposled vedno plačajo potrošniki — občani). Tudi z urejanjem pločnikov in ceste ne bi smelo biti težav.
Med Ribničani je nekaj negodovanja zaradi težkega dostopa do trgovin, vendar so izvajalci del poskrbeli za dostopnost, kolikor je bilo najbolj možno. Tudi dovoz do trgovin je omogočen po stranskih ulicah.
J. P.
Krške novice
LOVSKA KOČA NA GLOBELEM — Lovci so vanjo vgradili domala 5000 prostovoljnih delovnih ur. (Foto: J. Simčič)
Podlog: slavili skup z gasilci
V KS Veliki Podlog so letos prvič praznovali krajevni praznik — Nov gasilski dom ob 60-letnici delovanja gasilskega društva____________________________
VELIKI PODLOG — V krajevni skupnosti Veliki Podlog, ki obstaja od leta 1979, so se letos prvič odločili za praznovanje krajevnega praznika, še posebej močno spodbudo za to odločitev pa so dobili kar letos praznuje 60-letnico delovanja tudi prostovoljno gasilsko društvo iz Velikega Podloga. Praznik so posvetili spominu na izgnance, ki so se prav na te dni vračali iz Nemčije in drugih krajev.
N a praznik so se v krajevni skupnosti	teles, so se že leta 1954 lotili elektrifika-
temeljito pripravili, pri čemer je treba	cije vasi, dvajset let kasneje so skupaj s
opozoriti na to, da imajo velike zasluge	pripadniki JLA gradili vodovod, potem
za razvoj krajevne skupnosti gasilci, ki	je prišel na vrsto telefon in še bi lahko
naštevali.
Predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Arh je v posebni izjavi za naš list govoril predvsem o načrtih za prihodnost. Denar iz samoprispevka, ki so ga sprejeli lani, bodo porabili predvsem za polaganje zaporne plasti asfalta na ceste in računajo, da bodo že prihodnje leto zaključili z deli, še posebej, če bodo v krški komunalni skupnosti tudi vnaprej pokazali toliko razumevanja in volje za
NEKATERI ZA SODRAŽICO
RIBNICA, SORAŽICA — Čeprav je že dokončno odločeno, da bo kljub večjim komunalnim delom letošnji ribniški sejem suhe robe in lončarstva v Ribnici, nekateri še vedno menijo, daje bil umesten tudi predlog, naj bi bil letos sejem v Sodražici. To utemeljujejo, da bi bilo letos v Sodražici za sejem več prostora, kot ga bo v Ribnici, pa tudi s tem, da so pravi suhorobarski proizvodi pretežno z območja krajevne skupnosti Sodražica. Sodražani imajo sicer prav, sejem pa bo le v Ribnici in sicer 4. septembra.
pomoč. Pa vendar (o ne bo edina naloga za prihodnost, saj se v tej krajevni skupnosti nameravajo lotiti tudi gradnje kanalizacije.
Še posebej slovesno je bilo preteklo nedeljo, ko so v Velikem Podlogu praznovali svoj praznik gasilci. Na slavnostni seji gasilskega društva v kulturni dvorani so ponovno pregledali svoje nadvse uspešno delo v preteklih šestih desetletjih, katerega vrh so dosegli v zadnjem času, ko so zgradili nov gasilski dom in pridobili tri nova vozila za svoje potrebe. Veliko hvaležnost so izrazili svojima rojakoma, zdomcema v Nemčiji, Antonu in Vinku Horženu, ki sta društvu podarila gasilsko orodno vozilo. Popoldne so v Velikem Podlogu pripravili gasilski dan Občinske gasilske zveze Krško, ko so opravili predajo vozil in so se gasilci predstavili tudi na paradi.
J. S.
ZAMENJALI BOGA — V krajevni skupnosti Veliki Podlog so poleg del na cestah in poteh ter okoli novega gasilskega doma marsikaj postorili tudi ob odcepu ceste v krajevno središče. Med drugim so temeljito obnovili božje znamenje in sedaj pravijo, da jim gre vse veliko bolje od rok, odkar so »zamenjali« boga. »Novi« bog jim je šel celo tako na roke, da je bilo ob Krajevnem prazniku lepo vreme. Kaj naj rečemo na vse to? Ali bi tudi vsem nam bilo lepše, če bi zamenjali kakšnega boga?
NEŠPORTNI SENOVČANI — Nekdaj je Senovo slovelo po izvrstnih športnikih, sedaj pa se širijo glasovi, da v tem drugem največjem mestu v krški občini ne morejo zbrati niti rokometne ekipe. Tudi nogometaši, ki so nekoč sloveli po vsem Posavju kot najhujši lomilci nog, so se zdaj tako spridili, da jim je že trening enkrat na teden odveč. Celo tenis, kije za nekaj časa pritegnil športnega delovanja željne Seno-včane, sedaj ni več tisto. In kar je pri tem najhuje, lepa športna dvorana ostaja neizkoriščena, na novem teniškem igrišču pa mladci in mladenke igrajo tenis kar v navadni obutvi. Pristojni komaj čakajo, da se z moija, kamor se je začasno umaknil, spet vrne Zoran Šoln, in končno naredi
VROČA TENISAČA — Naj se nekateri še tako pritožujejo, da preveč pišemo o tenisu, vendarle ne smemo izpustiti novičke, ki je prispela iz daljnega Poreča. Tam sta namreč letovala tudi Boris Macur in Dolfe Moškon. Ta dva najbolj vneta te-nisača sta namreč tenis igrala tudi sredi najhujše vročine in kot sta zagotavljala vsem slučajnim pasantom, tega nista počela zaradi tega, ker bi bila tedaj cena za uro igranja najnižja, pač pa sta to počela iz golega užitka in ljubezni do tenisa. Seveda bi bila oba tenisača lahko veliko atrakcija za poreški turizem, žal pa v tako hudi vročini, kakršna je bila julija, si nihče ni upal tenisa niti gledati.
Nova »metla« na sevniški Zagi
Novo vodstvo uživa večje zaupanje pri delavcih kot nedavna prisilna uprava — Steklo je delo v decimirnici, kjer naj bi jeseni vpeljali še drugo izmeno
Ivan Arh, predsednik sveta KS Veliki Podlog
so tako rekoč prva organizacija v njej. Sicer pa so v preteklih letih v tej krajevni skupnosti veliko naredili, da bi bilo življenje krajanov lepše. Obnavljali so ceste, vodovode in kraje tam okoli, ki so bili nekoč zapisani samo kmetijstvu, vdahnili novega življenja. Kot je povedal predsednik skupščine krajevne skupnosti Franc Juvane na slavnostni seji vseh krajevnih družbenih in političnih
SEVNICA — »Mi imamo samo en ci(j — večji dohodek, ta pa omogoča tudi večje osebne dohodke. Hlod hočemo razžagati in desko prodati. Skušamo dobiti kupce za svež, nesušen transportni les, čeprav vemo, da naša prihodnost ne sme temeljiti na taki prodaji. Trenutno pa je za nas celo najbolj ugodno kupiti
sevniške Za
S
NOV GASILSKI DOM — Gasilci iz Velikega Podloga, ki so najaktivnejše društvo v krajevni skupnosti, so ob svoji 60-letnici predali namenu nov gasilski dom, ki so ga zgradili ob pomoči vseh krajanov. (Foto: J. Simčič)
suho desko,« razlaga tržne razmere novi direktor Brežice, Vukašin Marčetič.
Predenje lani oktobra Marčetič prišel na Žago, je bil tehnolog in šef proizvodnje v Tovarni pohištva Brežice. Žaga je pod prisilno upravo lansko devetmesečje končala s 45 milijoni izgube. Zgovoren je podatek, da so na Zagi samo v lanskem zadnjem trimesečju, torej po prihodu novega direktorja, ustvarili kar 54 odstotkov celotnega prihodka v poslovnem letu 1987.
Navkljub temu je Žaga končala poslovno leto z motnjami v poslovanju, se pravi, daje dohodek komaj zadoščal za plače in še nekatere obveznosti iz dohodka.
Nova »metla« na Žagi pa se še izdatneje pozna v letošnjem zelo uspešnem prvem četrtletju in tudi uspešnem polletju, saj je 73 delavcev ustvarilo celo nekaj akumulacije. Dohodek na delavca je znašal 7,6 milijona dinarjev. Po nekaterih kazalcih uspešnosti gospodarjenja so na Žagi že v prvem trimesečju dosegli celo najvišjo rast v sevniškem gospodarstvu.
»Delavci zvečine hočejo pošteno delati. So še posamezniki in skupinice, ki skušajo deiati na škodo kolektiva, toda jaz skušam vedno odkrito pojasniti, kaj je v prid in kaj ni dobro za večino, in
tage, tozda GG
moram reči, da velika večina delavcev zaupa taki poslovni politiki. Težave na Žagi so bile in jih še čutimo, ker je bila investicija zelo nepopolna in nestrokovna. Razlog je razumljiv, a neupravičen. Razumljiv zato, ker so to storili gozdarji, ki pač niso imeli tolikšnega občutka niti interesa za finalno predelavo, kot bi ga imeli lesarji. To je bil tudi razlog, da so gradili decimimico pred sušilnico.
Vukašin Marčetič
Jeseni načrtujemo, da bomo pričeli delo v dveh izmenah v deemimici, kije doslej bolj ali manj stala. 3e bi Že zdaj
začeli z delom v dveh izmenah, pomeni, da bi okrog 900 kubikov suhih desk iz zaloge (od tega je kakovostnih okrog 800 m3, saj je preostala zaloga stara že več kot leto dni) decimimico zaposlilo za okrog 2 meseca. Misliti pa moramo tudi na sušne zimske mesece na žagi. Letos naj bi razžagali 25.050 m3 hlodovine, od tega bomo dobili od naše delovne organizacije okrog 19.000 m3,« je povedal Marčetič.
P. PERC
11 BRCZIŠKt*^ POR0DNI$NIC£%* ^
V času od 23. do 30. julija so v brežiški porodnišnici rodile: Tatjana Kolman iz Sevnice — Kajo, Brigita Zajc iz Orešja — Maria, Zdenkica Stanišak iz Marije Gorice — Anamarijo, Milena Srpčič iz Brežic
— Tomaža, Mojca Kežman iz Loč — Roka, Nadica Solenički iz Kupljenovega
— Nikola, Bernarda Bohm iz Dobove — Jernejo, Branka Kaplan iz Brežic — Mirno, Branka Polajžer iz Gor. Lenarta — Žiga, Marija Povhe iz Arta — Petro, Marjana Krajnc iz Dobove — Ksenijo, Mana Valenčak iz. Brežine — Audreja, Heieba Hostar iz Cudrovca — Jerneja, Ljvdmila Bizjak u Brezja pri Senušah — Roka, Vesna Škofijanc iz Skopic — Primoža, Anica Prah iz Trnovca — Roka, Marjanca Begič iz Brestanice — Jasmina, Stanislava Križman iz Brežic — Klemena, Joži-
Rajterič iz Brestanice — Aleša, čestitamo!
S
tura
in
bra-anje
Dom ne bo več delal sramote
■ vavi ■	■	V*	■
brežiški občim
BREŽICE — Občinsko središče je brez dvorane za gledališke prireditve in večja zborovanja, odkar je inšpekcija pred leti prepovedala uporabo prosvetnega doma za te namene. Žunanjost so obnovili, notranjost čaka. Zadrževanje na odru je smrtno nevarno, dokler ne bodo zamenjali škripčevja in drugih naprav. Tudi dvorano bodo morali popolnoma prenoviti, saj bi zagorela kot bakla, če bi se vnele obloge. Vse po vrsti v njej je načel zob časa. Tako polomljenih in škripajočih stolov, kot so v tej dvorani, danes nima niti najbolj zakoten gasilski dom.
Tako ne gre več. Zavod za kulturo, ki z dvorano upravlja, zanjo ne
• Na pomoč republike se Bre-žičani ne morejo zanašati, ker uradno občina ni več med nerazvitimi, čeprav je čisto na dnu lestvice. Tudi pri zavarovalnici ni možnosti, ker je brežiški delež že porabljen, bančni kredit pa ob sedanjih obrestih sploh odpade. Ostanejo torej res samo delovne organizacije, ki se odzivajo z razumevanjem, čeprav imajo omejene možnosti.
dobi niti dinaija najemnine, ker je ne more odstopiti za nobeno prireditev. Zavod sam nima denaija za obnovo, zato so se vse zahteve občanov, ki jim ni vseeno, če dom propada, strnile na občinski skupščini. Izvršni svet je imenoval gradbeni odbor in prvi korak je napravljen. Odbor se je skupaj s finančno komisijo že lotil dela.
Zdaj se ve, da bi za prvo fazo potrebovali blizu 250 milijonov dinarjev. Uredili bi samo dvorano. Občinska kulturna skupnost ima zanjo rezerviranih 19 milijonov, kar je samo kaplja v morju. Preostalo vsoto bodo poskušali zbrati ob sodelovanju delovnih organizacij in obrtnikov. Z delovnimi organizacijami nameravajo skleniti samoupravni sporazum. Po izjavi predsednika finančne komisije Draga Loperta so že obljubili prispevke tile kolektivi: Agraria, Kerametal, Posavje, Terme Čate, SCT Krška vas, iz sosednje občine pa TCP Dju-ro Salaj in Jedrska elektrarna, kjer je zaposlenih precej Brežičanov.
Obrtniki naj bi nakazovali denar na žiro račun kulturne skupnosti. Prispevke do 300 tisoč dinaijev jim bo uprava za prihodke obračunala kot strošek. Gre za enak način, kot je potekalo zbiranje prispevkov za medicinsko opremo zdravstvenega centra. Iz tega vira se nadejajo okoli 30 milijonov dinarjev. j j
Keltsko pokopališče na Marofu
Na Kapiteljski njivi odkrili 53 novih keltskih grobov — Najdbe iz zadnjih let bodo na ogled na posebni razstavi, ki jo bodo odprli oktobra v Dolenjskem muzeju
NOVO MESTO — Že tretje leto zapored opravlja Dolenjski muzej arheološke raziskave na nekdanji Kapiteljski njivi v Novem mestu. Ta velika njivska parcela nad Marofom skupaj s Klemenčičevimi njivami na Mestnih njivah predstavlja največje prazgodovinsko pokopališče v Novem mestu, kjer so neprekinjeno pokopavali več stoletij pred našim štetjem.
Dosedanje raziskave na tem kraju so pokazale, da imamo na Kapiteljki njivi opraviti s pokopališči iz treh zaporednih časovnih obdobij naše prazgodovine. Najstarejši so grobovi iz obdobja kulturne žarnih grobišč ob koncu bronaste dobe. Sledijo grobovi v halštatskih gomilah iz starejše železne dobe, ki so na zemljišču zaradi razoranosti komaj še opazne in slednjič še keltski žgani grobovi iz mlajše železne dobe. Časovni razpon pokopavanja na tem velikem pokopališču znaša približno sedemsto let, od 9. do 2. stoletja pred našim štetjem. Pri oranju na tej njivi so prihajale na površje naključne najdbe iz odoranih grobov: črepinje lončenih posod in razlomljeni železni ter bronasti predmeti. To nas je opozorilo in spodbudilo, da se lotimo načrtnega arheološkega izkopavanja tega območja. Dolenjski muzej si je zastavil dolgoročni raziskovalni program, da bo z vsakoletnimi izkopavanji raziskal to bogato arheološko najdišče. Raziskavo financira občinska raziskovalna skupnost Novo mesto.
Rezultati dosedanjih raziskav so presegli naša pričakovanja. Leta 1986 smo na vzhodnem delu Kapiteljske njive raziskali 200 m2 zemljišča in odkrili 25 žganih keltskih grobov z lepimi najdbami. Ugotovili smo, da so odkriti grobovi samo del večjega keltskega pokopališča, ki ga lahko pričakujemo pri bodočih raziskavah.
Lani poleti smo na zahodnem delu Kapiteljske njive pričeli z raziskavo velike halštatske gomile. Zaradi omejenih finančnih sredstev in časovne stiske smo raziskali samo eno polovico gomile in v njej odkrili med drugimi izjemno bogat in pomemben grob halštatskega veliaka v polni bojni opremi, ki je živel okrog leta 700 pred našim štetjem. Mož, kije bil pokopan v tem grobu, je bil na vrhu tedanje družbe, zato ga prištevamo med halštatske kneze. Zaradi pomembnosti in dragocenosti so bile vse najdbe iz tega
RAZSTAVE V OSILNICI
OSILNICA — Akademski slikar Jure Cihlar bo 15. avgusta v sodelovanju s turističnim društvom Osilnica v gostilni Kovač odprl razstavo okoli 30 svojih slik. Nekatere je ustvaril na nedavni slikarski koloniji v Osilnici. Naslednji mesec bo tu razstavljal akademski slikar Jože Centa, ki je vodil slikarsko kolonijo v Osilnici. Drugi del te kolonije bo v oktobru in po njenem zaključku bo spet razstava, na kateri bodo s svojimi deli sodelovali umetniki Jože Ošaben, France Slana pa tudi akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja, sicer po rodu Osilničan.
groba poslane na restavriranje v delavnice Centralnega muzeja v Mainz, kjer sojih medtem že skoraj do konca restavrirali. (Ob vrnitvi restavriranih predmetov iz knežjega groba bomo posebej poročali).
• Letos izkopane najdbe so močno obogatile arheološko zbirko Dolenjskega muzeja ter znova potrdile izjemno bogato arheološko dediščino Novega mesta. Arheološke najdbe, ki smo jih odkrili v zadnjih letih na Kapiteljski njivi, bodo na ogled na posebni razstavi letos oktobra v Do-ienjskem muzeju.
Letos julija in v začetku avgusta smo nadaljevali z raziskovanjem keltskega grobišča, ki smo ga odkrili in načeli že leta 1986. V letošnji kampanji, ki je trajala tri tedne, smo na 350 m2 zemljišča odkrili 53 novih keltskih grobov in tako izkopali skupaj že 78 grobov. Letos odkriti grobovi so iz 3. in 2. stoletja pred n. št. Grobne jame so okrogle in pravokotne, grobovi so vkopani brez vsakršnega reda. Njihovi inventarji so precej različni, to je odvisno od spola in družbenega položaja pokopane osebe. Med pridatki prevladujejo lončene posode, ki so služile bodisi kot žare za pepel sežganih pokojnikov, ali pa kot posode za
Pisma hvaležnosti
Poročali smo že, daje Borec v eni svojih številk objavil izbor pesmi o italjanskem odporu. 170 pesmi 17 partizanskih pesnikov je izbrala in v slovenščino prevedla Jolka Milič, Franček Bohanec pa je izid pospremil s spremno besedo. Objava del italijanskih partizanskih pesnikov je vzbudila med slovenskimi bralci ugoden odziv, veliko zanimanje pa tudi v Italiji. Na naslov Jolke Milič, Frančka Bohanca in urednikov Borca je prišlo veliko pisem, ki izražajo hvaležnost in priznanje za predstavitev pesmi o italijanskem odporu v Sloveniji. Med pisci pisem je nemalo pesnikov, katerih pesmi je prevedla Miličeva. Iz vseh pisem (objavljena so v zadnji številki Borca) je moč razbrati tudi zagrenjenost avtorjev, saj so nekateri brez ovinkov povedali, da njihove partizanske pesmi v Italiji niso doživele ustrezne pozornosti.
Festival IDRIART pri nas
Ves prejšnji teden je potekal na Bledu — s koncerti
• Humoristi, zresnimo družbo! (Peter Jovanovič)
• Moralo tembolj razjeda rja, čimbolj je lakirana. (Boris Kuralt)
• O tem, da smeš imeti pri nas drugačno mnenje, imam drugačno mnenje. (Žarko Petan)
BLED — Tu je od 2. do 7. avgusta potekal festival IDRIART. Kratica IDRIART pomeni inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov z umetnostjo. Sedež inštituta je v Ženevi, vodi pa ga slovenski glasbenik — violinist Miha Pogačnik. Festivali IDRIART se vrstijo v več kot 30 državah po vsem svetu. Letos so že bili v Braziliji, Sovjetski zvezi, ZDA, Mehiki, na Kitajskem, Madžarskem in pri nas na Bledu, zaključni festival pa bo na Filipinih. Občinstvo na teh festivalih je mednarodno, ne sestavljajo ga le umetnostni strokovnjaki, temveč predvsem ljudje, ki želijo spoznati sebe in sočloveka na najboljši način — z umetnostjo.
Blejski festival, ki so ga nekateri imenovali kar družinski, saj je bilo poskrbljeno tudi za otroke od treh do štirinajstih let, je poleg koncertov obsegal še tečaje in predavanja. Glasbeniki so se lahko vključevali v mojstrske šole za violiniste, violiste, čeliste, solo pevce in
Dnevi stare glasbe
Društvo ljubiteljev stare glasbe v Radovljici pripravilo koncerte v Radovljici in na Bledu ter akademijo
RADOVLJICA — Društvo ljubiteljev stare glasbe, ki deluje v tem kraju, je pripravilo vrsto zanimivih poletnih prireditev. Koncerti, na katerih bodo domači in tuji izvajalci izvajali staro glasbo znanih in neznanih avtorjev, bodo v glavnem v drugi polovici avgusta. Največjih bo v Radovljici, kjer bo že tradicionalni festival stare glasbe in se bodo prireditve (v graščini in cerkvi) vrstile ves teden — od 14. do 21. avgusta. Predstavljena glasba bo iz obdobja od 12. do 18. stoletja, nastopajoči pa jo bodo izvajali tudi na avtentičnih instrumentih. Na enem od koncertov bodo obiskovalci slišali tudi dela, ki sojih nedavno odkrili v arhivu Klanjca v hrvaškem Zagorju.
Prvič letos bo Bled Antiqua, nova prireditev radovljiškega društva ljubiteljev stare glasbe. Na koncertih, ki bodo potekali od 15. do 19. avgusta v cerkvi na blejskem Otoku in v muzeju na blejskem gradu, bo v glavnem ponovl-
jen
radovljiškega festivala, prostorih radovljiške graščine pa bo od 14 do 20. avgusta potekala 6. mednarodna poletna akademija za staro glasbo. Do sredine prejšnjega tedna so vanjo sprejeli 26 študentov iz Slovenije, Hrvaške, Italije, Zvezne republike Nemčije in Izraela, vendar pa to število še ni dokončno. Delo akademije bo potekalo v razredih za kljunasto flavto, baročni violončelo, čembalo in orgle, predavatelji pa bodo iz Slovenije, Nemčije in ZDA. V okviru akademije bosta tudi seminar za baročni ples in delavnica pod naslovom Eksperimentalna viola da gamba za renesančno glasbo.
V Radovljici bosta še dva koncerta z nastopom študentov oziroma udeležencev akademije. Na prvem, ki bo v graščini, bodo nastopili predstavniki iz prej omenjenih razredov, na drugem, v radovljiški cerkvi, pa bo koncert orgelskih skladb.
I. Z.
hrano in pijačo — popotnico v zagrob-no življenje. Ženski grobovi so poleg lončenih posod vsebovali še nakitne predmete: zapestnice iz barvastega stekla, ogrlice iz jantarnih jagod in bronaste zaponke za spenjanje obleke. V moških grobovih je poleg posod pogosto še njihovo orožje: meč, sulica, nož in okovje za ščit. Značilno za grobove keltskih bojevnikov je, da so jim njihove meče in sulice ob zakopu v zemljo položili zvite ali razlomljene in jih tako naredili neuporabne. Ali drugače povedano: vojščak in njegovo orožje sta združena v smrti. Oblike lončenih posod v grobovih zelo spominjajo na halštatske posode, na izročilo staroselskih prebivalcev pod novimi keltskimi oblastniki. Iz tega sklepamo, da so bili na Kapiteljski njivi pokopani v večini ljudje domačega porekla, ki pa so se morali ravnati po navadah priseljenih gospodarjev Keltov. Raziskovanje prazgodovinske nekropole bomo prihodnje leto nadaljevali.
TONE KNEZ
komorno glasbo, tečaje zborovskega petja, evritmije, aktivnega poslušanja glasbe, razvoja glasbene zavesti ali tečaj jugoslovanskih narodnih plesov pa so lahko obiskovali tudi laiki. Popoldne so bila predavanja o duhovnih razsežnostih ekologije, pomenu sodobne družine, o tem, kako ravnati z bolnim otrokom, o vvaldorfskem otroškem vrtcu, vse do socialne terapije. Tečaje in predavanja so vodili priznani "domači in tuji strokovnjaki.
Posebno kvaliteto festivala so predstavljali koncerti. Vsak dan sta bila na sporedu dva. Koncertirali so odlični glasbeniki — solisti, poleg že omenjenega slovenskega violinista Mihe Pogačnika, ki živi v ZDA, še novozelandska pianistka Dierde Irons, madžarski violinist Chaba Erdelyi, ki deluje v ZDA, slovenski violončelist Miloš Mlejnik, hrvaški violinist Silvano Kuzmin ter glasbene skupine: Slovenski trobilni kvintet, mešani pevski zbor Slovenski madrigalisti z dirigentom Janezom Boletom, godalni kvartet Kocian iz Prage, orkester Glasbene mladine Zagreb z dirigentom Zlatanom Srzičem. Ne nazadnje je treba omeniti nastop skupine, ki je predstavila slovenske narodne pesmi s petjem in igranjem na ljudske instrumente, sestavljajo pa jo: Mira Omerzel-Terlep, Matija Terlep in Mo-jka Žagar, pa evritmični nastop z Anne Marie Baschlin iz Švice in Janom Ran-ckom iz ZDA. Četrti dan festivala je bil v Bohinju piknik, na katerem je folklorna skupina Emona predstavila jugoslovanske plese.
Prihodnji festival IDRIART bo pri nas leta 1990 v enem od večjih jugos-lovnskih krajev, najverjetneje v Zagrebu.
FRANC MOŽE
SLANA IN BEROVIČ RAZSTAVLJATA V VODICAH
ŠIBENIK — V galeriji Scena v Vodicah bo še do ponedeljka, 15. avgusta, odprta razstava akvarelov in pastelov Franceta Slane in Marina Beroviča. Na razstavi, ki jo je pripravil mestni muzej iz Šibenika in je na ogled že od 29. julija, se slovenska likovnika predstavljata z deli na temo moija.
Družba je pokazala šolstvu zobe
B. Gabrič spet predsednik odbora za osnovno izobraževanje
NOVO MESTO — Člana novomeškega občinskega izvršnega sveta Borisa Gabriča so pred kratkim izvolili za predsednika odbora za osnovno izobraževanje pri republiški izobraževalni skupnosti, to je na funkcijo, ki jo je v letih 1982—1986 že opravljal. Ko je privolil v tokratno imenovanje, je nemara zagrizel v še bolj kislo jabolko kot pred leti, saj ponekod celo v oblastnih organih dvomijo, da bi se družbene dejavnosti lahko kaj kmalu spet postavile na noge. Šolstvo v tem pogledu ni izjema. »Po eni strani poudaijamo pomen znanja, po drugi plati zaostrujemo položaj šolstva. Kje je meja, do katere še lahko gre zaostrovanje? Radi poudarjamo, da ima šolstvo med družbenimi dejavnostmi prednost. Toda kje lahko trenutno vzamemo in damo izobraževanju«, se sprašuje Boris Gabrič in poudarja, da bo imel na čelu odbora zelo malo manevrskega prostora.
Meni, da bi moral biti v vsej republiki enak tako imenovani zagotovljeni osnovnošolski program. Težaven položaj osnovnih šol bi morali v veliki meri blažiti s solidarnostno zbranim denaijem, s katerim bi financirali različne potrebe, med drugim dodatni pouk za bolj nadarjene učence in prevoze šolaijev. Vsega šolstvu namenjenega denatja pa bo verjetno premalo za širitev mreže celodnevnih osnovnih šol; bržkone bo COŠ vse manj, saj jim čas ni naklonjen. »Podružnične šole bomo dopuščali do skrajnih meja in jih zajemali v solidarnostne programe,« napoveduje Boris Gabrič. Opirajoč se na strokovnjake nasprotuje posebnim osnovnošolskim romskim oddelkom, saj ločevanje na ene in druge ne koristi medčloveškim odnosom in morda še čemu.
L. M.
Še: Komunisti proti stihiji
Nekaj dodatnih pojasnil bralcem Dolenjskega lista
Oglašam se v zvezi s člankom, objavljenim v Dolenjskem listu dne 21.7. 1988 pod naslovom »Komunisti proti stihiji«.
Naj takoj na začetku pojasnim, da ni moj namen polemizirati s piscem članka, ampak želim bralcem Dolenjskega lista posredovati nekatera pojasnila glede moje razprave na seji OK ZKS Črnomelj, kije bila 6. julija 1988 in na katero se tudi nanaša zgoraj omenjeni članek.
Tov. Kuniču, piscu članka, bi želel pojasniti, da moja ugotovitev, izrečena na že omenjeni seji, da v Črnomlju ni bilo organiziranega zbiranja podpisov v podporo odbora za zaščito človekovih pravic, še zmeraj drži. Ne drži pa, da mladi v Črnomlju obsojamo delovanje odbora, nasprotno, delovanje podpiramo in se strinjamo z njegovimi zahtevami, kar je bilo tudi jasno izrečeno na eni izmed sej predsedstva OK ZSMS Črnomelj.
Tudi ugotovitev, da seje kulturnega mitinga v Ljubljani udeležilo le nekaj posameznikov, še zmeraj drži, nikakor pa se ne strinjam s trditvijo, da so ti posamezniki nezaželjeni, da jih obsojamo in celo preštevamo, sicer pa sploh ne
PRIJETNO PRAZNOVANJE — Zlatoporočenca Marija in Ivan Kolenc iz Krškega (na sliki) sta na skupno življenjsko pot stopila natanko pred 50 leti v Boštanju. Žato so zlato-poročencema njuni najbližnji pripravili praznovanje jubileja na isti dan — 31. julija — v istem kraju — Boštanju, le z »malenkostno« časovno razliko pol stoletja. 76-letni Ivan, rojen na Dolenjskem v Šentjanžu, se je izučil za mesarja in ko je nazadnje delal v tem poklicu v Teharjah, je spoznal 8 let mlajšo družico Marijo. Za zakonca, ki jima ni bilo ravno z rožicami posuto, je nsyvečje bogastvo zdravje, ki pa je bolj obdarilo Ivana, čeprav je imel kar od leta 1939 do upokojitve sorazmerno naporno delo v krški Celulozi. V zakonu sta se jima rodila sin in hči, ki sta jima zgradila topel dom.
najdem razlogov ali, še manj, dejanj, iz katerih bi pisec to sklepal, razen če ne gre v tem primeru za njegovo »tiho željo«.
Glede odpovedovanja kulturnega udejstvovanja mladih pa naj povem, da je OK ZSMS v preteklosti organizirala ali bila soorganizatorica kar nekaj kulturnih prireditev od lanskoletnega kulturnega vrtiljaka, dobrodelnega koncerta za obnovo cerkvice sv. Duha, prve revije belokranjskih ansamblov, Glasa mladih, razstave mladih belokranjskih slikarjev in morda še kakšne prireditve. Vse te prireditve dokazujejo nasprotno in tako bo tudi v bodoče.
In še nekaj:
V zadnjem času so se v Črnomlju pojavili napisi v »duhu podpore« četverici, tudi na fasadah hiš in javnih zgradb, komu je takšen način izražanja podpore v korist in ponos, pa prepuščam v presojo vsakemu posamezniku.
DUŠAN JANKOVIČ Sekretar OK ZSMS Črnomelj
O TURIZMU SE SAMO GOVORI
VINICA — Zaradi dopustov je v središču Vinice že nekaj časa zaprta edina gostilna, edina avtomehanična delavnica, edini frizerski salon, dopust pa si je vzel tudi edini zobozdravnik. Dobro, da nimajo dopustov še trgovci. Preteklo soboto, na vrhuncu turistične sezone, je Vinica kazala zelo žalostno podobo. Vsi lokali v središču so bili zaprti, za živahnost je poskrbel le veter, kije po cesti raznašal smeti iz bližnjega smetišča, to pa ima svoj prostor pod soncem kar za poslovno viniško stavbo.
K. S.
Vinica
ŠE: MOTORIST OB ŽIVLJENJE
Ne vem, kako lahko pride do takih napak v Dolenjskem listu. Resda obstajajo še nekatere nejasnosti glede prometne nesreče, ki seje zgodila 29. julija, 1988 v Kloštru, enoje pa vendarle jasno. Motorist je bil Edi Pečavar, z osebnim avtomobilom pa seje pripeljal Stanislav Štublar. Kdorkoli je že dal članek v objavo, si tako bistvene napake ne bi smel privoščiti, še posebej ne zato, lpr je nesreča zahtevala smrtno žrtev, to pa je bil Edi Pečaver in ne Stanislav Štublar, kot je bilo objavljeno.
R. PEČAVAR
PRIPIS — Za hudo napako se prizadetim opravičujemo.
Uredništvo DL
40-letnica GD Lukovek
Razvili prapor, bogatejši za motorno črpalko
LUKOVEK — Vas Lukovek v trebanjski občini šteje komaj okrog 20 domačij. Sredi te vasi ponosno stoji gasilski dom. Vsi vaščani so bolj ali manj aktivni v domačem gasilskem društvu. Posebej se je to pokazalo na nedavni proslavi 40-letnice GD Lukovek, katere pokrovitelj je bil Novoles.
Na prireditvi, ki je poleg krajanov KS Dolenja Nemška Vas pritegnila še mnoge druge obiskovalce, so gasilske enote v uniformah in z zastavami ponosno korakale skozi vas. Nato so po slavnostnem govoru Toneta Straha podelili društvena in republiška priznanja in odlikovanja za 40-letno sodelovanje.
Domače društvo je ob tej priložnosti razvilo društveni prapor in ga pobratilo
s prapori GD Trebnje, Velika Loka, Ponikve, Štatenberg, Gornje Vrhe, Re-pče in Račje selo. GD Lukovek pa je do svojega letošnjega jubileja bogatejše še za novo motorno črpalko. Zanjo so dolgo zbirali denar, zato se vsem darovalcem GD Lukovek še posebej zahvaljuje za pomoč.
Povejmo še to, da so v Lukovku vaščani tudi pri drugih akcijah nadvse marljivi. Tako so pred petimi leti s svojim denarjem asfaltirali glavno vaško pot in napeljali telefonsko omrežje. Pregovor, daje v slogi moč, za Lukovek povsem drži!
FANIKA MALIŠIČ Grm 11, Trebnje
£tos poletja« bridko razočaral
Tof je Metličane grdo potegnil za nos — Pravi metliški »štosi«_
Največji »štos poletja« je bil za Metliko prihod Toneta Fornezija-Tofa z njegovo ekipo. Poznamo ga iz radijskega in TV programa kot človeka, ki s svojo ekipo rad nasmeji ljudi v teh težkih časih. Toda bridko smo bili razočarani, ko smo na terasi hotela Bela krajina čakali na pričetek »štosa poletja«.
Najprej je bil z zamudo, kasneje pa se je izkazalo celo to, da so ljudje iz Ljubljane prišli v Metliko po novice in nove vice, katere bi potem predvajali na radiu.
Marjan Kralj, ki ga tudi dobro poznamo iz radijskih oddaj, je povedal nekaj dovtipov. Dve pesmi je zapel s spremljavo svoje kitare tudi tov. Uršič. Tof kakor tudi Kralj pa sta se opravičevala, da poznata oziroma govorita vse ostale dialekte, slovenske namreč, le belokranjskega ne. Ravno tako seje pred kakšnim letom in pol na svoji prireditvi v Metliki opravičeval Mito Trefalt v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Belokranjci sedaj ne vemo, ali je naš dialekt preveč težak za učenje ali pa ni pomemben. Tudi mi težko razumemo Prekmurce ali pa jih sploh ne razumemo, pa smo vseeno radi gledali in poslušali oddaje TV in nadaljevanke iz njihovih krajev.
Naj se vrnem na ploščad hotela v Metliki, kjer ljudje niso vedeli, ali bo nastopil Tof s svojo ekipo ali bodo nas-
topili sami. Res je da niso pobirali vstopnine, tudi nismo videli, da je kdo sestavljal stol attium. Mogoče pa ga je kdo uporabil takrat, ko je hotelu primanjkovalo stolov.
»Štos poletja« za Metličane je tudi to, da spadamo geografsko pod Slovenijo, da plačujemo za en slovenski TV program ravno tako visoko TV naročnino kot ljudje iz mest, kjer lahko izbirajo med več programi.
Še večji »štos poletja« pa je, da v Metliki, tako kot v vsej Sloveniji, plačujemo obisk pri zdravniku 4.000 din, vsak recept v lekarni 4.000 din. Naši sosedje čez Kolpo (tako so mi povedali) pa za obisk pri zdravniku ne plačujejo, za recept pa le 500 din. Tudi zobozdravstvo je pri njih veliko cenejše, zato se tudi bolj čekanasto smejijo in sončijo zobe.
Plačujejo manjše prispevke svoji republiki, imajo svojo »robno kučo Ozal-jčanko« o kakršni v Metliki samo sanjamo, čeprav je parola »pri Mercatorju dobite vse«. V sosednje hrvaške trgovine tudi mi radi zahajamo, saj je tam blago veliko cenejše. Bojimo se le, da bodo uvedli na mostu na Kolpi carino. V Ozlju gradijo avtobusno postajo, pa jo bodo tudi zgradili. V Metliki pa zbiramo krajevni samoprispevek za avtobusno postajo verjetno trideset let, tako, da so morali lokacijo zanjo že prestaviti.
Da si ne bo kdo mislil, da mi s svojimi sosedi ne živimo v dobrih odnosih, to ni res, saj prav pridno delamo skupaj v istih podjetjih — v delavnicah in pisarnah. Razumemo se med seboj. Stanovanjski kredit v podjetju dobijo po potrebi vsi, ne glede na narodnost in bivališče.
Včasih imamo Belokranjci občutek, da se Slovenija neha že na Goijancih pri »Majsovi lozi«. Enako je tudi z našimi bližnjimi sosedi prek Kolpe, te imajo za Kranjce, nas pa za Hrvate.
Sicer pa se znamo tudi mi Metličani zabavati, saj je bilo več let nazaj v poletnih mesecih prav zabavno. Imeli smo veliko lepih, prijetnih zabavnih in kulturnih prireditev, ki so jih pripravljali samostojni kulturni delavci mimo kulturne skupnosti in ZKO.
Pa lep počitniški pozdrav!
ALENKA MEŽNARŠIČ Metlika
pisma
in
odmevi
Biti žejen ali umazan?
o
pravi Nikola Padevski: »Kot predvideva načrt, smo dela na tej trasi zaključili, vendar bi bila škoda, če ne bi dokončali vodovoda. Krajani jiotrebujejo vodo, brigadirji pa bi radi s končanim delom dostojno zaključili akcijo na tej trasi. Zaradi tega smo se dogovorili, da bomo z intervencijskimi akcijami se pomagali pri napeljai vodovoda.«
»Brigadirji so dobrodošli. Vsakdo jim rad da kaj iz rok, ker ve, da so nam prišli pomagat,« pravi Ingac Trunkelj iz Orlake, predsednik gradbenega odbora za vodovod na relaciji Sela Sumberk — Orlaka.
Sicer pa vezi, ki se vsaj v poletnih mesecih spletejo med prebivalci napol pozabljene su-hokranjske dežele in mladimi udarniki, najbolj zgovorno naslikajo besede brigadirjev, »tako prisrčno kot na ŽMDA Suha krajina nas domačini niso sprejeli nikjer drugje. Vsi v naši brigadi smo presenečeni nad tem, kako so ljudje gostoljubni, ljubeznivi in hvaležni za tisto, kar naredimo. V tem pogledu moram pohvaliti prebivalce grosupeljske občine. Naj se zve za to prisrčnost. Naj se zve, kako zadeve stojijo v resnici. Niti enkrat nisem tukaj občutil neprijaznosti in sporov, o katerih se pri nas sicer veliko govori vsevprek,« ne skriva navdušenja nad Slovenijo Zoran Mitrovič, stari brigadir, ki je kot komandant MDB Veljko Vlahovič iz Petrovaradina med redkimi komandanti brigad obiskal skupščino MDA Suha krajina na zasedanju pred začetkom akcije.
Tolikšna hvala bo komu morda dišala preveč po starem, po času, ko so mladinske delovne brigade navdušeno rušile rekorde za rekordom, torej po dneh, ko so še umetnikom vrele na usta »kramparsko-lopatarske« pesmi. Brigadirji res ne skrivajo navdušenja, ki spominja na najčistejši idealizem. Ker pa so pripravljeni v slehernem živahnejšem razgovoru tehtati, kakšne delovne akcije bolj prijajo njihovi duš^ hkrati dajo vedeti, da jim je mar prihajajoči cas. Po eni strani so mu naklonjeni. »Sem stari brigadir, zato lahko povem, da si niso tako blizu Drigadirji in štab na nobeni akciji v Jugoslaviji. Zadovoljen sem s sodelovanjem med investitorji del, štabom akcije, brigadami in domačini,« pravi Petko Posavski, traser v 2. in 3. izmeni. Navdušen je, da štab ni neke vrste oblast zase, ki ne pride nikoli pred oči brigadirjev.
Sicer so še mnogi naklonjeni novostim, kakršna je zmanjševanje stroge hierarhičnos-ti v odnosih med štabom in brigadirji. Vendar nekateri ne želijo pobegniti od tako imenovanega partizanskega načina organiziranja mladinskih delovnih akcij, po katerem so brigadirji zelo ostro občutili, da je nekdo štabovec in drugi ne in zaradi katerega so v stoji »mirno« poslušali delovne rezultate in dnevno zapoved. Da so mladci in mladenke res naklonjeni tudi še preizkušenim obrazcem brigadirskega obnašanja, se da razbrati iz njihove želje, da med dnevno zapovedjo ne bi sedeli, in vprašanja, zakaj v Žužemberku dvignejo zastavo samo na začetku izmene.
Očitno si belijo v Žužemberku glave tudi s takimi pomisleki. Zato je ta zvezna mladinska delovna akcija, tako kot druge, razpeta med ideal in stvarnost. Na njeni sončni strani so želje, kakršno je izrekel v soboto Radoslav Mi-jovič iz MDB Igmanski marš: »Taka akcija je prava. Negovati jo je treba naprej, saj se na njej ljudje družijo in medsebojno spoznavajo.« Njena senena stran je polna odprtih vprašanj, ki razjedajo mladinsko prostovoljno delo nasploh. Ali take akcije ati tabori? Ali klasične delovne akcije v sodobni preobleki, ki pomeni v glavnem več demokratičnega navdiha pri krojenju vsakdanjika v naselju in na trasi? Ali sploh še upati na brigadirje iz Slovenije, kopa zbiranje kandidatov za akcije širom republike praviloma ne rodi sadov? In: ali bo sploh kaj denarja za akcijo?«
To sicer ni izjemna drama, saj je stanje bolj ali manj značilno že za nekaj let nazaj. Doslej so zadeve, vsaj kar zadeva akcijo Suha krajina, znali postaviti na njihovo mesto. Viharje je vsakič dozdaj pomagal previhariti Nikola Padevski. »Padevski je duša brigadirstva,« je prepričan Milan Vrhovec iz Grosuplja. »Menjajo se brigadirji, menjajo se brigade, Niko pa ostaja,« je v soboto zbrala občutke kar vseh ob vodovodnem kanalu komandantka akcije Melita Močnik.
Domačini bodo pozabili lej>e in temne strani ZMDA Suha krajina, če so se kdaj sploh zavedli, v kakšnih mukah se jim rojeva pomoč. Pozabili bodo imena. S hvaležnostjo pa bodo v Orlaki pomnili, da jim je pritekla voda.
M. LUZAR
»Zdaj poleti prihajamo z njiv vsi preznojeni in umazani in bi se radi skopali. Najprej pogledamo, kako je v vodnjaku; ali se bomo umivali ali pa bomo s tisto vodo napojili živino.« Kdo je to rekel, niti ni pomembno, dovolj je, daje bil možakar doma iz Orlake v Suhi krajini. Toda ce bo šlo po sreči, bo bržkone še letos povedal, da imajo v vasi dovolj vode in to tiste iz stiškega izvira, ocf koder priteka v Orlako po pravkar položenih ceveh. Ko bo pritekla iz vodovodnih pip, se bodo domačini s hvaležnostjo spomnili mladih rok, ki so greble po rdečkasti prsti in pripravljale vodi pot.
Vodovod proti Orlaki pomagajo graditi brigadirji mladinske delovne akcije Suha krajina.
V ta suhi predel trebanjske občine se vozijo iz 17 kilometrov oddaljenega Žužemberka vsak dan isti brigadirji, 6. avgusta pa je bilo na delovišču po 5 mladincev iz vsake brigade. »Gostje« z drugih tras so prispeli v Orlako, ker je bila ta avgustovska sobota svojevrstna udarniška akcija. Vodstvo akcije je namreč povabilo ob nezasipani vodovodni kanal ob cesti Sela Sumberk — Orlaka poleg brigadirjev še brigadirje veterane in funkcionarje iz občin Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje. Če je bil to poskus zbliževanja, je propadel, kajti funkcionarji so ostali odločno doma. Da ne bo pomote, velja dodati, da se v predsedstvu skupščine akcije in v štabu akcije sprašujejo, ali so občinske konference ZSMS sploh poslale vsa vabila. Kakorkoli se je
že zgodilo, je, kot je: birokrati so odbili ponujeno roko.
Tudi domačine iz Orlake se je dalo ob jarku prešteti na prste ene roke, toda tako je bilo le v soboto. Drugače delajo skupaj z brigadirji. Med tednom imajo za to več casa, kajti ob sobotah jih obiščejo otroci, ki so se razselili na vse strani. Ko dobijo pomoč, se zapodijo v gozd in kaj postorijo na polju. Medtem ko v Orlaki domačini počakajo, da pridejo domov sorodniki in gredo skupaj z njimi delat »svoje«, ponekod v grosupeljski občini povabijo svojce, da v čim večjem številu delajo z brigadirji. Tako je razmišljal eden od domačinov. Morda se je zmotil, v vsakem primeru pa Je očitno, da se domačini ne dajo ugnati skopi Suhi krajini. Kosijo in orjejo in upajo, da bodo lažje živeli.
V neobvezen [Dre mi sle k
NEKOČ SEM IMEL AVTO
Statistiki so izračunali, da je tako imenovana obnovitvena stopnja jugoslovanskega avtomobila 19 let, kar pomeni, da menjamo jeklene konjičke na skoraj 20 let. Ob znani kakovosti vozil iz domačih tovarn je težko verjeti, da avto po tako dolgem obdobju sploh še stoji na kolesih, vendar je to očitno eden zadnjih jugoslovanskih čudežev.
Časi pa bodo očitno samo še slabši, Čeprav avtomobilistična lakota v naši državi kljub pomanjkanju denarja še ni potešena, lani se je trem milijonom zasebnih vozil pridružilo skoraj 70.000 novih. Ni treba biti vedez s kristalno kroglo za napoved, da bodo jugoslovanski trgovci z avtomobili prav kmalu milo prosili kupce, naj si privoščijo avto, vendar si ga ti ne bodo mogli. Ti časi so pravzaprav že tu, na katerikoli avto ni treba več čakati, nekdaj tako priljubljenega BMW iz serije 316 dobiš takoj in še s popustom, nekoč pa je od vpisovanja vrstnega reda zanj živel marsikateri lahkokruhmk. T akoj dobiš tudi alfo, peugeota, mercedesa itd. Nekoliko je treba (ko smo že pri konsignaciji, ki ji ne cvetijo rožice) čakati le na res ekskluzivne modele, kajti v naši deželi je zdaj tako, da jih ima nekaj neznansko veliko denarja, večina pa skoraj nič. Vmes je brisan prostor.
To se pozna tudi na avtomobilskem trgu, za med gredo v promet najnovejši beemveji serije 5 in 7 in rabljeni 126 P. Vse pove podatek, da dobiš za novega BMW ugledne serije 20 do 30 rabljenih pejčkov. V časnikih je vse več oglasov, ki ponujajo avto z geslom »vplačaj in odpelji«. Kdo bi rekel, da se za-
deve samo normalizirajo, drugod po svetu (z izjemo socialističnega tabora) je namreč nekaj popolnoma vsakdanjega, da je avtov in modelov vedno več kot kupcev. Pri nas ni bilo tako, ni ga med nami, ki zaradi večjega povpraševanja od ponudbe ne bi pri nakupu avta vsaj enkrat iskal in običajno tudi našel bližnjico. Zdaj pa bo (je že) avtov nenadoma dovolj in preveč. Da je res tako, kaže tudi primer z golfi iz TAS. Dobiti ga je mogoče, ne da bi temu ali onemu porinil 1000 ali 2000 mark. Najbolj iskani avto na jugoslovanskem trgu bo kmalu najbolj običajno blago, nikoli več se ne bo zgodilo, da bi bilo zaradi umetno zadrževane prodaje (TAS pač ni znal doseči normalnih cen) za dve leti staro di-
zelsko ropotuljo treba odšteti več, kot je (res samo na papirju) stal nov golf.
Da je dogorelo do nohtov, so sprevideli celo pri Crveni zastavi. Njihov jugo lahko v Ameriki odpelje vsak, ki ima 250 dolarjev, vse ostalo je na kredit. Kupčija stoletja se počasi sprevrača v polomijo stoletja. Avtov, ki jih svet ne mara, se Jugoviči sicer ne bi branili, a kaj ako zanj pri nas ni dovolj 250 dolarjev in potrdilo o zaposlitvi. Za najslabši jugo, koral, skalo in podobne izpopolnitve je treba odšteti okroglo staro milijardo.
T oliko denarja s poštenim delom v tej deželi ni več mogoče privarčevati, posojila pa pri teh obrestnih stopnjah jemljejo samo še imbecili.
MARJAN BAUER
oS *rt
*.h M
•d o
© g
m
O.®
tpH e. ^!h ®
s © d
Prva žrtev avtomobila je bila Angležinja Bridget Driscoll, ki jo je oktobra 1896 z »daimlerjem« povozil poskusni voznik te tovarne Arthur Edsell. Pri polni hitrosti (30 km na uro) so vozniku odpovedale zavore.
Prvo ženitno posredovalnico v zgodovini je v Londonu leta 1650 odprl neki Henry Robinson. Imenovala se je Urad za naslove in stike. Robinson je pred odprtjem urada bankrotiral kot lastnik pogrebnega podjetja.
t
Atletski rekord, ki je držal najdlje, je rekord v hoji na 20 milj (36 km). S časom 2 uri, 47 minut in 52 sekund ga je leta 1870 postavil Anglež Thomas Griffith. Veljal je 61 let in 129 dni, izboljšali so ga namreč šele leta 1932.
Karate, ki ga imamo za japonski izum, je prišel v deželo vzhajajočega sonca komaj leta 1916. Prej so se z njim ukvarjali samo staroselci na otoku Okinava, ki so to veščino izpopolnili zaradi učinkovitejše obrambe pred japonskimi okupatorji.
Prvi evropski lastnik dežnika je bil francoski kralj Ludvik XIII, ki je imel, kot piše kronika iz leta 1637, natanko ducat dežnikov. Nekaj let jih je lahko uporabljal samo on, dvorjane in običajni trop priliznjencev je namakal dež. To jim ni preveč škodilo,
imeli so debelo kožo, poleg tega pa je nanje vedno sijalo kraljevsko sonce.
Na španskem dvoru so v 16. stoletju posvečali veliko pozornost higieni zob in ustne votline. Zobe so redno umivali s ščetko, ki so jo namakali v nekoliko uležano scalnico, po možnosti lastno.
Leta 1740 so imeli v Franciji proces zoper kravo, ki je bila obtožena, da je pravzaprav čarovnica, kamuflirana v kravo. Kravo oziroma čarovnico so spoznali za krivo, obsodili so jo na smrt in obesili.
Azteki in prvi Evropejci, ki so poskusili kakao, so verjeli, da je to silno uspešen afrodizijak. Edini medicinsko ugotovljeni učinek kakava je, da povzroča kar spoštovanja vredno zaprtje.
Leta 1898 je imel cirkus Bar-num, v tistem času najboljši na planetu, na sporedu tudi nas-ednje točke: »Človek, ki ga zamenjaš s foksterijerom«, »Najbolj tetovirana ženska na svetu«, »Ženske iz plemena Uban-gi, ki v ustih skrijejo pladenj«, »Ženska, ki je nihče ne more nasmejati« (reva je bila hroma v lica), »Harry, živi okostnjak« (pri 180 cm je tehtal 38 kg), »Trdoglavec Joe«, možak, na katerega glavi so razbijali kocke granita.
Vsako leto pobije strela nekaj tisoč ljudi. To je pravzaprav zelo malo, če vemo, da vsako sekundo divja na svetu okoli 1800 neviht in trešči 100 strel.
J
DO Avtopromet, gostinstvo in turizem »GORJANCI« Vavta vas
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA FINANČNE SLUŽBE
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— višja (VI. stopnja) izobrazbe ekonomske smeri
— 4 leta delovnih izkušenj
— zunanjetrgovinska registracija
Delavec bo izbran za dobo štirih let.
Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja na naslov: »GORJANCI« Vavta vas 36, p. Straža, v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
Svet Centra za socialno delo Trebnje na podlagi 61. člena statuta
razpisuje dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
za dobo 4 let
Individualni poslovodni organ poleg razpisanih del opravlja tudi naloge na področju neposrednega socialnega dela.
Poleg splošnih pogojev, ki jih določata zakon o združenem delu in dogovor o kadrovski politiki, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da je državljan SFRJ
— da ima višjo šolsko izobrazbo in specializacijo družboslovne usmeritve in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih nalogah ali visoko šolsko izobrazbo in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih nalogah,
— da ima opravljen strokovni izpit za delo v socialnem skrbstvu,
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: CENTER ZA SOCIALNO DELO TREBNJE, Kidričeva ulica 2.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisnega roka.
384/32
TOVARNA
OBUTVE
00
NOVO MESTO
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB razpisuje prosta dela in naloge:
VODENJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Za opravljanje del in nalog mora kandidat poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko šolo ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil ali
— da ima višjo šolo ekonomske ali čevljarske smeri in 6 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodilnih nalog in opravil
— pasivno znanje tujega jezika (angleščina ali nemščina)
— da izpolnjuje pogoje, ki jih določa družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini Novo mesto
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
Dela in naloge razpisujemo za 4 leta. Razpis velja 15 dni po objavi.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojih na naslov: DO Tovarna obutve Novo mesto — z oznako »za razpisno komisijo«. .
O izidu razpisa bomo kandidate pisno obvestili v 8 dneh po dokončni izbiri.
392/32
OBVESTILO
Telefonske naročnike obveščamo, da bodo dne 12.8.1988 po 12. uri menjave klicne številke naročnikom avtomatske telefonske centrale Gradac v Beli krajini. Zamenjane bodo prve tri številke, medtem ko ostaneta zadnji dve nespremenjeni, in sicer:
stare telefonske številke	nove telefonske številke
566..	571..
567..	572..
Obveščamo tudi, da bodo z naročniki telefonske centrale Semič motnje dne 12.8.1988 po 14. uri zaradi zamenjave telefonske centrale. Prosimo za razumevanje.
394/32
M
Mercator-Kmetijski kombinat Sevnica
TOZD PROIZVODNJA
Delavski svet 68290 SEVNICA Savska 20/b
Delavski svet TOZD Proizvodnja delovne organizacije Mercator Kmetijski kombinat Sevnica
razpisuje
(reelekcija) prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVONEGA ORGANA TOZD PROZVODNJA — direktorja
Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— višja izobrazba ekonomske smeri ali agronomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
— da izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori.
Pisne prijave z dokazili z navedbo »za razpisno komisijo« sprejema kadrovsko-splošni sektor pri Mercator Kmetijski kombinat Sevnica, Savska 20/b, 68290 SEVNICA, in sicer 8 dni po objavi.
389/32
DELAVSKI KULTURNI DOM EDVARDA KARDELJA KRŠKO
Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja Krško objavlja prosta dela in naloge:
— delavke za strežbo v bifeju in čiščenje prostorov z deljenim polnim delovnim časom za nedoločen čas.
Pogoji:
— poklicna gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj ali osnovna šola z ustrezno gostinsko kvalifikacijo in 2 leti delovnih izkušenj.
Poizkusno delo traja 2 meseca. Rok za zasedbo je 15.9.1988.
Prošnje z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v 15 dneh od objave na naslov: Delavski kulturni dom Edvarda Kardelja Krško, trg Matije Gubca 2, 68270 Krško.
O izbiri bodo obveščeni v 8 dneh po preteku objave.
386/32
priloga	dolenjske
Na krilih vetra (1)
KRI
JE SLANA, KER JE V NAS MORJE
Bili smo daleč na zunanji strani Kornatov, ko je v maestralu, ki je jenjaval v bližajočem se večeru, nekdo zavpil: »Delfini!« In res, znašli smo se v velikanski jati za človekom najbolj razumnih bitij na našem planetu. Dohitevali in prehitevali so jadrnico, se značilno prekopicevali, ko je bilo treba po zrak, par teh živali, katerih telo je ena sama funkcija smofrne elegance, moči in hitrosti, je uganjal vragolije ob jadr-ničinem premcu. Kot častna straža rušilcev, ki spremljajo križarko. Tu in tam se je to ali ono vreteno, ki je kot brzec prehitevalo našo barko, ki ni ravno med najbolj počasnimi, nekoliko zasukalo. Kvišku, k nam, se je ozrlo delfinovo oko, češ, »kaj pa počnete tam gor, tu, v morju, je edina in poslednja svoboda«. Najbrž res. Poleg tega je v nas tudi neka skrivnostna sila, ki nas nenehoma vleče na morsko stran, vse tisto klavrno poležavanje po plažah je samo prag hrepenenja po širjavah morja. Prag, ki ga le redki lahko prestopijo. Odkod to hrepenenje? Pravijo, da ga imamo v krvi. Dobesedno. Kri [e slana zato, ker smo nekoč ,pred milijoni let, izšli iz morja. Sol v naših žilah in srcu je odmev oceanov, ki smo jim nekoč pripadali. Slane krvničke so atavizem in nostalgija hkrati, podzavest ve, kje je bila Zibelka življenja.
preplul Atlantik. Zadeva z jadri in vrvmi mi je šla še kar od rok, ker sem se že prej kar dolgo učil pri Radu Stoki, zdaj žal že pokojnem slovenskem jadralcu, kar pa sem šuteju seveda zamolčal. Zakaj bi Hrvatom kvaril prepričanje, da smo Slovenci vsesplošni čudežni otroci? Končalo se je tako, da mi je Šutej ponudil v enotedenski najem svojo drugo jadrnico. S prvo, Hirom III, je namreč na etapni poti sveta, kar stane kup denarja.
Čoln smo prevzeli v marini v Biogradu na morju. Su-tej je bil nekoč zdomec, od tod najbrž tudi njegova pravica, da ima jadrnico pod tujo, nemško zastavo. Tuja jadrnica pa je tuje ozemlje, ko smo dvigovali dovoljenje za plovbo, smo morali pokazati potne liste. Ženo, sina, prijatelja in njegovo ženo sem poslal v trgovino, krmar ima na ladji prvo in zadnjo besedo, sam pa sem se odpravil na lov za luškim kapitanom. Medtem ko je posadka poslušno polnila shrambe trebušaste »bavarije 820« s konzervami in drugo hrano, sem jaz v pivnici
pod biograjsko kapitanijo spoznaval čudi luških kapitanov. Moj je pil samo viski, za Slovence je rekel, da smo Žabarji, vendar fini ljudje. Še zlasti mu je bil všeč naš Jože Smole, ko sem rekel, da ga poznam, je zak-vačkal tudi možak z zlatimi trakovi na rokavih, rekoč, da mu Smole telefonira tako rekoč vsak teden. Nakar sem jaz pripomnil, da naša SZDL res pozna veliko ljudi in da naj Smoleta, ko bo spet govoril z njim, pozdravi v mojem imenu. Kapitan je sprejel igro, dovoljenje za plovbo sem dobil še isti večer, čeprav bi ga (morda) naslednji dan. Kapitan me je celo odvlekel v svojo pisarno (tam bi tudi sicer morala biti) in mj podaril liter iz zalog viskija, s katerim ga mažejo nestrpni Švabi.
ZABOJ PIVA NA TEDEN
Pred Šutejevo »bavarijo 820« so se v tem času grmadile zaloge hrane. Neverjetno je, koliko jedače in pijače pospravi pet ljudi v enem tednu. Naša posadka
Seveda vsi ne moremo biti delfini, katerih predniki so tudi šli na kopno, vendar so se kasneje premislili in se podobno kot njihovi sorodniki kiti vrnili nazaj v oceane. Človek pa se že dolgo druži z morjem. Tudi za zabavo, tako imenovani jacht turizem ni od včeraj, saj recimo že Tacit omenja užitke čolnarjenja ob tedaj rimski, zdaj naši jadranski obali. Pravijo celo, da ima vsak deček obdobje, ko se v mislih vkrca na jadrnico in za Kolumbom, Magellanom in Coockom odplove v širni svet.
JaCht turizem, je rekel spreten poslovnež, je samo zakasnelo uresničenje deških sanj. T a turizem zdaj tudi pri nas postaja industrija, jadrnico lahko najameš, seveda če imaš denar, v tako rekoč vsakem primorskem mestu. Najemnina za skoraj 10-metrsko lepotico Elan 31 je v tej sezoni nekaj čez milijon dinarjev. Če vemo, da na desetih metrih čolna lahko dokaj udobno živi 6 ljudi, se tisti milijon nekako porazgubi in porazdeli. Poleg tega pa je na jadrnici mogoče živeti poceni, saj si lahko kuhaš sam. Poleg milijona potrebujete tudi člana posadke, ki ima izpit za krmarja in mu po tuje pravimo tudi skipper. Ta možak mora kar nekaj vedeti o morju in jadrnicah, sicer vam zna mokra presti; jugoslovanske marine so polne zgodb o nasedlih in razbitih jadrnicah, polomljenih jamborih in plinskih štedilnikih, ki so se šli teroriste.
ŠOLA JADRANJA NE ŠKODI
Zato ni odveč, če se zaljubljenec v jadranje najprej vpiše v šolo jadranja, ki jih je, kolikor hočete. V enem tednu vas, če imate dovolj soli v žilah, usposobijo razlikovati premec od krme in celo kaj več. Poznam ljudi, ki so se po enotedenskem šolanju odpravili na samostojno križarjenje po Jadranu in ostali živi, čoln pa cel. Z jadrnico je tako kot z avtom, Janez zna solidno voziti po enem letu, Peter pa se prepira z volanom še po tridesetih. Seveda Janez misli, da je čisto povprečen voznik, Peter pa je prepričan, da bi nažgal celo Prosta.
Zgodilo se mi je, da sem šolo jadranja končal pri Mladenu Šuteju, hrvaškem jadralcu, človeku, ki je sam
ni bila preveč nagnjena k tekočinam, nekoč pa sem plul s človekom, ki je v enem dnevu pospravil natanko zaboj piva. Brez vsake vidne posledice. V sedmih dneh plovbe je tako popil sedem zabojev piva. Si lahko mislite, koliko prostora zavzame na majhni jadrnici sedem kišt piva? Sicer pa so temu fantu rekli Kamela, zato, ker je pivo pil na zalogo, kot kamela vodo.
Na morju srečuješ nadvse zanimive in nenavadne ljudi. Če vzamemo samo podrazred jadrnic, se posadke oziroma skipperji na njih grobo dele na motoriste, mariniste in jadralce. Motoristi so tisti, ki imajo sicer ia-dra, vendar iz neznanja, lenobe ali kakšnega drugega razloga skoraj ves čas plujejo z motorjem; marinisti so morjeplovci, ki večino plovbe prežive v varnih, s telefoni, tuši in vsem drugim opremljenih marinah (zanje »zunaj« vedno piha preveč ali premalo), jadralci pa so tisti, ki se ob vsakem vremenu vozijo na jadra. To je seveda, tisto pravo.
Poleg grobe delitve je še delitev na človeka, takega, kot je. Na čolnu smo imeli dekle, mačka in pol, ki je tako kot fantje ali še bolie od njih opravljala vsa, tudi najtežja mornarska dela. Čeprav je bila prava lepotica, sploh nismo opazili, da je ženska, nihče ji ni dvoril. Spominjam pa se tudi drobnega, starejšega človečka, ki je vnaprej povedal, da ne bo prijel za nobeno delo (svoj delež dela je bil pripravljen tudi plačati). Ves čas vožnje, ki je trajala 10 dni, je prebil na premcu, gledal je naprej, v obzorje. Na premcu je tudi spal, stisnjen v spalno vrečo. Niti imena mu nismo vedeli, tako neopazen je bil. Vsi pa smo ga imeli radi, tega, da ni hotel delati, mu nismo zamerili. Nekako ni spadal na čoln. Očitno pa je imel rad morje.
PRAVI GOSPAR V KOPALKAH
Med posadko na ladji mora vladati večja ali manjša stopnja strpnosti, če je ni, je lahko vse narobe. Včasih se komu zasuče že ob malenkosti. Nekoč nam je z jadrnice v zalivčku Čikat na Malem Lošinju čez noč zginil član posadke. Tu so bile vse njegove stvari, zobna ščetka, spalna blazina, gate, cigareti, vžigalnik itd. Samo njega ni bilo. Nekaj časa smo se hahljali, baraba nas hoče prestrašiti. Ko pa se ni od nikoder pojavil 10 ur, smo šli družno na policijo in povprašali, če kaj vedo za človeka takega in takega videza. Dežurni miličnik je ob opisu planil iz svoje gajbe in nas jadrno gnal nekam po hodniku, vpijoč; »Ovi ga znaju, ovi ga znaju!« Mi smo v glavi že vrteli filmske grozljive, Mate Dolenje, pisatelj z izredno bujno domišljijo, sicer pa mornar, potapljač in član naše posadke, pa je pomembno zašepetal, da je moral (po vrišču sodeč) naš prijatelj posiliti in nato na grozovit način ubiti vsaj dvojčici. Pa ni bilo tako.
Na policiji so nas bili neznansko veseli. Z našo pomočjo so namreč lahko potrdili resnično identiteto človeka, ki je dan poprej v mokrih kopalkah prišel v hotel kategorije A, rekel, da je ta in ta iz Ljubljane, da nima pri sebi nobene prtljage, papirjev in denarja in da zahteva apartman. Denar in vse ostalo, da bo prišlo po pošti in telegrafsko. Hoteli so zato, da gostom ustrežejo in verjamejo. Dali so mu apartman, nekje našli pozabljeno obleko oziroma garderobo nekega gosta in našega mornarja oblekli. Ostalo, še zlasti denar (bila je nedelja) pa iz Ljubljane še ni prišlo in v hotelu so bili že nekoliko na trnih. Zadeva je začela zanimati tudi policijo, še posebej, ker se je z neba padli gost nadvse dobro spoznal na najboljšo hrano in pijačo. Mi smo prišli prav zaradi ugotavljanja identitete.
Prijazno so nas gnali v tisti hotel. V dnevnem baru smo že na daleč videli našega prijatelja v nekoliko preveliki safari obleki. Ob nogah mu je zvesto ležal direktorjev ne vem kolikokrat nagrajeni pes, ob njem je grulila lokalna lepotica, na daleč nam je vzvišeno pomahal, razcapancem, natakarju pa naročil, da smo njegovi gostje in da naj nam postreže na njegov račun. Ko nam je natakar prinesel pijačo, se je diskretno pozanimal, če ima tisti gospar res kaj denarja. Tisto na račun, da je dolgo že za en šolski zvezek. Natakarja smo pomirili, rekoč, da je gospod sicer ekscentrik, sicer pa pravi in ne navidezni gospar. Mi smo odpluli, kasneje smo zvedeli, da je v ponedeljek telegrafsko vendarle prispel denar. Bilo ga je za šolski zvezek in še malo več.
To je bilo seveda že zdavnaj, ko smo še verjeli, da se bo komunizem prevesil v socializem in ne obratno. Zdaj še ni čisto obratno, zato smo pred prvim majem 1988 še lahko na krovu sicer najete jadrnice, ki bo jutri zjutraj dvignila sidro in zajadrala proti rtu Opat, vhodu v Kornate. Na krilih vetra, tako kot se spodobi.
Prihodnjič: Tihotapci, ki love ribe za davčne inšpektorje, Odisejeva pečina posebej za Nemce, Tovarna lozovače, ki ne potrebuje tropin.
MARJAN BAUER
Težave civilizacije
ROM
ROMU
ROM
V črnomaljski občini živi v 13 naseljih 537 Romov. Medtem ko imajo v 12 naseljih dokaj urejene razmere za bivanje, vodovod in elektriko, pa je Rome, ki živijo okrog Semiča, družba pustila nekako ob strani. Morda zato, ker živijo v gozdovih in niso na očeh. Naposled so v komisiji za vprašanja socialne varnosti Romov pri črnomaljski občinski skupnosti socialnega varstva le sklenili, da bo treba pomagati tudi tem Romom. Za začetek naj bi jim uredili bivališča. Toda kje? Kamorkoli so pokazali s prstom, povsod so imeli krajani vrsto pripomb. Po dveh letih so le našli kompromisno zemljišče na Sovinjku pri Semiču. Ustanovili so komisijo za gradnjo romskega naselja ter začeli zbirati denar, ki so ga poleg socialne prispevale tudi delovne organizacije. Pred dvema letoma so začeli graditi prvo hišo, kmalu se ji je pridružila še druga. Na treh hektarih odkupljene zemlje je prostora za 15 hiš, vsaka družina pa bi imela tudi 15 arov ohišnice. S prvima dvema hišama so rešili stanovanjski problem družinama, ki sta najbolj potrebovali pomoč. Da pa bi dokončno rešili stanovanjsko vPrašanje Romov, ki živijo v drevesnici pri Stranski vasi, bi morali zgraditi še 5 hiš.
Družine Hudorovčevih, ki živi v prvi hiši v novem romskem naselju na Sovinjku, ob obisku ni bilo doma. Matija in Branka sta s svojimi sedmimi otroki odšla pomagat staršem pripravljat drva za zimo. Zato pa je bila Matijeva sestra Cvetka Hudorovac iz sosednje hišice toliko bolj zgovorna, ko je pripovedovala o njihovem življenju. »Poleg tega, da imamo sedaj namesto lesene zidano hišo in trdno streho nad glavo ter da se nam pozimi ni treba bati mraza, ki se je prej prikradel skozi vsako špranjo v steni, nam je bilo v drevesnici pri Stranski vasi od koder smo prišli, lepše kot tukaj. Kaj nam pomaga, če imamo poleg dveh sob, kuhinje in hodnika tudi kopalnico s straniščem, ko pa nimamo vode. V Stranski vasi smo imeli vodnjak in ker sem zaposlena v semiški Iskri, so mi iz delovne organizacije vedno, ko je zmanjkalo vode, pripeljali s cisterno novo. Na Sovinjku živimo že od lanske pomladi, vodo pa moramo nositi v vedru s semiškega pokopališča, torej skoraj 4 kilometre daleč. Ko delam popoldne, mi gre mož naproti in potem skupaj neseva domov vedra z vodo. Ko dežuje, podstavimo sod pod žleb, a kaj ko je bilo letošnje poletje tako sušno. Pa še za tisto vodo, ki stoji zunaj v sodu, zvečer ne vemo več, če jo bomo zjutraj še videli. Romi, ki živijo v gozdu pri »štirih rokah«, nedaleč od nas, nam jo namreč pokradejo ali pa vsaj prevrnejo posode,« je potožila Cvetka. Po njenih besedah so prav ti Romi zanje največji problem in jim najbolj grenijo življenje. In prav zaradi njih ne njena ne bratova družina ni zadovoljna, da so jih preselili na Sovinjek.
»Poleti jih na srečo ni doma. Potujejo okrog in nabirajo zelišča. Toda bojim se jeseni, ko se bodo zopet vrnili. Bojimo se poslati otroke v šolo, ker jih na cesti napadajo. Sama imam do tovarne 4 kilometre hoda, toda nemalokrat se je zgodilo, da sem morala ubrati daljšo pot po gozdu, da sem se jim izognila. Ne dovolim, da bi me tepli. Lahko pa bi prišlo tudi do česa hujšega, saj imajo pri sebi pištole. Prijavili smo jih že miličnikom, pa so nam rekli, da se bomo Romi že pogovorili med seboj. Pa se ne bomo, ker se preprosto ne moremo. Tudi to nas moti, da Romom pri .štirih rokah’ družba preveč pomaga, tako da sami niso pripravl-
jeni storiti skoraj nič, da bi bolje živeii. Družba jih preživlja, z denarjem, ki ga zaslužijo s prodajo zelišč, pa si kupujejo avtomobile, pištole, pijačo. Zgodilo se je celo, da je šolski kombi vozil le tisti čas, ko so hodili v šolo otroci iz naselja pri .štirih rokah’, ko pa so ti po nekaj mesecih ostali doma, tudi kombija ni bilo več. Naši so morali peš,« prepleta misli Cvetka.
i . ..._________________  •:*v'	Hr. .*ha rvrmanala oos-
nuuuiuvoevi au »oot:;:, *js j:::: p v«-----3—- r - - —
taviti streho nad glavo. T oda pregovor pravi, da človeku ne pomagaš, če mu daš ribo, ampak če ga naučiš loviti ribe. Tudi Hudorovčevi v obeh hišah na Sovinjku bi se radi »naučili loviti ribe«, radi bi, da bi si sami zaslužili za preživetje. Toda od 15 prebivalcev je zaposlena le Cvetka. Njen mož Anton je že 7 let prijavljen na skupnosti za zaposlovanje v Črnomlju, pa ga nikoli niso poklicali niti na razgovor. Tajnik semiške krajevne skupnosti se je zaman trudil, da bi našel zaposlitev za Cvetkinega 15-letnega sina. T udi Branka in Matija se prebijata skozi življenje brez rednih prihodkov, če odštejemo otroški dodatek za 7 otrok, od katerih ima najstarejši 7 let. Zbirata staro železo in prodajata zelišča. »Naša šestčlanska družina živi s 400 tisočaki na mesec. To je moj zaslužek v Iskri in otroški dodatek. Zelišč ne nabiramo, ker jaz nimam časa, mož pa tudi ne more pustiti otrok samih doma. Po zelišča bi se namreč morali odpeljati kam dlje, v bližini jih ni,« pove Cvetka. In kako preživijo s tem denarjem? »Slabo. Jemo bolj malo, v glavnem pijemo vodo. Rekli so, da bomo ob hiši lahko obdelovali njivo, okoliški kmetje pa so obljubili, da jo bodo preorali. Pa so obljubo snedli. Tako smo prelopatali le skromen vrtiček. Sicer pa tudi ne vemo natančno, katera zemlja je naša, ker ni še nič določeno. Kako bomo preživeli čez zimo, ne vem, ampak odločila sem se že, da bom spomladi dala prošnjo za dodelitev stanovanja. Rada bi, da bi končno zaživeli človeka vredno življenje. Da bi imeli vodo in bi lahko umila otroke, preden jih pošljem v šolo, da bi imeli elektriko. Predvsem pa, da bi živeli v miru,« si želi Cvetka.
Vodo, ki si jo najbolj želijo, bodo imeli na Sovinjku že kmalu. Najprej so nameravali napeljati vodovod, ker pa bi morali za 800 metrov plačati 20 milijonov din, toliko denarja pa nimajo, so se v komisiji odločili za gradnjo vodnjakov. Kako pa bo pri naslednjem, zelo pomembnem koraku pri socializaciji Romov, torej zaposlovanju, si nihče ne upa veliko obljubljati. Prostih delovnih mest je v črnomaljski občini vse manj, brezposlenih pa je vse več. T oda če bodo reševali le stanovanjski problem, bodo, kljub dobrim namenom, v črnomaljski občini — žal — ostali sredi poti.
M. BEZEK-JAKŠE
priloga dolenjskega lista
Inž. Dušan Kresal
Veriga hidroelektrarn
KMETJE
TERJAJO
SKORAJ
ČISTO SAVO
Po dveh letih in natanko v dogovorjenem roku so številni znanstveni delavci ljubljanske Biotehnične fakultete, na čelu s predstojnikom VTOZD za agronomijo prof. dr. Francem Lobnikom izdelali projekt o posledicah izgradnje hidroelektrarn Vrhovo, Boštanj in Blanca za ekonomičnost kmetijske proizvodnje in ukrepih za vsaj nespremenjeno ekonomičnost, študija o prvih treh izmed sedmih predvidenih elektrarn spodnjesavske verige je nastala tudi s pomočjo strokovnjakov oz. sodelavcev sevniške in laške kmetijske zemljiške skupnosti ter zadrug v obeh občinah. Projekt je naročila KZS Sevnica, svoj žig je pritisnila še posavska gospodarska zbornica in pa seveda slovensko elektrogospodarstvo, ki je plačalo večino stroškov. Ti so znašali okrog 40 milijonov.
Poudariti je treba, da je analiza delana v časih, ko kmetijska zemljišča vendarle dobivajo večjo veljavo tudi za obstoj in razvoj narodnega gospodarstva. Okrog 40 sodelavcev tega projekta HE na Savi se je tudi s pomočjo ankete med 100 kmetijami v kanjonu reke Save od Obrežja do Blance oz. Arta še bolj ovedlo zagat, ki bodo nastale zavoljo izgubljenih zemljišč. Utrdilo se je spoznanje, da ima lahko dvignjena podtalnica hude in nepredvidene posledice za kmetijstvo ob Savi. Tudi zato je projektna naloga, ki je, izdelana po načelih sistemskega inženiringa kot predštu-dija, ob posnetku stanja v kmetijstvu dobila še en pomen: poznavanje kmetijske pridelave in prostora mora zagotoviti možnost, da bi stvarno nadomestili kakršnokoli, četudi že nepričakovano škodo, ki bi jo povzročila izgradnja omenjenih treh savskih elektrarn. Marsikomu, tudi kmetom, ki so jih seznanili z vsebino te analize, se zdi ta cilj zelo privlačen, a hkrati glede na dosedanje izkušnje tudi sila utopičen. Vsestransko zasnovo sistema globalnih ukrepov, kar predvsem skuša biti ta predštudija, bo treba v nadaljevanju izpeljati do podrobnosti, da bi dosegli cilje te naloge.
Na območju 647 ha kanjona Save, kjer bo reka zajezena za HE Vrhovo, HE Boštanj in HE Blanca, so zelo ugodne naravne razmere za visoko intenzivno kmetijsko pridelavo. Večina kmetij ima prihodnost. Družbeni sektor na 27
odstotkih vseh zemljišč prideluje pretežno hmelj in jabolka. Rodnostni potencial tal ni povsem izkoriščen. Zmanjševanje kmetijskih zemljišč do 19 odst. bo ogrozilo obstoj najmanj 30 zaščitenih kmetij in tudi družbeni sektor bo resno prizadet. Poleg znanih so možne še nepredvidene posledice, kot so dvigovanje podtalnice, onesnažena podtalnica in celo sprememba mikroklime. Za uresničitev ukrepov, ki naj bi omogočili vsaj nespremenjeno ekonomičnost kmetovanja ob Savi, je predvidena posebna pospeševalna služba.
Območje kanjona Save, kjer so vsa kmetijska zemljišča na dnu doline, zajema polja ob vaseh Obrežje, Dvor oz. Hotemež, Loka in Račiča, Vrhovo, Šentjur, Šmarčna in Kompolje, Orehovo, Boštanj, Log, Impolca, Gornje in Dolnje Brezovo, Blanca in Arto. Večina od 647 ha kmetijskih zemljišč je v sevniški občini (494 ha) in za Sevničane to pomeni 4,3 odstotkov vseh tovrstnih zemljišč v občini, medtem ko v laški občini pomeni ta delež le 1,6 odstotka. Sevniški kmetiiski kombinat ima v kanionu reke kar 458 odstotka vseh svojih zemljišč. Na 68 ha prideluje hmelj, na 21 ha pa so nasadi jablan. V Kmetijskem gospodarstvu Hotemež je pretežno pridelava hrane podrejena prireji govejega mesa in mleka. Podatki kažejo, da ima povprečna anketirana kmetija 3,75 ha, večina proizvodnje pa je na kmetijah do 5 hektarov, kar terja večjo intenzivnost. Veliko večino zemljišč tvorijo njive (nad polovico) in travniki (slabo polovico). Usmerjenost v živinorejo je močno nad slovenskim povprečjem, kar velja tudi za intenzivnost pridelovanja sena, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in pšenice.
Na sto anketiranih kmetijah je polno zaposleno 91 ljudi, blizu 200 pa si s kmetovanjem dopolnjuje dohodek. Podatki kažejo, da intenzivnost in pomembnost kmetovanja naraščata od Vrhovega nizvodno. Najmanjše kmetije z najmanj nasledniki in najmanjšo storilnostjo so prav na območju HE Vrhovo. Čeprav imajo, denimo, anketirani kmetje iz sevniške občine komaj 3,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v občini, imajo glede na odkupljene pridelke pomemben delež tržne proizvodnje in s tem tudi vpliv na uspešnost temeljne organizacije kooperantov M-KK. Lani so kmetje tu oddali 392.257 litrov mleka, 76.330 kg pšenice, 114.720 kg mladega pitanega goveda in 12.530 kg prašičev.
Po podatkih družbenega plana občine Sevnica živi v naseljih ob Savi okoli 2900 prebivalcev (za naselje Vrhovo so jih ocenili na okrog 300), po oceni pa živi 16 odst. vseh prebivalcev v dolini reke Save (brez Sevnice in Boštanja) na anketiranih kmetijah. Na zemlji, ki je niso zajeli z anketo
ali na ni \/ iinraulianin Lrmatiiclrih ''*"*•—:
u:. ,— ... .	.JM	uiydin^ao.j, Ljuofjvjuan
okrog 200 lastnikov oz. gospodinjstev na okrog 200 ha. Ob povprečni velikosti družine v občini, ocenjujejo, bolj ali manj neposredno živi od dohodka, ustvarjenega z obdelovanjem zemlje, na območju kanjona Save okrog 1100 ljudi oz. 38 odstotkov vseh prebivalcev, če pri tem ne računajo Boštanjčanov in Sevničanov.
»Za anketirane kmetije ugotavljamo, glede na velikost kmetij, starostno strukturo gospodinjstev, sestavo delovne sile, socioekonomske opredelitve kmetij, nasledstvo, opremljenost s stroji ter stanja stanovanjske hiše in hleva, da gre večinoma za perspektivne kmetije, ki imajo kljub
feminizaciji za naše razmere vse pogoje za nadaljnji razvoj in da torej dajejo dovolj trdno osnovo za življenje na njih. Kakršnokoli zmanjševanje kmetijskih zemljišč na teh kmetijah pa je že resna ovira za njihov nadaljnji razvoj. Kot smo ugotovili za intenzivnost proizvodnje, da narašča nizvodno, velja to tudi za velikost kmetij. Na osnovi tega zaključujemo, da nizvodno od Vrhovega narašča pomembnost kmetovanja za pridobivanje dohodka in s tem za preživetje kmetov. V prihodnje lahko pričakujemo, da bo večina kmetij mešanih, saj so slednje za polno zaposlitev vseh članov gospodinjstva na kmetiji premajhne. To bo treba pri izdelavi modelov intenzifikacije tudi upoštevati,« razmišlja odgovorni koordinator projekta o HE na Savi dipl. inž. agronomije Dušan Kresal.
Za investitorja savskih elektrarn velja, da mora vse škodljive posledice gradnje in obratovanja HE odpraviti in povrniti nastalo škodo. Zavedati pa se je treba tudi tega, da plodna prst ne nastane čez noč. Ker je to zelo dolgotrajen
nrn/>np	n«	l* #»«•!!!	I>al<4n» - * "*1: *
\jiuloo, naj ui oc mncije uumi c<x bitJiitJiin iieruai zemlje.
Največ je bo treba nadomestiti za kmetije na območju HE Blanca. Kmetje in kmetijci se še najbolj bojijo umazane Save in podtalnice. Zato bodo zahtevali očiščenje vsaj za en kakovostni razred, ogrevajo pa se za to, da bi kar določili, da mora biti to 2. kakovostni razred. Čeprav so kote zajezitve vseh HE določene tako, da višina podtalnice ne bi bila višja kot meter pod površjem, se kmetje bojijo, da tega graditelji ne bodo spoštovali. Predvsem pa so dosegli, da bodo višino podtalnice in onesnaženost začeli meriti.
P. PERC
Pasji dnevi
KDO
LULA
V BAZENE?
Poletje, vročina, kopanje — toda kje se človek še lahko osveži, če ostane doma, ker pač nima denarja za našo vse dražjo jadransko obalo. Nekoč si lahko brez skrbi skočil v Krko, danes pa skorajda ni reke v Sloveniji, v kateri bi bilo kopanje še priporočljivo, onesnaženost je prevelika. Od namakanja v rekah nas odvračajo plavajoče smeti, odplake iz tovarn, gospodinjstev in kmetijstva, spremenjena barva vode ter od nedavnega na mnogih bregovih rek izobešeni napisi: Kopanje na lastno odgovornost. Kako zlahka so se zaščitili odgovornil Kopalci pa imajo na voljo dve možnosti: ali tvegajo ali pa si poiščejo osvežitev kje drugje. Dolenjska ima na srečo več kopališč s termalno vodo. To-da ali je kopanje v kopaliških vodah res pravi izhod v sili? Zanimalo nas je, kakšna je čistoča vode v kopališčih v Dolenjskih Toplicah, v bazenu na Otočcu, v šmarjeških Toplicah in v Termah Čatež.
V Dolenjskih Toplicah so se pohvalili, da se je čistoča vode pri njih bistveno izboljšala po nedavni adaptaciji bazena in okolice, bolj so poskrbeli tudi za varnost kopalcev, saj so globino bazena znižali. Voda v bazenu se sproti menja, imajo pa tudi nov način kloriranja. Dvakrat mesečno odvzame vzorce vode v analizo novomeški Zavod za socialno medicino in higieno. Do sedaj še niso imeli problemov z onesnaženostjo vode pa tudi pritožb kopalcev glede tega še ni bilo. K večji čistoči prispeva tudi urejena okolica. Za varnost na kopališču pa skrbita dva strokovna usposobljena reševalca.
Tudi v Termah Čatež so prenovili bazen in vgradili nove filtre, ki skrbijo za večjo čistočo vode. Vsa voda gre petkrat na dan skozi filtre, enkrat tedensko pa imajo generalno čiščenje bazena.
Hotel grad Otočec ima pokrit bazen, ki pa je v popoldanskih urah na voljo tudi zunanjim gostom. Voda v bazenu se menja po sistemu dopolnjevanja: kolikor vode odteče čez rob bazena, toliko sveže priteče vanj. Vsakih deset dni jim vodo laboratorijsko pregleda Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu, prisotnost klora pa preverjajo vsak dan sami. Zaposlenega imajo tudi reševalca, ki je pred kratkim opravil strokovni tečaj.
Obiskali smo Šmarješke Toplice, pred kratkim so se namreč širile govorice o ne preveč čisti vodi. Direktor Zdravilišča šmarješke Toplice Matevž Aš je povedal, da ni bilo ne dima ne ognja. Zelo se trudijo, da bi svojim gostom čim bolj ustregli in poskrbeli za zdravo kopanje in da bdijo nad kakovostjo vode. Na vsake pol ure kontrolirajo prisotnost klora in po potrebi ga dodajo več ali manj, vodo pa laboratorijsko analizirajo v Novem mestu.
Odprti bazeni v šmarjeških Toplicah (otroški, športni in leseni) so stari več kot 15 let. Napolnjeni so s termalno vodo, ki izvira v neposredni bližini. V bazen priteče 201 vode
na sekundo, del bazenske vode odteče v kanalizacijo, del pa prek klorirane postaje zopet nazaj v bazen.
Letos je izšel nov zakon o urejanju javnih kopališč, ki ima veliko strožja merila vzdrževanja. Prav zato imajo v šmarjeških Toplicah do prihodnje sezone v načrtu dograditev dezinfekcijskih bazenov, prostor za sončenje bodo ločili od prostora za kopanje, spremenili bodo tudi sistem kloriranja, naredili več dotokov vode v bazen, adaptirali bodo tudi sanitarije, prehod mimo blagajne. Skratka popolna prenova. Pričakujejo, da bodo dobili tudi računalnik, s pomočjo katerega bodo sproti nadzorovali kvaliteto vode — v svetu je to že stara praksa.
Glavni problem pri onesnaženosti kopaliških voda pa je, kot je poudaril Matevž Aš, kultura kopalcev. Le-ti kljub vsem opozorilnim napisom ne gredo v vodo prek dezinfekcijskega bazena, se prej ne stuširajo in prinašajo vso nesnago z bližnjega travnika v vodo. V bližnjem bifeju so morali zaradi nekulturnega in neodgovornega obnašanja nekaterih kopalcev steklene kozarce zamenjati s plastičnimi. Da o sami higieni in higienskih navadah kopalcev v samem bazenu niti ne govorimo.
Za varnost skrbita dva strokovno usposobljena reševalca. So tudi eno redkih kopališč, ki ima na voljo zdravnika 24 ur na dan. Poleg tega skrbi za varnost več zapovedi oziroma prepovedi, le da se jih premalokrat držimo. Med drugim je otrokom, mlajšim od desetih let, brez spremstva odrasle osebe prepovedan vstop.
Ob koncu naše akcije smo obiskali še Zavod za socialno medicino in higieno v Novem mestu, kjer laboratorijsko pregledujejo vzorce kopaliških voda. Pravijo, da so rezultati letošnjih analiz veliko boljši od lanskih. Vode ustrezajo predpisu po novem pravilniku. Zgodi se, da je včasih kemijska sestava vode neprimerna, da vsebuje premalo klora in prevelike količine dušika, vse to pa povzroča premajhna higiena kopalcev. Na zavodu menijo, da so rezultati boljši zaradi skrbnejšega vzdrževanja kopališč.
Za konec lahko mirne duše rečemo, da je kopanje v omenjenih kopališčih zdravju neškodljivo. Voda pa bo čistejša, če bodo tudi kopalci spremenili higienske navade oziroma, recimo bobu bob, manj lulali v bazene.
J. ŽAGAR
Gradnja železniškega mostu leta 1912
Kopališče na Loki leta
Dobršen del polpretekle zgodovine Novega mesta, ki počasi tone v pozabo, smo skušali osvetliti skozi pripovedovanje 87-letnega Eda Zorka, rojaka z Brega, ki danes živi v Radovljici na Gorenjskem. Edo ZorkoA ki se približuje devetim križem, je miselno izredno svež, pa naj gre za pripoved iz otroške dobe, ki jo je v glavnem preživel na breški »Štirni«, kjer so se zbirale klepetulje in otroci, v okolici kapitlja, na šancah in bregovih reke Krke. Veliko časa je preživel tudi na starih gradovih, bil je tudi najmlajši vojak avstroogrske vojske v prvi svetovni vojni. Njegovi spomini segajo tudi v trideseta leta, ki jih je preživel v Vrnjački banji, kjer je stregel srbski buržoaziji in kraljevski družini Karadjodjevičev. Dolgo pripoved Eda Zorka smo nekoliko zgostili.
Iztrgano pozabi (1)
KO JE V
NOVEM MESTU
VOZIL
TRAMVAJ
Korenina_____________________________
PRI
94 LETIH JO NIČ NE BOLI
Le malo je še živečih Metličanov, ki so privekali na ta svet v prejšnjem stoletju. Lahko bi jih prešteli na prste ene roke. Med njimi je tudi majhna, drobna, skromna ženica, ki živi neopazno v svoji podnajemniški sobici. Kdor jo vidi, ko na glavi nese domov suhljad za kurjavo, si gotovo ne misli, da bo sicer še tako vitalna ženica konec tega meseca praznovala svoj 94. rojstni dan. To je Katica Radenčič, ki se je rodila 25. avgusta 1894 v Selih pri Žakanju onkraj Kolpe, a že 77 let živi v Metliki.
Katica se še dobro spominja, da je bila doma velika revščina. Mama se je dvakrat poročila. S prvim možem je imela dva sinova, a je eden umrl še v zibelki, drugi pa je potem, ko se je poročil, odšel v Ameriko. Z drugim možem je imela Katico, pred njo pa Baro, ki se je Katica ne spomin-ia- Najbrž je umrla že pred njenim rojstvom. Ve le to, da ji je mama velikokrat pripovedovala, kako lep otrok je bila nje-na sestra.
Katica je mislila, da ji bo pomagala uiti iz revščine vsaj Pismenost. A se je uštela. Ko se je že oblekla, da se bo šla
zapisat v šolo, ji bratova žena ni dovolila. Morala se je preobleči. Z ukom ni bilo nič. šele pozneje, ko je bila stara že okrog 30 let in je služila pri Šturmu v Metliki, so jo trgovke, ki so delale v njihovi trgovini, pozimi naučile brati velike tiskane črke. Pisati se ni naučila nikoli, prav tako ne računati, šteti pa zna, to pa, posebno denar.
Katica se je že nekako sprijaznila, da bo v svoji rodni vasi tolkla revščino do smrti, toda botri se je zasmilila in našla ji je službo v Zagrebu. Takrat ji je bilo 17 let. »Pazila sem na oficirjeva otroka in pomagala v kuhinji. Vzdržala sem le tri mesece. Že misel, da bi postala mestna gospodična, mi je bila povsem tuja. V mestu sem se počutila utesnjeno, jaz pa sem raje bolj prosta, zame je primernejše delo na njivah,« pravi Radenčičeva. Z neverjetno natančnostjo se spominja svojih številnih služb v Metliki, kamor je prišla iz Zagreba. Pri nekaterih je služila le nekaj mesecev, drugje več let, najdlje pa pri Sturmovih, kjer je bila kar 27 let. Njeno delo je bilo skoraj povsod hranjenje živine in prašičev, opravila na polju. Pa pranje perila v bližnjem Obrhu, najsi je bilo poletje ali zima. Spominja se, kako so ji pozimi mokre cunje sproti zmrzovale, a je morala stisniti zobe in žuliti naprej. Sedaj prizna, da je v mladosti preveč delala. Mislila je, da mora vse delo opraviti sama.
»Ja, služb sem pa imela res veliko. V glavnem so me imeli gospodarji povsod radi. Najprej sem bila pri Tram-puševih. Pri Mikolitovih sem vzdržala le 3 mesece, ker me hlapci niso marali. Potem sem šla v gostilno pri Makarju in še v eno gostilno, nad katero je bila čitalnica, ter k Reho-riču. Leta 1921 sem si končno našla bolj stalno službo pri Sturmovih in ko sem leta 1948 odšla, ker me niso več potrebovali, mi je gospodinja Amalija v delovno knjižico napisala, da sem bila pridna in poštena in da me vsakemu toplo priporoča. Mojo poštenost, sposobnost in marljivost je ocenila kot ze! dobro oziroma prav dobro. T o knjižico še vedno hranin pripoveduje dobre volje Katica.
Potem je bila gospodinjska pomočnica pri učiteljici Dani Markovič, a le tri mesece in pol, kajti mož, ki je bil oficir, je bil premeščen v Bosno, tja pa Katica ni marala iti. Dana jo je v delovni knjižici pohvalila, da zvestejše in bolj poštene pomočnice ne bi mogla dobiti. Dobra štiri leta je potem pomagala v gospodinjstvu učiteljici Mari Zalar, ki ji je uredi-
la pokojnino. Ko je Zalarjeva umrla, je bila eno leto pri njenem sinu, potem pa se je odločila, da bo njenega služenja končno dovolj in poiskala si je skromno podnajemniško sobico pri Piberniku v Metliki.
»Priznam, da me je večkrat skrbelo, kje bom živela, ker nimam doma. Mama mi je svetovala, naj bi se poročila, naj bi vzela vsaj kakšnega vdovca, da bi imela dom. A o moških nisem hotela niti slišati, to pa ne. Zdaj sem kar zadovoljna, da imam to sobico, čeprav bi lastniki hiše radi, da bi šla v dom počitka, pa se ne dam. Meni je tukaj prav dobro. Prigovarjajo mi, kako lepo je v domu počitka, kako dobro kuhajo. Ampak jaz sem zadovoljna s hrano, ki mi jo zjutraj, opoldne in zvečer prinese soseda Mira Ružič,« vztraja Radenčičeva.
O tem, kakšno je bilo družabno, zabavno življenje na začetku tega stoletja, v Katičini mladosti, ne ve. Pa ne zato, ker bi pozabila, ampak preprosto zato, ker na zabave, plese, veselice ni nikoli hodila. Zanjo je bilo vedno le delo, ki se mu je v drugi svetovni vojni pridružil še strah. »Zdrava pa sem, čeprav sem garala. Trikrat sem res bila na operaciji, toda nazadnje, okrog leta 1950, ko sem imela vodo v kolenu. Zdravil ne jemljem, saj me tudi nič ne boli. Le kosti so že stare,« se smehlja, zapleše sredi sobe in zavriska. »O, tudi po eni nogi še lahko skačem. Samo v gozd ne morem več hoditi. Veliko jagod, borovnic, kostanja sem včasih nabrala. In vsa drva sem sama znosila domov na glavi. Sedaj pa jih ne potrebujem več, saj jih imam toliko, da ne vem, če bom sploh vsa pokurila.«
Katica se ni držala nobenih pravil za dolgo življenje. Bila je vedno skromna, poštena, varčna. Vedno skrbi, da od svoje pokojnine čimveč prihrani. In za koga varčuje? Za tiste, ki bodo ostali za njo, pravi. Toda gotovo bodo morali še nekaj čas čakati, kajti Katica rada živi in želi si, da bi dočakala vsaj 100 let.
M. BEZEK-JAKŠE
V zboru so odgovarjali kot vrabčki: »Mi smo Intiharjevi in Oblakovi.« Ni šlo za izmišljotino. Na novomeškem Bregu sta res živela pismonoša Intihar in Oblak, ki sta imela veliko otrok, toliko, kolikor jih je Bog dal. Pater llija je bil dober človek, rad je imel otroke, na vratih se ni nikoli prikazal praznih rok.
TRAMVAJ S KONJSKO VPREGO
Novo mesto je eno redkih naših mest, ki je imelo konjski tramvaj (1910 — 1911). Vozil je z železniške postaje v Kandiji po današnji Cesti herojev do stavbe nasproti gimnazije, kjer je imel svojo hišo lastnik Medved. Tramvaj je bil rdeče barve in zastekljen, podoben je bil ljubljanskemu. Imel je sprednjo in zadnjo platformo, ob straneh pa pet sedežev. Vozil je k vsakemu odhodu in prihodu vlaka, potnikov je imel vedno dovolj. Po tirih sta ga vlekla dva konja. Prevozništvo s fijakarjem je imel tudi hotelir Koklič.
Kot posebnost velja omeniti »dinstmana« — postreščka. Janez z Brega je nosil kapo s številko 1. Rdeča brada mu je segala skoraj do pasu kot Miklavžu. Bilje prijeten in uslužen mož, živel je samo od tega dela. Čez čas je dobil resnega tekmeca v postreščku št. 2, Jožetu, kar je med njima povzročilo hudo napetost. Janez se je čutil ogroženega. Kmalu je bilo za oba dovolj dela. Novo mesto je postalo gospodarsko, poslovno in kulturno središče Dolenjske, obiskovalcev je bilo vedno več. Vsakdo je raje odrinil postreščkoma kakšen krajcar, kot pa tovoril težke torbe in kovčke.
MESTNI POSEBNEŽI
T udi Novo mesto je imelo svoje posebneže, zlasti so bili znani: Andrej Langer, Dolenčev Maksi, Matasanov Kori in Friškar.
Baron Langer iz Bršljina je bil znan ženskar, tako se mu je zunaj zakona rodil sin Andrej, ki je bil »mahnjen« na vojaška oblačila, poleg tega je rad tudi po vojaško pozdravljal. Dolenčev Maksi, ki je bil bobnar pri mestni godbi, je rad zahajal v Zagreb, na Iliči je igral brezrokca, zato nikoli ni bil brez beliča. Matasonov Kori je bil »udarjen« na ure, ki jih je zbiral in popravljal, potem pa preprodajal. Znan je bil tudi Friškar, ki je imel stojnico na Glavnem trgu. Prodajal je sladoled, slaščice, južno sadje in vse, kar se je dalo prodati. O veliki noči so fantje tam sekali pomaranče in pirhe. Friškar so aa klicali, kor jo muoc £»<~£;; J0 ;rjgK0 kupujte«! čeprav je vsak od njih spadal v podsvet, je bilo za vse značilno, da so bili veliki poštenjaki.
Nenavadno sesliši, vendar je res, da je imelo Novo mesto tudi svoje prijateljice noči, ki so ordinirale doma v mestu, še več pa drugje. Za C. Pateracijevo in njeni dve prijateljici je znano, da so stranke iskale v Kožarski ulici v Zagrebu, v Bjelini in celo ob Miljacki v Sarajevu. Ko so končale z najs-tarješo obrtjo, so se dobro poročile.
Zapisal: SLAVKO DOKL
PRVA ELEKTRIČNA SVETILKA
Novo mesto je dobilo elektriko leta 1909, ko je zasvetila prva žarnica pri Košičku v Kandiji. Elektriko so za domačo rabo napeljali iz prečenske elektrarne (v Luknji), ki je bila tedaj v lasti tega premožnega Novomeščana. Kakšno leto kasneje so v novomeški čitalnici tudi javno predvajali film »40 razbojnikov Ali Babe«. Pred stavbo so pripeljali velik valjar, šlo je za lokomobilo, ki je dajala elektriko za predvajanje prvega filma v dolenjski metropoli. Prva filmska premiera je bila velik dogodek za Novomeščane, ki niso mogli verjeti, da je kaj takega sploh mogoče.
POHUJŠLJIVA HERMINA Z DUNAJA
Nekako leta 1909 je z Dunaja prišla na počitnice v Novo mesto lepa Dunajčanka, žena avstrijskega železniškega uradnika, dolenjska rojakinja Hermina Muška-Miklavtz, sicer hčerka policaja Muške. Na novomeški Loki pod železniškim mostom je bilo v tem času na voljo lepo urejeno kopališče, pozimi pa so pripravili drsališče. V vročih poletnih mesecih je bil na Loki velik živžav, saj si je zlasti mladež v čisti reki rada hladila telo, veliko pa je bilo tudi drugih radovednežev.
Deklice in dame so bile oblečene v dolge kopalne hlače, ki so segale od podkolen do vratu, pokrita so bila tudi zapestja, na glavi pa so ženske imele obvezno pokrivalo.
Nemir in razburjenje v mestu je povzročila Hermina, ki je prinesla novo kopalno modo, bila je precej podobna da-
Edo Zorko
našnji. Bilo je veliko govorjenja in obrekovanja, vendar se dunajska dama ni zmenila za zbadljivke. Kmalu je imela več posnemalk, kar ni šlo v račun starokopitnim Novo-meščanom, ki so naredili pravi moralni pekel. Kljub temu je po Hermininem odhodu na Dunaj več deklet še vedno kazalo svoje lepe in privlačne obline, na katere je večina Novomeščanov nenavadno lahko navadila.
OB ŠAJSERJU TUDI HUDIČ
»Kopališka revolucija« je segla tudi med predstavnike močnejšega spola. Mladi Novomeščani se niso kopali samo na Loki, ampak so radi poiskali tudi bolj skrite kotičke, da so lahko soncu in užitku izpostavili še večji del telesa. Tako se je skupina najstnikov kopala v potočku šajser, tam, kjer je nad studenčkom v skalo vklesana letnica 1813. Baje so jo zarezali Napoleonovi vojaki, ki so si v času francoske okupacije tam gasili žejo. Dečki so s pipci delali lesene mlinčke, in se kopali goli.
Početje novomeških fantov je prišlo na ušesa patru Corneliju, ki je v šoli pripravil zaslišanje. Nihče ni priznal, da se je kopal v Adamovem oblačilu, čeprav je mož vrtel »štabrl«, da je padalo, kjer je le dosegel. Pater je tulil na ves glas in kričal: »Kaj vam ne pade na pamet! Kako si upate
Langerjev Andrejc
narediti kaj tako pohujšljivega, kar je v zvezi s samim hudičem!«
Katehet je pričakoval, da bo kdo zajokal in prosil za odpuščanje, vendar ni nihče popustil. Posebno trdna sta bila brata Slavko in Milan Grum.
Iz protesta se je desetnija fantov, ki so se goli kopali, vpisala v vrste Sokola.
Dogodek je za Eda dobil končni epilog, ko gaje pri spovedi katehet vprašal: »Ali si se kopal nag ali ne?« Ker seje bal, da ne bo dobil odveze, je pokimal in se zlagal. Tako je šel k prvemu svetemu obhajilu z lažjo na srcu, kar je kasneje močno vplivalo na njegov svetovnonazorski pogled.
DOBRI PATER ILIJA
Otroci iz Novega mesta so v tistih letih obiskovali osnovno šolo pri frančiškanih. Vedno so pazili, kdaj so menihi pekli črn kruh, bil je boljši od domačega, ki pa ga največkrat tudi ni bilo.
Ko je bil čas ugoden, so se otroci odpravili pred samostanska vrata, rekli so jim porta. Pozvonili so pri vratih. Na durih se je navadno prikazal pater llija, ki je vedno vprašal: »čigavi pa ste, otroci božji? Od kod se vas je toliko nabralo?«
Pričel je preštevati, vendar ni nikoli prišel do konca, ker so otroci bili kot živo srebro.
1912
ŠOLA
C
SREDNJA ŠOLA KOVINARSKE IN ELEKTROTEHNIČNE USMERITVE KRŠKO, p. o. KRŠKO, Hočevarjev trg 1
RAZPISUJE prosta dela in naloge:
1. enega učitelja fizike (prof. Fl, dipl. ing. Fl, prof. MA-FI, prof. MA z izpolnjevanjem za pouk Fl)
2. enega učitelja kemije (prof. KE, dipl. ing. KE)
3. enega učitelja strojniških predmetov (dipl. ing. stroj.)
4. enega učitelja elektro predmetov (dipl. ing. el.)
5. računovodje (srednja ali višja ekonomska šola, tri leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo)
Vsa navedena dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom; nastop dela za dela in naloge pod zap. št. 1 — 4 je 1. IX. 1988, za dela in naloge pod zap. št. 5 pa 1. X. 1988.
Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev v desetih dneh po objavi razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po poteku razpisnega roka.
Na voljo je eno družinsko stanovanje.
395/32
KAMNOSEŠTVO Marjan Jakša CKZ 65, Krško
OBJAVLJA prosta dela in naloge
— 1 delavca kamnoseške stroke priučen ali zidarske stroke
— 1 delavca brez poklica
lahko
OD po dogovoru. Odslužen vojaški rok, izpit B kategorije, poizkusno delo 1 mesec.
Pisne prijave v roku 15 dni po objavi na naslov:
Jakša, kamnoseštvo, Krško, CKŽ 65.
Interesenti bodo o sprejemu obveščeni v 15 dneh.
gozdno gospodarstvo
^ brežice
n. sol. o.
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLJJŽB GOZDNEGA GOSPODARSTVA BREŽICE
objavlja
na podlagi 22. čl. I. sprememb in dopolnitev statuta DSSS prosta dela in naloge
1. VODJE RAZVOJNEGA SEKTORJA
2. VODJE GOSPODARSKEGA SEKTORJA
3. VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Pogoji za zasedbo: pod 1
— končana gozdarska fakulteta in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah, ki so imela značaj vodenja;
pod 2
— visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušeni na delih in nalogah, ki so imela značaj vodenja;
pod 3
— končana pravna fakulteta in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah, ki so imela značaj vodenja.
Izbrani kandidati morajo biti državljani SFRJ in izpolnjevati splošne pogoje za sprejem delavca v delovno razmerje in izpolnjevati z zakonom določene pogoje ter pogoje iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Brežice.
Vodje sektorjev se imenujejo za mandatno dobo štirih let.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi prostih del in nalog na naslov: Gozdno gospodarstvo Brežice DSSS, Bratov Milavcev 61, Brežice.
Izbira kandidatov bo opravljena v 15 dneh po poteku objavnega roka.
Kandidate bomo o rezultatih izibre pisno obvestili.
ISKRA INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA ENERGETSKE ELEKTRONIKE NOVO MESTO
Velika Cikava 22
ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA NOVO MESTO, Velika Cikava 22, išče za svoja nova sodelavca, zakonca brez otrok, oba diplomirana ing. el., najemniško enosobno komfortno stanovanje v Novem mestu ali okolici.
Ponudbe pošljite pisno ali po telefonu na naslov: ISKRA TENEL — kadrovska služba, Bršljin 63, tel., 21 -050 ali 22 -164.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 62. letu starosti zapustila naša draga žena, mama in stara mama
IVANKA GRIL
rojena Kapš,
iz Dobindola 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebej toplo se zahvaljujemo Kužnikovim in Blatnikovim, Francki Kobe za besede slovesa, ZZB Uršna sela, GG tozd Podturn in Ključavničarstvu Bučar ter gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: mož Janez, otroci Janez, Drago in Anica z družinami ter sestra Pepca z družino
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 54. letu zapustil naš dragi sin, brat in stric
MIHAEL
rWTW TT\ T T"
iUKiv
iz Malega Orehka 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje ter pokojnika v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo govornikoma Konciliju in Vidicu za poslovilne besede, pevcem, DO Komunali in DO Kovinar ter gospodu župniku za lejx> opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, dedka in pradedka
ANTONA
ZUPANČIČA
iz Otovca št. 12
od katerega smo se poslovili dne 28.7.1988 na otovškem pokopališču, sprejmite vsi, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti, našo prisrčno zahvalo, zahvalo pa tudi za podaijeno cvetje, iskrepe besede tolažbe in sočutja. Zahvalo naj prejmejo tudi g. župnik iz Črnomlja in Dravelj za opravljeni obred in tople besede, zastopnica ZB za trpke spomine na težke vojne čase, zastopnik gasilcev in govornica pri odprtem grobu. Globoko nas je ganila pesem ženskega zbora. Se enkrat iskrena hvala vsem.
Vsi njegovi
Zakaj si morala nam umreti, ko pa s tabo je bilo lepo živeti V domu našem je praznina, a v srcih tudi bolečina, spomin na tebe pa živi, čeprav te več med nami ni
V SPOMIN
12. 8. mineva leto, odkar si nas zapustila, draga žena in mama
ROZIKA ŠETINC
z Globokega
Hvala vsem, ki se jo spominjate in obiskujete njen grob.
Žalujoči: mož s sinovoma, Franci in Matjan z družino, ata Janez ter ostalo sorodstvo
Dokler smo vas imeli, nismo vedeli koga smo imeli.
V SPOMIN
14.	avgusta bo minilo eno leto, kar nas je zapustila naša nadvse dobra žena oz. mama in stara mama
KAROLINA NEMANIČ
iz Boldraža pri Metliki
Aprila letos je minilo sedem let, kar nam je skrivnostna smrt vzela našo hčerko oz. sestro, mamico
KKIbiliNU
GERKŠIČ
roj. Nemanič
iz Suhotja
Hvala vsem, ki se ju kakorkoli spominjate.
Žalujoči: mož oz. oče, sin, hči oz. brat in sestra z družinami ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 52. letu starosti je nenadoma odšel od nas dragi brat, stric in nečak
IVAN ČRTALIČ
iz Ostroga 8
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Mariji Žnidaršič za poslovijne besede ob odprtem grobu, GD Ostrog za organizacijo pogreba, Novolesu TOZD Lipa Kostanjevica za podarjeni venec in nekdanjim sodelavcem za spremstvo, Domu starejših občanov iz Novega mesta za vso skrb in nego, posebno sestri Albini in Emi, g. župniku za opravljeni obred ter pevcem cerkvenega pevskega zbora Šentjernej za ganljivo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Kako prazen je naš dom, pa vendar prepoln bolečine in žalosti,
odkar nas je v 61. letu starosti mnogo prezgodaj po težki bolezni zapustil naš ljubljeni mož, skrbni oče, brat in stric
STANKO MIŠICA
posestnik in borec 15. brigade,
Čudno selo 2, Črnomelj
sem sosedom, sorodnikom, prijatejem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje, za stisk rok, za topel pogled in tolažilne besede v težkih urah slovesa. Zahvala ZD Črnomelj, osebju kirurškega oddelka za intenzivno nego Splošne bolnice Novo mesto za zdravniško pomoč in brezhibno nego, da bi očetu olajšali in podaljšali življenje, OO sindikata tozd Komunala Črnomelj, OO sindikata Kmetijske zadruge, DE Mehanična delavnica, kolektivu Mlečna restavracija in kolektivu.Tržnica Črnomelj, organizaciji ZZB za podarjene vence in cvetje, zastavonošem tov. Banovcu in tov. Švajgerju, govorniku tov. Birkelbahu Jožetu za besede slovesa pred domčo hišo, upokojenskemu pevskemu zboru iz Črnomlja in gospodu župniku za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Viljemka, otroci Jože, Marinka, Stanko z družinami, sin Peter, sestre Pepca, Anica, Tončka, Mici z družinami, brat Jože z družino iz Nove Zelandije ter ostalo sorodstvo
Iskreno se
priloga	dolenjske
1
š
ZVESTOBA
NEZVESTOBI
Čas je tak, da se prileže nekoliko bolj sproščujoče branje. Počitniški in dopustniški čas, ki se počasi izteka, je pač primeren za knjigo, ob kateri je mogoče videti na bralcu ne samo, da z njo preganja dolgčas ali da z muko nabira med silnih modrosti iz nje, ampak tudi, da se ob nji zabava, hihita, celo zakrohota.
Skoraj bi težko verjeli, da so tudi take med slovenskimi knjižnimi novostmi, med knjigami torej, ki rade bolehajo za silno literarnostjo in težkimi temami, ki so preobložene z mislimi ali do nerazumljivosti zavite v slogovne akrobacije. Neverjetno, a je res: med slovenskimi knjižnimi novostmi je knjiga, ob kateri se boste nasmejali. Ne sicer tako kot se smešnicam, zabava, ki jo ponuja knjiga, o kateri teče beseda, je nekoliko bolj delikatna, saj izvira iz tistega smeha, ki ga rojevajo zvita in popačujoča ogledala, iz smeha, ki ga sprosti ugledanje lastne podobe, tako popačene, da je smešna, in tako resnične, daje smeh sproščujoč in odrešujoč, četudi ko ugasne, ostane po njem nekaj malega grenkobe.
No, ta knjiga je roman Zvestoba, ki so ga pred nekaj časa na svetlo spravili pri Založbi Borec, kot njegov tvorec pa je zapisan slovenski pisatelj in dramatik Franček Rudolf. Tokrat si je pisatelj, ki rad sega po slojevsko ali poklicno opredeljenih junakih (v zadnjem romanu pred Zvestobo so bili njegovi junaki obrtniki), izbral za protagoniste učitelje, natančneje povedano slaviste oziroma še natančneje gorenjske slaviste, ki so po tem, da so gorenjski, nekako najbolj slavisti. Učiteljska srenja na šoli Vladimirja Gajška nekje na Gorenjskem služi pisatelju, da zariše skozi množico posameznih usod slovenski vsakdanjik, ironično, satirično, humorno, mestoma cinično. Njegovi junaki imajo na jeziku tudi velike besede in v glavah velike misli, a vse nekako površno in ne zares, tako kot ne jemljejo v vsakdanji
resničnosti zares zvestobe, o kateri ves čas razpredajo misli. Junaki so prepuščeni minevanju, ginevanju
med rojstvom in smrtjo, nekaj sicer hočejo, a ne povsem, nekaj bi, a se jim nekako ne posreči. Živijo pa le, bivajo prazni slovenski vsakdanjik.
Da se je mogoče ob njem tudi zabavati, se lahko prepričate s knjigo v roki.
M. MARKELJ
PEKOČE KOT KOPRIVE
Tone Kuntner, pesniški glasnik Slovenskih goric, je svojim devetim pesniškim knjigam, ki jih je izdal od leta 1966 pri raznih slovenskih založbah, dodal novo, že deseto pesniško zbirko s preprostim, a pomenljivim naslovom Koprive. Knjiga je izšla pred dnevi kot posebna izdaia zbirke Utrip pri založbi Delavske enotnosti in to založniško dejanje ustanove, pri kateri taka knjiga še do nedavnega (zaradi koncepta) ne bi mogla iziti, lahko samo pozdravimo.
V teh knjigi so zbrane pesmi, ki v njih Kuntner motivno in miselno razširja svojo pesniško tematiko. To so pesmi, ki pripovedujejo o propadanju kmečkega sveta, o izumiranju nekega življenja in vrednot, ki so stoletja bile na oltarju mladih, preprostih ljudi, da so lahko kljubovali vsemu hudemu in ostali pokončni, o trmastem vztrajanju poslednjih branikov — dreves, ljudi in domačij osamelcev pa o bolečini, ki jo v člo-
EROTIKA,	A
Bralci, ki jim je blizu svet, v katerem domuje poezija Maje Vidmar, bodo radi prebirali tudi pesmi Vide Mokrin-Pauer, zbrane v njenem knjižnem prvencu Mik, ki je izšel nedavno v zbirki Pota mladih pri Mladinski knjigi, natisnili pa so ga v tiskarni Kočevski tisk. Podobno kot verzi Maje Vidmar je namreč tudi poezija Vide Mokrin-Pauer globoko zasidrana v ljubezni kot primarnem čustvu in v vsem, kar iz tovrstnega čustvovanja izhaja.
Podobnost pa je bolj ali manj le v tematiki, ki ju pesnici obravnavata, ki še to velja predvsem za temeljni obris na erotiki zasnovane poezije, v vsem drugem, od načina ubesedovanja dalje, pa sta si poetiki teh avtoric različni.
Sicer pa poglejmo, kaj nam ponuja Vida Mokrin-Pauer s svojim Mikom, s to »poezijo med zgodbo in sliko«, kakor je pesnica sama v podnaslovu označila poezijo svojega prvenca.
Kot rečeno, se tudi poezija Vide Mokrin-Pauer napaja iz ljubezenskega čustva, kar bralec prepozna že po besedi ljubezen, ki je v verzih pogosto uporabljena. Srečajo že v prvem verzu prve pesmi v zbirki, v Montaži domovanja, ki jo pesnica začne takole: »Ali vidiš mojo ljubezen, kako /leti čez najino hišo in ti meče / letake?« Domala vsaka od pesmi, ki se vrstijo za omenjeno, kajpak pomensko razzvrščene po (treh) ciklih, je izrazito zaznamovana s tem čustvom in z njegovim normalnim nasledkom — čutnostjo. Takoj pa je treba povedati, da pri tej pesnici nimamo opraviti s konvencionalnim doživljanjem in ubesedovanjem ljubezenskih stanj, kar bi morebiti kdo pričakoval od njene »ženske« lirike, temveč je to dokaj samosvoja ter doživljajsko in izrazno zelo profilirana poezija.
V pesmih Mokrinove se, kot je zapisal Aleš Berger, »prepletajo, spodmikajo in nadgrajujejo čutna naslada in njena spremljevalka praznota, predanost partnerju in odmaknjenost od njega pa vznesenost in skepsa;« res, kot bi vsaka telesna potesenost zahtevala še svoje duhovno dopolnilo, svoj izzven v pesmi. »Zopet strgana se celim, zopet mi je nuja nekam ven«, pravi pesnica, ta ven pa ji, kot kaže, ne pomeni nič drugega kot zatekanje k besedi, k ubesedovanju (ne)doživetega, k erotiki v poeziji. Te izpovedi, če smemo tako reči, so napisane v hlastnem in na pogled raztrganem jeziku, vendar pa suvereno, tu in tam celo v bizarnih podobah in prispodobah. Jezik je docela avtorski, tak, kot sta ga zahtevali protislovnost in razviharjenost občutij.
Vida Mokrin-Pauer se s takšnim pesniškim prvencem povsem enakovredno vključuje v mlajšo slovensko poezijo, jo samosvoje dopolnjuje, bogati, predvsem pa pomembno zaznamuje njen na sodobno pojmovano erotiko ubrani tok.
I. ZORAN
veku zaneti spoznanje, da bo vse, kar je bilo nekoč sveto, nedotakljivo, propadlo, kajti kolesje novodobnih časov ne pozna nikakršnega usmiljenja. Pesnik z grenkobo v ustih in srcu prihaja v ta svet, v svoj rodni kraj, na domačijo. Iz mesta, kjer živi, se nenehno vrača k svojim, čeprav včasih samo v mislih. Vrača pa se zato, »ker moje sanje so rojene v teh bregeh«. A kaj najdeva? Le podvijana drevesa, neobdelana polja, zaraščene poti, ruševine. Njegove sanje so prerasli trn, osat in kopriva. Koprive rastejo vsepovsod in vsemu navkljub. In ob dotiku spečejo. Resničnost, ta najbolj pekoča kopriva, najbolj boli! A kaj zato, če boli, saj boli doma. Pesnik se zdaj tudi že vdaja v usodo. Ve, da ni moč ničesar spremeniti, da bo dokončano, kar se ima dokončati. Le tega, kar raste na ruševinah, ne more sprejeti — hiš in ljudi, ker so te hiše tuje, ker so to tuji ljudje.
Tudi poezija te zbirke je preprosta, jasna, razumljiva. Izbrušena v
KOPRIVE
kuntnerjanskem slogu, predvsem pa bralna. Kuntner se ne zapleta v modernistični jezik. To mu je bilo že od začetka tuje. Kajti pesem je zanj najprej in predvsem sporočilo, ki je nekomu namenjeno, šele potem je poezija.
I. ZORAN
ŠKRJANČEK
POJE
Državna založba Slovenije skrbi, da na knjigarniških policah ne zmanjka knjižic, iz katerih si ljubitelji slovenske narodne ali ponarodele pesmi lahko osvežijo spomin na že polpozabljene melodije in besedila ali pa se kakšne lepe stare viže sploh šele nauče. Dandanes je pač čas bolj naklonjen prepevanju melodij, ki odmevajo hkrati po najmanj polovici sveta, vendar pa ti proizvodi silne mašinerije pop glasbe ne govore človeku zares do srca. Ljudska pesem je vse kaj drugega; začutimo jo, da smai ne vemo, kako in kaj. Pesem prebuja v nas rodovni spomin, zakopan globoko pod navlakami sedanjosti, nejasen,
iz izložbe
PARTIZANSKA
SEDMA
SILA
Med vojno ni govorilo le orožje; bombet granate, puške in topovi niso bili edino orožje, s katerim se je slovenski narod uprl okupatorju. S pridom so borci uporabili tudi orožje, ki ima prav tako kot strelno veliko, če ne celo večjo moč — tisk, tako imenovano sedmo silo.
Kmalu po ustanovitvi Osvobodilne fronte slovenskega naroda in po vstaji je prve dneve maja (točnega datuma nikakor ni mogoče ugotoviti) izšla prva številka Slovenskega poročevalca in se, razmnožena v skrivnih tehnikah in več inačicah, širila po vsej Sloveniji. To je bil nov glas v časnikarstvu tistega časa, drugačen od glasu novinarjev pri še izhajajočih časnikih, »dus, prodanih vsakemu režimu«, kot je tri leta kasneje pisalo v vabilu na prvo partizansko novinarsko konferenco. Slovenski poročevalec je označil začetek zgodovinskega obdobja slovenskega časnikarstva, obdobje partizanskega tiska in novinarstva, ki je odigralo pomembno vlogo v narodnoosvobodilnem gibanju kot graditelj političnega prepričanja, kot mobiliza-tor in kot organizator oborožene vstaje in boja ter bilo hkrati tudi spodbuda in vir za kasnejse poskuse ustvarjanja drugačnega, socialističnega časnikarstva.
O partizanskem novinarstvu, ki se je v Sloveniji dobro razvilo in organiziralo, podobno kot mnoge druge dejavnosti, od zdravstva, denarništva, veterine do gledališča, je bilo doslej razmeroma malo napisanega. Nekaj več je bilo zapisanega le o partizanskih tiskarnah, zato smemo reči za knjigo Djura Smicbergerja Partizanska sedma sila, da je prvi celovitejši poskus »podkovati kovačevo kobilo« in ob številnih monografijah, študijah in prikazih razvoja borbenih enot in različnih partizanskih dejavnosti in predstaviti partizanski tisk in novinarstvo.
Avtor ni zgodovinar, kot samokritično zapiše v Zagovoru, vendar pa je šel skozi edinstveno izkušnjo partizanskega novinarstva, kot so šli mnogi, kasneje znani slovenski časnikarji. Kljub temu, da svoje delo označuje le kot prikaz in kot prispevek za bodočo temeljitejšo
I
znanstveno obdelavo, pa gre za pomembno opravljeno delo. O tem priča tudi letošnja nagrada vstaje slovenskega naroda, ki jo je prejel Djuro Smicberger prav za to knjigo, v obrazložitvi je rečeno, da se je avtor dela lotil z veliko ljubeznijo do svojega poklica in vztrajal pri njem, četudi je bilo iskanje in preverjanje podatkov izredno težavno. Uspelo mu je napisati vsebinsko zaokroženo besedilo. Pri pisanju pa se ne omejuje le na naštevanje dogodkov, marveč jih izvirno ocenjuje, ilustrira s slikovitimi primeri in upošteva razmere, v katerih so se rojevali in rasli.
Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem delu daje pregled informativnih sredstev, ki so med NOB skrbela za množično obveščanje, od časopisov, vojaških glasil, partizanskega dnevnika, Tanjuga, radia Kričač, humoristisčnega tiska do listov^ki so nastajali v zaporih in taboriščih, ter izriše njihov razvoj in delovanje. V drugem delu pa se posveti razvoju novinarstva in obdela prva uredništva, dopisniško mrežo, posodabljanje, vojne dopisnike, propagando, loteva se tudi cenzure, saj je v partizanih prišlo tudi do zaplemb nekaterih številk partizanskih tiskov in zakonske regulative tega vprašanja. Pozornost posveti tudi opremi m fotografiji, posebej pa obdela oba najpomembnejša dogodka v slovenskem partizanskem novinarstvu — novinarsko konferenco maja 1944 v Metliki in ustanovni občni zbor Slovenskega časnikarskega društva oktobra istega leta v Črnomlju.
M. MARKELJ
nezaveden, a še živ. Je mar čudno, da se tudi v družbi mladih zasliši katera od znanih narodnih ali ponarodelih pesmi? Žal res poredkoma, a sliši se. In morda se
je in harmonije. Pesmi je torej mogoče zapeti in zaigrati oziroma spremljati na katerega od priljubljenih instrumentov, od kitare do harmonike. Notni zapis je sicer nekoliko droban, vendar pa dovolj razločno odtisnjen.
M. MARKELJ
bo vse pogosteje, saj tudi obujanje tovrstne narodove dediščine krepi samozavest in identiteto.
Po predlanski izdaji stotih ljubezenskih pesmi je za Državno založbo Slovenije slovenski skladatelj in kitarist ter znani pisec priredb narodnih pesmi Stanko Prek pripravil še šopek novih 200 slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi ter jih združil pod skupnim naslovom Škrjanček poje v knjižico enakega žepnega formata, kot je bila Ljubezen v slovenski narodni pesmi. Tudi v tej knjižici so pesmi razporejene po abecednem vrstnem redu, tako da je mogoče vsako pesem najti po prvem verzu, kar je gotovo tudi edino, kar od mnogih pesmi zanesljivega vemo. Vsaka pesem je predstavljena z besedilom in enotnim notnim zapisom melodi-
TRAVNIK IN MORJE
Zdaj je tisti čas, ko imajo otroci in šolarji svoj zlati čas; počitnice so, marsikdo se bo šel hladit v morje, marsikoga pa bodo lepi dnevi zvabili na daljše ali krajše sprehode v naravo. A ker se je ob vsaki priložnosti mogoče tudi kaj pametnega naučiti, najbolj zgovorne pa so
stvari, ko jih nadobudneži doživljajo na lastni koži, je dobro počitniške dneve uporabiti za prijeten nara-
voslovni poduk, denimo. Na morju otrok poleg plavanja lahko spoznava najosnovnejše živalske in rastlinske vrste, ali pa se na podoben nevsiljiv način med izletom seznani s travnikom, tem razkošnim biotopom. A če mama in ati nista podkovana v teh rečeh in ribe poznata le pod skupnim imenom ribe, vse, kar ni žival, pa je zanju morska alga, med pticami pa zanesljivo prepoznata samo kokoš, potem je pač treba poseči po knjigi. In tu zares ni zadrege.
Mladinska knjiga in urednica zbirke Korak Draga Tarman sta pripravili publikaciji, ki sta kot nalašč za take primere, barvni pregibanki Morje in Travnik. Za obe izdaji je značilna posrečena ureditev: na treh straneh je barvna slika, na kateri so narisane živali in rastline, ki so najbolj značilne za posamezen biotop, morje ali travnik, sliko pa spremlja krajši tekst, ki v nekaj besedah oriše pojave in življenje v obeh okoljih, hkrati pa še namigne, kaj lahko otrok naredi kot svoj prvi mali »poskus«. Za lažje prepoznavanje je besedilu pridana pomanjšana slika, ki ima vsaka narisano žival ali rastlino oštevilčeno, v preglednici pod njo pa zapisane nazive za predstavljena bitja.
Pregibanko Morje je pripravila Draga Tarman, Travnik pa Tatjana Kordiš. Ilustrator in opremljevalec obeh je Samo Jenčič.
Za mlade vedeže prav prijetna sopotnika na počitnicah.
MiM
ZALJUBLJENA
Ani Pezdirec je bilo 11 let, ko je prvič resneje prisluhnila koncertu metliške godbe na pihala. In vse, kar se je pozneje pomembnega dogajalo v njenem življenju, je bilo povezano prav s tem koncertom. Ana je namreč med vsemi glasovi instrumentov prisluhnila predvsem zvoku flavte in misli na ta inštrument se četrtošolka ni mogla več znebiti. Tudi sama si je želela, da bi se učila igranja na ta instrument,
pa ji starši niso dovolili. Bali so se, da bi zaradi glasbene šole zanemarila učenje. Ana pa je vztrajala s pravo belokranjsko trmo. Soseda, ki je že igrala v godbi na pihala, ji je posodila flavto in Ana je vse popoldneve presedela na stopnicah pred hišo in igrala. Učila se je sama, po posluhu.
Starši so le spoznali, da so ravnali napak. Toda to spoznanje je prišlo nekoliko pozno, kajti Ana je takrat že začela hoditi v 6. razred. Za glasbeno šolo je bilo že pozno, kar pa je ni motilo. Da je le dobila privoljenje staršev. V treh letih je naredila šest razredov glasbene šole, v 8. razredu, ko se je že odločila, da bo šolanje nadaljevala na srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, pa je enkrat na teden hodila tudi na priprave za sprejemni izpit v Karlovac. »Moja odločitev, da tudi po osnovni šoli ne bom postavila flavte v kot, je naletela na veliko nasprotovanje. Tega uka mi niso odsvetovali le starši, ampak tudi ravnatelj osnovne šole in skoraj
vsak, ki sem mu omenila, kje bom nadaljevala šolanje. Zakaj, še danes ne vem. Vem le to, da so me z nasprotovanjem le še bolj spodbujali, da sem vztrajala pri svojem,« se spominja Pezdirceva. Svoje trme ni nikoli obžalovala.
Ana je letos končala srednjo glasbeno in baletno šolo in bila med tistimi petimi srečneži od 12 prijavljenih, ki so uspešno opravili sprejemne izpite za študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. »Če bi mi letos spodletelo, bi prihodnje leto znova poskusila s sprejemnimi izpiti. Odnehala ne bi,« se ne da.
Ana veliko nastopa tako v Ljubljani kot tudi v Metliki. Že po treh mesecih učenja je igrala v podmladku godbe na pihala, po dobrih petih mesecih pa v pravi metliški godbi. Nikoli m odrekla prošnjam za nastop na proslavah in otvoritvah razstav v svojem rojstnem kraju. Gotovo pa je bil zanjo najpomembnejši nastop na republiškem tekmovanju mladih glasbenikov v Novem mestu.»Moj profesor Jože
Pogačnik mi je napovedal 1. ali 2. mesto. Z nekoliko smole in treme sem zasedla 2. mesto. Zmedlo me je predvsem to, da sem med gledalci videla veliko znancev in sorodnikov. Ljubše bi mi bilo tekmovati pred neznanimi poslušalci.«
Ana najraje igra koncerte in sonate, najbolj priljubljeni pa so ji Bach, Mozart, Stamitz. Da bi dobro obvladali vso tehniko, velja na šoli pravilo, naj bi učenci vadili po 3 * ure na dan. Vendar Pezdirčeva povprečno vadi le po 15 minut, pazi pa, da ima vedno kondicijo, kije pri igranju na flavto zelo pomembna. »Po enournem nastopu se počuti, kot bi opravljala težko fizično delo. Če ne bi imela zadostne kondicije, ga ne bi zmogla izpeljati do konca.«
Ana je ob flavti, ki jo sprosti in pomirja in h kateri se je zatekla vedno, ko ji je bilo najtežje, končno le našla svoj mir. Starši so se sprijaznili z njeno poklicno odločitvijo. Oče je spoznal, da bi hčerko, če bi' ji vzel flavto, prizadel prav toliko, kot če bi njemu vzeli »frajtonarico«, na katero vsak večer igra pred zidanico v vinogradu. Mama pa zraven zapoje.
M. BEZEK-JAKSE
priloga dolenjskega lista
Pričujoči zapisi temeljijo na resničnih dogodkih, ki so pred tremi in več desetletji razburjali dolenjsko javnost, le osebe in kraji v njih so, ker so glavni junaki povečini že pošteno odslužili svojo kazen, izmišljeni.
VESELICA Z NOŽI
še danes se po vaških veselicah kaj radi bliskajo noži, včasih pa so bili taki obračuni kar sestavni del tovrstnih veseljačenj. Do enega najbolj tragičnih in krvavih pretepov je prišlo 30. aprila pred enaindvajsetimi leti, ko je bila veselica na domačiji Marjana Pintarja, v vasi, kakih 20 kilometrov oddaljeni od Novega mesta.
Ob veselih zvokih glasbe in dobri kapljici je vzdušje kmalu postalo hrupno, kot ie pač na takih prireditvah običajno. Nič ni kazalo nato, da bo veseliščni prostor že kmalu ovit v žalost, le pri eni mizi je tu in tam padla kaka ostra beseda. Poleg bratov Staneta in Lojzeta so tam sedeli še Vinko, Franci, Gusti in nekaj njihovih prijateljev in prijateljic. Precej se je pilo in jedlo, sčasoma pa sta se brata, ki jima izzivanje in pretepanje nikakor ni bilo tuje, toliko opijanila, da sta pričela s prepiri. Lojze je tako v dokaz svoje moči dvignil mizo s hrano in pijačo, slednja pa se je pri tem polila po Francijevi obleki. Jasno, da je tega tako početje razkačilo in kmalu bi prišlo do pretepa, če vmes ne bi posegli drugi gostje. Vroča kri pa je vendarle ostala. Lojze je še naprej robantil, nazadnje se je jezil, češ da mu je nekdo odpeljal kolo. Skaljeno vzdušje pa je še dodatno zaostril nov pripetljaj. Vinko je namreč Stankovo dekle povabil na plesišče in ta mu tega ni odrekla. Vse bi se nemara srečno izteklo, če bi Stanka na to ne opozoril eden od prijateljev pri mizi. Stanko in Vinko sta imela že od prej nekaj neporavnanih računov, ta dogodek pa je očitno napolnil mero. Brata sta urno staknila glavni in sklenila obračunati z Vinkom. Ta je začutil, da se zadeva zanj ne bo dobro končala, zato se je raje umaknil v klet, kjer so točili pijačo, vendar sta Stanko in Lojze stopila za njim. Pričel se je prepir, med katerim je eden od bratov Vinka dvakrat udaril po obrazu, zato je ta zbežal iz kleti, vendar ga je Štanko ujel že na vrhu stopnic in z nožem zabodel v levo ramo. Nož je takrat potegnil tudi Vinko in napadalca z njim večkrat porezal po nogah ter se ga na ta način vsaj začasno otresel. Do usodnih
trenutkov je prišlo nekaj kasneje. Vinkovo vpitje na pomoč je pritegnilo pozornost ostalih gostov in tudi redarjev. Ti so se sporekli z drugim bratom Lojzetom, še posebej Gusti in Franc, ki so skušali vroče glave pomiriti. Prišlo je do novega pretepa, kjer pa je vnovič imel glavno besedo Stanko. Ta je v tistem trenutku najprej ponovno opazil Vinka, stekel do njega in ga z nožem zabodel v trebuh, pri tem pa mu prizadejal skozi prsno votlino in prepono v trebuh segajočo smrtno nevarno rano. Ves besen je Stanko nato stekel nazaj do skupine in tam s silovitim zamahom noža v glavo zabodel Francija. Zamah je bil tako močan, da se je rezilo noža odlomilo in ostalo v glavi, ročaj pa v Stanovih rokah. Ko so gostje to videli, jih je večina kmalu zapustila veseliščni prostor.
Sreča za Vinka je bila, da je v ansamblu igral tudi miličnik. »Igral sem harmoniko, ko sem videl na plesišče priteči ranjenega Vinka, ki se je tam zgrudil. Pri domačinu Pintarju sem dobil brisače in rjuho, s katerima sem poškodovancu potlačil nazaj čreva, ki so mu kipela iz prerezanega trebuha, nato sem ga še obvezal, ko mi je nekdo rekel, da je pri kozolcu še več ranjenih. Odšel sem tja in našel na tleh ležečega Francija. Ljudem sem hitro preprečil, da bi ga z vedrom vode
polivali po glavi, nato sem mu skušal pomagati sam. Krvavel je iz ušesa, nosu, ust, vsa srajca je bila prepojena s krvjo, ranjenec je bruhal, vendar rane nisem videl. Le kako bi si mislil, da ima v glavi zapičeno rezilo noža!?« je kasneje preiskovalcem in kriminalistom pripovedal miličnik. Oba ranjenca so nemudoma prepeljali v bolnišnico, Vinko je pri zavesti, za Francija je povedal, da je ves čas vožnje do Novega mesta le hropel in se večkrat prijel z glavo. Vinku so zdravniki uspeli rešiti življenje, Franci pa je hudi rani podlegel 2. maja.
Morilca ni bilo težko najti, vsi sledovi so vodili do Stanka. Ta se je sicer izgovarjal ter preiskovalce in sodnike prepričeval, da Francija ni zabodel on, ker da je že pri obračunu z Vinkom izgubil nož, ki bi ga naj bil, po njegovem, pobral nekdo drug in zadal usoden vbod. Toda dokazov in prič je bilo dovolj, tako da je senat novomeškega okrožnega sodišča še istega leta — bilo je 20. septembra Stanka obsodil na 6 let zapora, njegovega brata Lojza pa za sodelovanje v krvavih obračunih na 6 mesecev. Zoper tako kazen sta se pritožila oba obsojenca in tudi okrožni javni tožilec. 11. januarja naslednje leto je vrhovno sodišče Slovenije razpravljalo o pritožbah in ugodilo tožilčevi.
Po mnenju vrhovnega sodišča je namreč novomeški senat pri izreku kazni v preveliki meri upošteval dosedanjo nekaznovanost obeh bratov in njuno vinjenost. Znano je namreč bilo, da oba v vinjenem stanju kaj rada izzivata in povzročata prepire in pretepe, pretepaško nastrojena pa sta prišla že na veselico. Kako bi si drugače razlagali, da se je Stanko že doma oborožil z bodalom, nato skupaj z bratom izzival goste, naposled pa docela podivjal in v morilskem besu najprej dvakrat zabodel Vinka in na grozljiv način še Francija. Senat vrhovnega sodišča je zato Stanku izrečeno kazen šest let zvišal na 11 let zapora, Lojzetu pa s šestih mesecev na 1 leto in 6 mesecev zapora.
Polnih pet let je preteklo, ko je nato vrhovo sodišče sklenilo, da le ugodi Stankovi prošnji za izredno omilitev kazni. Znižalo jo je na 10 let zapora, pri tem pa so sodniki v obrazložitev zapisali, da sta brata materi pokojnega Francija v celoti poravnala odškodnino v znesku 10.168,57 din s pripadajočimi 6-odstotnimi obrestmi. Dve leti kasneje, 25. septembra 1974, je bil Stanko po-ojno izpuščen s prestajanja kazni v KPD DOB, eprav bi mu zaporna kazen v celoti potekla šele 25. maja leta 1977.
B. BUDJA
O*
ra^v
KOSA JE ZMOGLA TRAVO LE PONOČI
Lesene hišice so kot popotna znamenja. Tako redke so že, da se človeku ob srečanju z njimi pobožno ustavi korak in misel sama nehote poleti k tistemu davnemu slovenskemu tihožitju, kjer se je med temi lesenimi stenami, pod sajasto slamnato
streho odgajal slovenski kmečki rod. V odročnih krajih na tej m oni strani Gorjancev je teh znamenj še nekaj. Ponavadi samevajo zapuščene, stene načenja vlaga, da se nevarno podajajo in strehe lezejo skupaj kot pri skrušenih utrujenih starkah. Okenske line prazne zevajo v pokrajino ali pa zabite z deskami popotniku govorijo, da za njimi že zdavnaj ni več prebivalcev. Le redke so še, na katerih bele zavese in skrbno negovane rože pred njimi dajo slutiti iskro življenja.
Iskra, ki v taki hišici v vznožju Gorjancev, v Cerovem logu še tli, je Marija Johane, kmečka upokojenka. V neznosni sparini julijskega popoldneva sedemo v senco sosedovega skednja — Marija, sosedova gospodinja Justina, njeni hčerki in vnučki, in se prepustimo blagim sapicam z Gorjancev, da nam hladijo telo in dušo. Kaj drugega v tej vročini človek res ne more početi. Z Gorjancev pa ne pihljajo samo sveže sapice. Od tam prihajajo tudi spomini. »Ja moja mama je dosti zahajala tja gor,« pripoveduje Marija. »Poznala je vse grape in jase in nabirala na desetine različnih zelišč. Stari ljudje so to še znali. Zelišča je sušila in prodajala, pa tudi sama je znala napraviti precej maž in čajev, ki so pomagali pri različnih boleznih, prebavnih težavah in poškodbah. Sedaj takih ljudi, ki bi znali vse to, skoraj ni več.«
Marija je drobcena, suhljata ženička. Beseda ne gre rada od rije. »Le kaj naj bi povedala,« pravi. »Vedno sem morala le veliko delati. Že kot dekletce sem morala iti od doma služit. Najprej sem pazila otroke, potem pomagala pri živini, pri delih na polju in v vinogradu. Bila sem v Šentjerneju, v Dobravicah in na Gaju. Kar precej let se je tako nabralo. Priznanega pa nimam nič. Živim le od kmečke pokojnine.«
Soseda Justina, ki Marijo že dolgo pozna, ji pritrjuje. »Ja, vedno je morala veliko delati. Le poglejte jo, kako je majhna. To pride od tega, ker je morala vedno nositi težke škafe od studenca. Imele smo svitek, si ga položile na glavo, gor pa škaf, poln vode. Vso vodo za gospodinjstvo smo včasih morale tako znositi, saj ni bilo vodovoda. Je pa bila tista voda čisto nekaj drugega kot ta, ki sedaj priteče iz vodovodnih pip.«
Mimo teče hladna Pendirjevka, vsa majhna in krotka po dolgotrajni suši. Priteka iz temnih senc soteske z istim imenom, ki se kot nož zajeda v osrčje Gorjancev. Tam gori na robu soteske je cerkvica svetega Miklavža, kjer so bila včasih za binkošti velika žegnanja. Na njih so se ?birali ljudje z obeh strani gore. Tudi sicer so bile košenice okoli Miklavža nekdaj veliko bolj žive, kot pa so dandanes. Ženski pripovedujeta, kako so hodili kosit na tiste košenice. Kar po več dni so ostali v gori. Kosili so pozno v noč ali pa pričeli zelo zgodaj zjutraj, da so se izognili pekočemu soncu. Ostro gorjansko travo je kosa zmogla le v nočni vlagi. Grabljice pa so se morale izpostaviti soncu, saj je bilo treba pokošeno seno stalno obračati. Zvečer so ga zgrabile v kopice, ki so nekaterim služile tudi za prenočišče in druge prelesti gorjanskih zvezdnih noči. Drugi so ponavadi prespali kar pri Hudoklinu, ki je imel včasih v stavbi poleg cerkve svoj šank in prenočišča. Pravijo, da je bila na kpšenicah pri Miklavžu vas, pa so ljudi iz njihovih selišč pregnale mravlje, ki so s svojimi kopastimi domovanji zasedle skoraj vse košenice. Tam gori je bilo tudi jezero, ki se je sedaj že čisto presušilo. Včasih pa so tam še napajali živino. Poseben podVig je bilo tudi spravljanje sena v dolino. Nakladali so ga na posebne smuke, ki so imele dve
kolesi. Vanje so vpregli vole in s senom visoko naložena smuka je drsela po grapastih poteh v dolino. Sedaj, ko je do Miklavža zgrajena cesta, smuke niso več potrebne.
Sence v Pendirjevki postajajo vse daljše, Marijino leseno hišico pa še zalivajo vroči žarki. Objemajo jo tudi naši pogledi. »Verjetno je stara že več kot tristo let,« pravi Marija. »Stari ljudje bi to vedeli bolj natanko povedati, pa jih ni več.« Marija je v hišici ostala sama. Umrla sta oče in mati, umrla ji je edina sestra, otroka sta se odselila, moža ji bog ni dal. »Od tukaj pa se ne bi odselila za nič na svetu. Neki zdomec mi je za hišo ponujal veliko denarja. Prestavil bi si jo za vikend. Pa ga ni denarja, za katerega bi jo prodala.«
Polovica hiše, zgrajena iz močnih brun, je videti starejša, druga polovica iz debelih plohov je bila verjetno dograjena pozneje. »Še se spominjam, ko smo imeli slamnato streho, pa odprto peč, v katero smo z burklami potiskali lonce. Pod zadimljeno streho smo sušili meso,« pripoveduje Marija. In sosedova Justina se spomni dogodka izpred davnih let. Marijina mati je vsa prestrašena pritekla k sosedom: »Pomagajte, Peter je padel z neba.« Ko so jo začudeni pogledali, je le razložila, da je njen mož padel izpod ostrešja, kjer je hotel, verjetno tudi sam okajen, vzeti prekajeno klobaso.
v lenivo poletno popoldne še padajo besede in pozvanja smeh. Veliko je resnih in šaljivih zgodbic o krajih in ljudeh, o zelenih Gorjancih v ozadju. Stari ljudje so jih vedeli povedati še več. Mimogrede si jih je zapisoval tudi Trdina, ko ga je pot toa vodila od Gracarjevega turna v Gorjance. Takrat je bilo še veliko prijaznih lesenih hišic in majhnih okenc.
TONE JAKŠE
*.«•	t,:
NAGRADA V KOČEVJE
Žreb je izmed reševalcev 29. nagradne križanke izbral CVETKA SMOLIČA iz Kočevja. Za nagrado bo prejel knjigo Une Troy Vrata v nebeško kraljestvo, ki je izšla pri Prešernovi družbi v zbirki Ljudska knjiga, kjer izhajajo zanimiva in bralna dela iz svetovne in domače literature. Roman je podnaslovljen ko »veseli roman«, torej obeta prijetno branje.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 25. avgusta na naslov: Uredništvo Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 31.
REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 29
Pravilna rešitev predzadnje križanke je, brana v vodoravnih vrsticah, takšna: KAP, GLOSA, BICIKLI-ZEM, PERL, KNAP, ATATIR, ATE, FRANCE, KOR, TAKT, ALOA, SAONA, GNEV, RT, AKUT, SIJ, IVER, DAR, VELEMESTO, INDIANA, IDEAL, TE-STON.
masu
Čudno se mi le zdi, da lačen človek še nikoli ni bil navdušen za domovino.
I. CANKAR Meglena misel ne more roditi jasnega izraza. Prepisano spoznanje zlepa ne bo našlo izvirne oblike.,
B. ZUPANČIČ
NAGRADNA KRIŽANKA
31
FRANC.
MESTO
LAT, UMETNOST
BOI
Žl
ILEZEN
:ivali
PROSTOR V HIŠI
SV. PIS. OSEBA
AMPER BELG. SKLADATELJ (ORLANDO
DP
KEM SIMBOL ZA
Žveplo
SLAVNI INTERPRET SHAKESPEAROVIH DEL
ODG LAS; NICA
SV. PIS. OSEBA TOPEL VETER
GOSPODAR
Z. IME PERSONA
GLAVA BREZ LAS BERSA
NEDORA-
ŠČENOST
Škotski
KNJIŽEVNIK (WALTER) AVT OZNAKA POLJSKE
DIVJA GOS
GR. MIT MESTO
Z IME
IGRALEC
REVŠČINA
SL PISATELJ (FRANCE) VLA-DARSLI NAZIV
SESTAVIL J UDIR
HUDA
NEZAVEST
TRŠClCA
0DH0D-
NICA
OKSID
ŠUBIC
JANEZ
100 STAR MOŽAK
POKROVITELJ UMETNOSTI
PLENO
NOMINE
NORD
SMUCl
ALFI
NIPlC
VRSTA
PAPIGE
ZlVAL, KI LETA
Človek z
VELIKIM
NOSOM
»Pajčevine« zapredajo mesta
V velikih mestih je vse več zaprtih nadcestnih peš poti — Življenje zapušča mestne ulice — So zares potrebne ali ne?	___
Kdo bi si mislil, da bo pokrit hodnik, ki so ga novomeški frančiškani v prejšnjem stoletju dali postaviti med samostanskim poslopjem in poslopjem gimnazije (zdaj glasbena šola), da so lahko po njem v vsakem vremenu udobno in po suhem prešli iz samostanskih celic v šolske učilnice po-dučevat mladež, kazal podobo mest bodočnosti. Take pokrite prehode iz ene stavbe v drugo so poznali tudi še kje drugje, dandanes pa jih je čedalje več v velikih mestih razvitih držav. Mesta, še posebno v Združenih državah Amerike in Kanadi, spreminjajo svoj zunanji videz z množino zaprtih nadcestnih hodnikov, ki povezujejo visoko nad cestami poslovne nebotičnike in trgovska središča.
Pokrite peš poti, hodniki, zaprti mostovi za pešce »cevi za pešce«, ali kakorkoli jim že rečemo, torej niso nobena novost, vendar pa nikoli doslej niso bili tako množično v uporabi. Šele pred četrt stoletja sojih urbanisti začeli vrisavati v svoje zamisli mest bodočnosti, vendar ni nihče mislil, da se bodo fantazije tako hitro preselile v resničnost.
Najprej so zaprte peš poti uporabili načrtovalci svetovnih sejmišč, ki so v tem videli idealno rešitev za povezavo med posameznimi sejemskimi halami, kmalu potem pa so se pojavili že tudi prvi mestni pokriti hodniki. V kanadskih mestih, ležečih v hladnejših predelih, so gradnjo takih povezav, ki so precej drage, zlahka upravičili zaradi podnebnih razmer. V olimpijskem mestu Calgaryju, kjer pogosto piha strupeno mrzel veter in je zunanja temperatura v povprečju nekaj stopinj pod ničlo, so doslej postavili 42 takšnih zaprtih hodnikov za pešce. Skupaj so dolgi 10 kilometrov,
povezujejo pa 110 stavb. Ljudje tako na suhem in toplem prehajajo iz ene stavbe v drugo. Precej jih je tudi v Detroitu in drugih večjih kanadskih mestih.
Američani niso hoteli zaostajati in so v zadnjih nekaj letih v več mestih postavili prav takšne klimatizirane zaprte hodnike. V Minneapolisu in
zimi po suhem in samo v suknjiču hodi od parkirišča v pisarno in do trgovin. Tekoči meter zaprtega hodnika stane 9900 dolarjev (okrog 27 milijonov dinarjev), se pravi, da je tovrstno udobje resnično predrago.
A ne gre samo za razmetavanje denarja, za nepotrebno udobje in za estetsko vprašljive posege v mesta,
PODOBA PRIHODNOSTI — Takšne zaprte prehode za pešce imajo zgrajene na duesseldorfskem sejmišču, postajajo pa vsakdanjik tudi v večjih mestih razvitih držav. (Foto: MiM)
St. Paulu so zgradili 73 nadcestnih zaprtih prehodov, skupaj dolgih več kot 12 kilometrov, z njimi pa so povezali 65 stavbnih sistemov. V mestu Des Moines imajo 32 takih »cevi za pešce« med 21 stavbenimi bloki.
Vendar pa vsi niso navdušeni nad temi novostmi in futurističnim videzom mest. Menijo, da so »cevi« grde, da so moteče in nepotrebne in da so odločno predrage za to, da si človek lahko privošči udobje ter v dežju in v
dom starejših občanov novo mesto, Šmihel 1
Razširjen svet Doma starejših občanov Novo mesto
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA
Mandat traja štiri leta.
Za individualnega poslovodnega organa je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, predpisanih z zakonom o združenem delu, izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima najmanj višjo strokovno izobrazbo,
— da ima pet let delovnih izkušenj pri opravljanju nalog s posebno odgovornostjo,
— dosedanja samostojnost in uspešnost opravljanja del in nalog,
— da izpolnjuje pogoje, ki so v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju
pogojev v 15 dneh na naslov:	___
DOM STAREJŠIH OBČANOV. Šmihel 1, 68000 NOVO MESTO (z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«).
Kandidate bomo obvestili o izidu v 10 dneh po sprejemu sklepa [ sveta doma.
nasprotniki »zračnih peš poti« opozarjajo tudi na globlje stvari. Trdijo, da so ti konstrukti prignali do konca v temeljih zgrešeno zamisel, da morajo biti mesta od narave povsem izolirana bivanjska okolja. V takšnih, hermetično zaprtih mestih, kjer pešec ne stopi več pod prosto nebo, pod dež in sneg, pod sončne žarke in hlad zimskega neba, je človek oropan bogastva bivanja z mestom in soljudmi.
»Mesta so prostor, kjer se zbirajo ljudje, da bi se doživeli. Zračne peš poti pa jim to jemljejo,« pravi Elliot Willensky, predsednik newyorške komisije za varstvo. Na cestah in sprehajališčih se ljudje lahko svobodno odločajo, kam in kako, zaustavljajo se na različnih kotičkih, skočijo v bifejček ali v trgovinico, se zbirajo v gručah, se zabavajo in podobno, v zaprtih hodnikih pa je smer samo naprej ali nazaj, tovrstne poti so strogo funkcionalne, služijo le za prehod z enega mesta do drugega, pa nič več.
Urbanistični zgodovinar Sam War-ner z bostonske univerze pravi, da so zaprte nadcestne peš poti znamenje' urbanistične predaje; cesto ljudje prepuščajo avtomobilom, živahnost obcestnega prostora, življenje na pločnikih, ki je bilo nekdaj posebej značilno za mestni utrip, pa zamira. Njegove besede niso iz trte izvite. Tam, kjer so se zaprti hodniki že uveljavili, so opazili odmiranje trgovin, gostinskih lokalov in drugega v pri-zemlju. Lokali se selijo v prva in druga nadstropja, torej v višino hodnikov, ob cestah pa nastaja pust in neobljuden pas.
V revnih mestih takšnih zračnih peš poti ni. Očitno so bolj znamenje blagostanja kot resničnih potreb. In kar se tega tiče, se nam ni bati, da bi se morali bati za videz naših mest. »Cevi za pešce« jih še dolgo ne bodo ogrožale. Vse kaj drugega jih tišči.
MiM
(Vir: Time)
Česen v krvi
Nagnjenje do česna se prinese na svet s seboj
Česen slovi v kuhinjah vsega sveta kot nepogrešljiva sestavina mnogih jedi, hkrati ko ga zeliščar-ji kujejo v nebo kot nadvse zdravilnega. Ob vsej časti in slavi, ki jo česen uživa, pa ni enako priljubljen pri vseh ljudeh; nekateri ga preprosto ne prenesejo, vsej hvali in zdravilnosti navkljub, medtem ko je drugim tako rekoč v krvi ljubezen do pekoče rastline. Zakaj tako?
Raziskava Petra Hepperja s Kraljičine univerze v Belfastu je pokazala, da naj bi se nagnjenje do česna razvilo že pred svojim rojstvom. Poskuse je delal s podganami. Breje samice je teden dni, preden so povrgle, krmil s hrano, v kateri je bil tudi česen. Mladiči teh podgan so že po 12 dnevih življenja tudi radi zagrizli v česen, precej raje kot v čebulo, čeprav sta obe rastlini pekoči.
Da bi izključil možnost, da mlade podganice vohajo česen v materinem kožuhu in da ga zato rade jedo, je nekaj mladičev takoj po skotitvi prestavil k samicam, ki niso uživale česna. Mladiči so pokazali prav tako ljubezen do česna kot njihovi sorodniki, ki so ostali pri rodni samici.
Zarodek torej na neki način prek materine krvi že pred rojstvom »okuša« hrano in jo kasneje prepozna.
Nevarna vdova je še tu
Strupeni pajek se je tudi letos pojavil pri nas — Dobrega seruma je dovolj
Tudi letos so se pri nas, v Istri in Dalmaciji, pojavile zloglasne črne vdove, nevarni strupeni pajki, katerih ugriz ima lahko za človeka hudo neprijetne posledice in je v najhujšem primeru celo smrten. Nekaj ljudi so pajki že pičili, vendar pa je bila pomoč hitra in ustrezna, saj letos ni zadreg s serumom, kot je bilo lani, ko so se te nevarne živalice po daljšem času spet pojavile v večjem številu v naših turističnih krajih. Zdravilo je dobro in učinkuje že po nekaj minutah.
Taka je videti črna vdova. Primerek na sliki hranijo v ljubljanskem Naravoslovnem muzeju. (Foto: MiM)
Najbolje pa je, da se s črno vdovo sploh ne srečamo. V ta namen je letos tovarna Krka ponudila insekticid de-sektin, kije uspešen tudi pri zatiranju črne vdove. Strup učinkuje dobro v
Najbolj se boji tisti, ki želi biti najsrečnejši.
BION
Kar človeka šele napravi človeka in kar ga povzdigne visoko nad vse pozemske neumnosti, je modrost.
I. CANKAR Slovensko govoriti ali pisati pomeni slovensko misliti.
J. POGAČNIK Človešku srce je kakor ena barka na enim divjim morjej.
J. DALMATIN
Raje moški
V Avstraliji vsako leto več prošenj za spremem-____________bo	spola___________
Avstralke niso prav zadovoljne s svojim spolom, ki jim je bil dan ob rojstvu. Tako lahko sklepamo po novicah iz te daljne dežele, ki govore o tem, daje med njimi vse več takih, ki žele spremeniti svoj spol. Najnovejša statistika Zveze transseksualcev beleži, da se je za petino dvignilo število prošenj za kirurški poseg, pri katerem se spremeni spol.
Tovrstne operacije niso preproste in sploh ne poceni. Poleg dvojne mas-tektomije, se pravi odstranitve obeh dojk, morajo kirurgi še preoblikovati ter rekonstruirati spolovilo in nekatere notranje organe, nato pa je potrebna še drastična hormonska terapija. Vse skupaj stane okrog 15 tisoč dolarjev oziroma nekaj manj kot 37 milijonov dinarjev. In še težko bi rekli, da pridejo iz bolnišnice prav vrli fantje.
In zakaj si sploh nekatere Avstralke žele postati moški? Zakaj so pripravljene na drago in zahtevno ope-racjo in žrtvovati svoj naravni lik za novega?
Odgovorov je več, gotovo pa ima poleg osebnostnih največ teže tisti, ki pravi, da gre za družbene razloge, torej za spremembo v spol, ki ima v družbi prednost.
notranjih in zunanjih prostorih, torej je mogoče strupenega pajka ugonobiti v počitniških hišicah in v kampih.
Odveč ne bo še nekaj besed opisa • črne vdove. Pajek je, kot pove že njegovo ime, črne barve, na zaobljenem zadku pa ima 17 rdečih peg, ki se zlivajo v lise. Samček ni nevaren, saj ni strupen, pač pa je nevarna samica, ki je nekajkrat večja od samca. Ko ugrizne in spusti v ranico svoj strup, ta začne delovati po 10 do 20 minutah. Pojavijo se hude bolečine po vsem telesu, pogoste pa so tudi psihične motnje. Nujna je pomoč zdravnika, saj ugriz črne vdove lahko pusti neprijetne posledice za vse življenje, če skušamo pik zdraviti sami.
Plavajoča vila
Najbolj luksuzna jahta na svetu — Razkošna ______________Princesa______________
Bogataši radi merijo svoje bogastvo tudi s prestižnimi stvarmi, ne zgolj s količino denarja in vrednostjo svojega celotnega premoženja. Med take stvari sodijo luksuzne jahte, ki so pogosto prave plavajoče vile. Prvenstvo pa naj bi imela jahta Princesa, za katero pravijo, da je najdražja in najbolj luksuzna privatna jahta na svetu.
Ob koncu lanskega leta je jahto kupil milijarder Donald Trump od upnikov bivšega multimilijardeija Adnana Kas-hoggija, ki je dal jahto narediti v italijanski ladjedelnici, a je ni mogel odplačati. Upniki so dragoceni čoln dali na dražbo in Trump je jahto dobil za 29 milijonov dolarjev, se pravi za okrog 80 milijard dinarjev, nato pa je Trump vložil vanjo še nadaljnjih 8 milijonov dolarjev (22 milijard dinarjev), da so plovilo predelali po njegovem okusu in jahto tako oplemenitili, da je postala plavajoča dragotina brez tekmeca i», »najtroljša ladja v vesolju«, kot je novinarjem izjavil novopečeni lastnik.
Na jahti je, poleg drugega seveda, 11 apartmajev za goste, ki nosijo imena po žlahtnih kovinah in kamnih. A ne samo po imenih, tudi po opremi gre za stanovanjske dragotine. Kar je kovinskega, je pozlačeno, luči so zakrite za stenami iz tankih oniksovih plošč v odtenkih kamna ali kovine, po kateri ima apart-man ime. V vsakem je popoln avdiovi-deo sistem, klimatska naprava in druge stvari, brez katerih bogati ne morejo živeti. Skupni prostori so prav tako razkošni. Gostom je na voljo mala kino dvorana, restavracija, na eni od palub je celo majhen vodnr slap za pomirjanje živcev. Seveda je na jahti tudi disko, družabna ploščad in podobne »nujno potrebne« reči, kot so tri dvigala, plavalni bazen, mala slaščičarna in 210 telefonskih linij.
Pomorščaki na jahti občudujejo druge stvari, kot je, denimo, naujsodobnejši satelitski sistem za vodenje, ki do metra natančno določi položaj jahte kjerkoli na zemeljski obli.
Lastnik si je dal zasebne prostore opremiti še bolj razkošno. Tisti, ki so imeli čast, da so si pred kratkim ogledali obnovljeno Princeso, pravijo, da je njena spalnica kot iz Bondovih filmov. Vse je na gumbe. Pritisk na gumb in strop se razpre, da lastnik uživa pogled na zvezdnato nebo. Pritisk na gumb in iz stene stopi točilna miza z izbranimi pijačami. Pritisk na gumb in stena se razpre, da se pokaže ogromen televizijski ekran, na katerem si lahko ogleduje filme po prosti izbiri. In podobno naprej in nazaj.
Tako se imajo nekateri na tem svetu. Nam pa ostane misel, da sreča ni vezana na gmotno bogastvo. Vsaj ne vedno.
MiM
(Vir: Newsweek)
Lojze
Cestnik:
MOC USODE
V sproščenem kramljanju sva se vse bolj zbliževala in spoznavala, prijateljstvo je postajalo vse bolj nežno, dokler nekega lepega majskega večera nisva, oba klonila pod težo čustev in si razkrila skrite želje. Vzplamtela sva v ljubezni in najine ustnice so se prvič združile v dolgem poljubu. Vznesena sva si prisegla večno zvestobo.
Zelenje Rokovega perivoja je potem slišalo še veliko najinih vznesenih besed, ko sva načrtovala skupno bodočnost. Med nama ni prihajalo do nikakršnih trenj, lepo sva se ujemala in si v vsem povsem zaupala. Celo, kadar se je odločila za kakšen nakup, me je poklicala po telefonu, naj ji pomagam pri izbiri. Čeprav ni bila materialistka in ni hlastala za materialnimi dobrinami, se je otroško veselila kupljenih stvari.
Tako so tekli pomladni dnevi. Postala sva velika zaljubljenca in tičala sva skupaj, kadar je bilo le mogoče. Kadar pa nisva
mogla na zmenek, sem ji po telefonu prepeval pesmice ob spremljavi na kitaro. In tako sva bila v stalnih stikih, če ne drugače, pa po telefonu.
Nekega dne pa je je ostal moj telefonski klic brez odziva. Poskušal sem večkrat, a brez uspeha. Takrat me je prvič zaskrbelo zanjo in prvič sem začutil v sebi strahotno praznino brez nje. No, čez nekaj dni se je sama oglasila in mi sporočila, da ne dela več na Iliči pri tistih hudobnih Židinjah. Malce me je zbodlo, ker mi ni o tem nikoli nič rekla in ne povedala, da se namerava preseliti. A najbrž me ni hotela moriti s svojimi težavami. Novo službo je dobila pri stari hrvaški družini Radičev, znani po politikih. Iz te družine je bil tudi nesrečni Pavle Radič, ki so ga ubili v jugoslovanskem parlamentu.
Čez nekaj dni sem jo obiskal. Baruška je Radičevim že poprej povedala o najinem znanstvu in niso nasprotovali, da jo kdaj obiščem. Pozvonil sem pri
vrtnih vratih. Odpret mi je pritekla sama Baruška, oblečena v . delovno obleko z belim pred-pasničkom in z belo rutico na glavi. Podala mi je roko brez poljuba in me nato pospremila v kuhinjo, kjer je bila tisti trenutek tudi gospa Radičeva. Predstavil sem se ji. Gospa je bila prijazna in zelo kultivirana ženska, njena prijaznost do mene pa me je ganila, da sem ji ponudil svoje usluge. Potem sem ob obiskih večkrat nasekal drva in nanosil kurjavo v hišo ali opravil kakšno drugo delo. Po končanem deluje gospa vedno naročila Baruški, naj mi pripravi »marendo«. Kadar pa je bila Baruška sama v kuhinji, sva se objemala in poljubljala, da je nekajkrat Baruška celo prismodila jed.
Tiste dni sem gledal v svet zelo optimistično. Za malodušje ni bilo prostora v mojem srcu. In nikoli nisem pomislil na to, da bi se z Baruško kdaj morala za dlje časa ločiti, kaj šele, da bi se za zmerom razšla.
'J
dežurni
poročajo
OSTAL NA TREZNJENJU — V Metliko je 3. avgusta okoli 13. ure prišel neki Meho Melkič in se napotil do stanovanjske hiše Staneta Kočevarja. Nad slednjim je pričel kričati in se nedostojno vesti, tako da so morali za Meha poskrbeti metliški miličniki.
OB ŽAROMET — Novomeščan Milan Zupančič je imel prejšnji teden svoj osebni avto parkiran v skupnih garažah na Cesti herojev v Novem mestu. V noči na 4. avgust seje vozila polotil neznani tat in iz njega odvil komplet sprednjih luči, s čimer je Zupančič oškodovan za 300 tisočakov.
VLOMIL V MARKET — Prodajalci (Oolenjkinega marketa v Žužemberku so 4. avgusta popoldne obvestili miličnike, daje nekdo v času med 21. in 27. julijem iz prodajalne ukradel avtoradio s kasetofonom.
1ZIGINILO REZERVNO KOLO — Neznani storilec je v noči na 2. avgust iz tovornega vozila metliške DO Mercator Rožnik, tozd Prodajalne, ukradel rezervno kolo in tako trgovce oškodoval vsaj za
600.000	din. Vozilo je bilo parkirano pred trgovino na Cesti bratstva in enotnosti v Metliki.
SE EDEN BREZ KOLESA — Isto noč je bil ob rezervno kolo na tovornjaku, last Avto—Kočevja, tudi voznik Milan W'ihvič. Vozilo je bilo parkirano na metliški železniški postaji.
VINJEN NA MOTORJU — Novomeški miličniki so 6. avgusta v zadnjih jutranjih urah pridržali do iztreznitve 20-letnega Roberta Salmiča, ki se je vinjen vozil na kolesu z motorjem, čeprav so mu miličniki vožnjo prepovedali.
VLOM V VIKEND — Žužembcrški i »ličniki so bili prejšnji teden obveščeni, da je nekdo med 20. julijem in 6. avgustom vlomil v vikend Ljubljančana Lazaija Maslariča v Bogdanji vasi. Storilec je splezal na balkon, razbil steklo na oknu in tako prišel v notranjost. Premetal je vse prostore, odnesel pa usnjeno jakno in nekaj drugih predmetov, tako da je Mas-larič oškodovan za 700 tisočakov.
BREZ MOTORNEGA KOLESA — Robert Oštir z Vrha nad Mokronogom je 6. avgusta zjutraj pustil svoje kolo z motorjem na parkirišču mokronoške železniške postaje. Vozilce je zaklenil, kar pa očitno ni oviralo neznanca, ki seje z motorjem tomos APN 6 rdeče barve odpeljal neznano kam. Oštir je ob najmanj 500 tisočakov.
VLOMIL V KIOSK
NOVO MESTO — Novomeški miličniki so bili 7. avgusta zjutraj obveščeni, da je nekdo vlomil v kiosk na železniški postaji Center v Novem mestu. Ogled kioska je pokazal, da je neznanec S khmnom razbil steklo na oknu in splezal v notranjost, iz kioska pa odnesel več cigaret, kavo, čokolado, vlomil pa tudi v registrsko blagajno in iz nje pobral 4.900 din.
Po videorekorder v zmrzovalnik
Ali kako se reški kriminalisti v Ribnici mučili zasebnega obrtnika Alojza Miheliča—Brez naloga preiskali stanovanje in zmrzovalnik
RIBNICA — Pri Milanu Čiroviču, slikarju in turističnem delavcu v Ribnici, smo zvedeli za nenavadno zgodbo: kako so kriminalisti z Reke (Hrvaška) v Ribnici fizično in psihično mučili njegovega prijatelja, 34-letnega Alojza Miheliča, zasebnega obrtnika iz Ribnice. »Bil je tako tepen, da mu še danes, 14 dni po pretepanju, zvoni in žvižga v ušesih, za delo pa precej časa ni bil sposoben,« je 2. avgusta pripovedoval Cirovič in dodal, da je Mihelič znan kot miren,
Alojz Mihelič
pošten in delaven občan, pa tudi, da mu govorjenje ne gre preveč gladko; zato ni čudno, da se ni znal potegniti za svoje pravice in kriminalistom najbolj prav odgovarjati.
Pri neprijetni zadevi je šlo za dejstvo, daje v podjetju Mladost na Reki izginil videorekorder. Eden od uslužbencev tega podjetja je med zasliševanjem »priznal«, da je videorekorder naložil na avtomobil Alojza Miheliča.
Reški kriminalisti so zato 18. julija prišli v Ribnico. Alojz Mihelič je bil tistega dne v Savudriji in se je vrnil domov šele okoli 23. ure. Zmedena žena mu je povedala, naj se zglasi takoj na postaji milice, ker ga iščejo zaradi nekega videorekorderja, ki naj bi ga bil peljal z Reke. Reški kriminalisti pa da so že opravili temeljito hišno preiskavo od podstrešja navzdol in so pogledali celo v zmrzovalnik. Niso ji pokazali naloga za preiskavo, niso ji dali podpisati nobenega papirja, pa tudi za pričo preiskave niso poklicali nobenega soseda. Vprašali sojo, kdo je možev prijatelj. Povedala je za Milana Ciroviča, nakar so obiskali in si ogledali še Cirovičevo stanovanje.
Alojz Mihelič se teh dogodkov spominja takole:
»Korajžno sem šel na postajo milice, saj sem imel čisto vest. V tisti sobi so bili trije hrvaški kriminalisti. Povedal sem jim, da nisem nikoli prevažal nobenega videa. Oni pa so mi urno vklenili roke v lisice in me nato tepli po glavi, hrbtu, trebuhu in butali z
mojo glavo v zid, da me še zdaj boli v ušesih. Spraševali so me v hrvaškem jeziku in jaz sem v hrvaščini — kolikor jo pač lomim — odgovarjal. Sicer pa nisem prišel kaj dosti do besede. Vedno sem jim le odgovarjal: »Ne vem, nimam zveze z videorekorderjem« nakar so me takoj spet začeli
• Slavko Majerič, komandir postaje milice v Ribnici: »Sprejel sem prijavo Miheliča, jo zapisal in skupaj z zdravniškim spričevalom posredoval pristojnim na Reko. V spričevalu je zapisano, da ima Mihelič večjo podpludbo na prednji strani trebuha. Reški kriminalisti so vodili postopek samostojno, brez prisotnosti naših miličnikov, vse od hišne preiskave do zaslišanja.«
pretepati. Bilo je tako hudo, da se ne da povedati in sem že 14 dni ves iz sebe. Tepla sta me pravzaprav le dva, tretji pa meje špikal in mučil z besedami. Grozil mi je, da me bodo ponoči v gozdu..., če ne priznam; pa da me bo tepel še močnejši, 150 kg težak izpraševalec; da mi bodo izpulili čreva; da me bodo tako privili, da bom videorekorder izsral itd.«
Tako »zasliševanje« je trajalo dve uri, do okoli ene ure naslednjega jutra. Nato so ga reški kriminalisti naložili v avto in ga odpeljali na Reko. Zaradi groženj je bil Mihelič ves preplašen v avtu in kasneje na Reki, ko so ga vodili iz pisarne v pisarno. Vendar ga niso več pretepali. Okoli četrte ali pete ure zjutraj so mu rekli, da gredo še v eno stanovanje in če bodo tam dobili videorekorder, mu bodo oprostili (!?). Okoli sedme ure zjutraj pa je zvedel, da je vse v redu in da ga ne bodo več zasliševali. Začeli so se mu celo opravičevati. Nekajkrat so mu
rekli »Izvini!« in dodali, da pač tako
delajo vse policije na svetu. Kavo mu je ponudil celo sam »šef«. Potem so ga odpustili. Bil je srečen, da je spet na svobodi, v njem pa je ostalo precej živčnosti in strahu.
Doma je obiskal zdravnika, ki mu je dal zdravniško spričevalo. Tudi očividci vedo povedati, daje bil zaradi podpludb precej časa črn in moder po raznih delih telesa.
Alojz Mihelič je nadalje zatrdil, da ribniški miličniki niso bili prisotni pri mučenju. Dali so na razpolago le prostor za razgovor. Te dni je obiskal komandirja PM Ribnica Slavka Majeriča in mu povedal o vsem, kaj je doživel s kriminalisti z Reke, ta pa mu je obljubil, da bo o njegovem primeru poslal prijavo pristojnim organom. Mihelič je dodal, da bo zahteval odškodnino za prestano trpljenje in za škodo, ki jo je utrpel zaradi nezmožnosti za delo.
JOŽE PRIMC
• V zadnjem času je bilo izraženih veliko kritik v zvezi s preiskovalnimi in drugimi postopki, tudi slovenski pravniki, pisatelji in drugi so opozarjali na nezakonitosti in nečlovečnosti. V primeru Alojza Miheliča je bila zakonitost gotovo večkrat prekršena, in sicer zaradi hišne preiskave (brez naloga zanjo in prič), zasliševanje je potekalo v srbohrvaščini (brez prevajalca), zasliševanj je bil izpostavljen telesnemu in duševnemu mučenju (vklepanje, pretepanje, grožnje). Če drugega ne, ta primer opozarja, da je potrebno natančneje določiti in razmejiti pristojnosti preiskovalcev, miličnikov itd. iz drugih republik na slovenskem ozemlju, seveda pa tudi način sodelovanja preiskovalnih in drugih organov različnih republik.
V*
s
SREČKO PUNTARIČ, Vjesnik
Zatajilo pasteriziranje
Tudi pet delavcev klavnice se je okužilo s tlačenko — Kočevska klavnica od ponedeljka spet obratuje
KOČEVJE — Od 20. julija do 8. avgusta je v zdravstvenem domu v Kočevju iskalo zdravstveno pomoč zaradi prebavnih motenj 85 ljudi. Do ponedeljka, 8. avgusta, je pregled njihovega blata pokazal, da jih je bilo kar 28 okuženih s salmonelo interiditis, med njimi je bilo 5 delavcev kočevske klavnice, od katerih pa le eden dela v predelavi.
Veterinarski inšpektor Bogomir Štefa-nič je povedal, da je bil v petek spet opravljen temeljit pregled kočevske klavnice, pri njem so sodelovali tudi republiški veterinarski inšpektor, dva profesoija doktorja z Instituta za higieno živil pri BTOZD za veterinarstvo in predstavniki KG Kočevje. Ugotovili so, da ni bila pravilno opravljena pasterizacija tlačenke. Po kuhanju, ko so dodajali razne dodatke in polnili tlačenke, je prišla salmonela na še ne pojasnjen način v tlačenko. Ker pasterizacija m bila opravljena v redu (do predpisane temperature), salmonela ni bila uničena.
Do ponedeljka, 8. avgusta, je bilo pri petih delavcih mesarije ugotovljeno, da so okuženi s salmonelo. Vseh pet je jedlo okuženo tlačenko, v zdravstvenem domu v Kočevju pa so se zaradi prebavnih mo-
VINJEN IZSILIL PREDNOST
METLIKA — 1. avgusta ob 21.22 se je po Cesti bratstva in enotnosti v Metliki proti križišču z magistralno cesto peljal v neregistriranem kombiju 39-letni Slavo Barešič iz Coklovca pri Semiču. V križišče s prednostno cesto, po kateri je takrat z osebnim avtom pripelal 25-letni Franc Cimermančič iz Bereče vasi, je zapeljal, ne da bi se prepričal, ali je pot prosta in tako izsiljeval prednost. Prišlo je do trčenja, v katerem sta bila poškodovana oba voznika, ob njiju pa še sopotniki v kombiju: 42-letni Zvonko Hudorovac iz Rosalnic, 11-letni Robert Barešič iz Coklovca in 26-letni Bojan Gerkšič iz Gornjega Suhorja.
SMRT MED DELOM
DRNOVO — Na delovišču IGM Sava v Drnovem je prišlo 4. avgusta ob 8.15 do hude delovne nezgode, v kateri je življenje izgubil 55-letni Franc Zupanc iz Jetrnega sela. V betonarni delovišča je 32-letni Martin Rabzelj iz Drenovca vozil viličarja, pri tem pa prezrl Zupanca, ki mu je hodil nasproti, očitno pa tudi slednji viličarja ni opazil pravi čas. Rabzelj gaje zato z vozilom zadel in prevozil, tako daje bil Zupanc na mestu mrtev.
PADEL Z VLAKA
KRŠKO — V ponedeljek, 8. avgusta, nekaj čez polnoč so na tirih blizu krške železniške postaje našli mrtvega 19-letnega Dunajčana Roberta Muicka. Ta je skupaj s še dvema prijateljema potoval z mednarodnim vlakom z Dunaja v Atene na dopust. Družba je med potjo popila nekaj piva in očitno je Muicku postalo slabo. Na zadnjem vagonu je odprl vrata, da bi se naužil svežega zraka, in omahnil med tire.
S CESTE V KLETNA VRATA
REGRČA VAS — 6. avgusta ob 23.10 seje po lokalni cesti skozi Regrčo vas z neregistriranim motornim kolesom peljal 25-letni Rudolf Cimprič. Na osvetljenem križišču pri hiši št. 1 je zavijal desno proti domu, zaradi prevelike hitrosti pa je zapeljal naravnost čez dvorišče in trčil v zid in zaprta kletna vrata. Cimprič se je hudo poškodoval in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Škode na motorju je za 500.000 din.
Dva mrtva v trčenju z avtobusom
Pravi pokol na dolenjskih cestah se nadaljuje — Prejšnji teden trije mrtvi — Iz neznanega vzroka pred avtobus — Tragedija turške družine na magistralki
ČRNOMELJ, BIČ — Morija na dolenjskih cestah, kakršne v zadnjih letih ne pomnimo, se nadaljuje. Dvoje trčenj prejšnji teden je pobralo kar troje življenj, nič bolje se ni pričel ta teden. Že v ponedeljek zjutraj sta pri Mokricah ugasnili dve novi življenji. A o tem na drugem mestu.
Gasilci izvlekli trupli
Nova huda prometna nesreča, tokrat pri Ribnici — Na levo zaradi utrujenosti ali psa na cesti?
g
RIBNICA — Vse kaže, da so zgodnje jutranje ure na dolenjski magistrali naj-
Iz cerkve
■ ■ ■■■
izginili trije kipci
Neznanci vlomili v cerkev v Malem Gabru
MALI GABER — Serija vlomov v dolenjske cerkve se po krajšem zatišju očitno nadaljuje. V času med 28. julijem in 4. avgustom je namreč nekdo vlomil v cerkev v Malem Gabru pri Trebnjem.
Kot je pokazal ogled kraja vloma, je storilec s pomočjo palice privzdignil desno vratno krilo in tako vrata snel s tečajev. V notranjosti cerkve je z oltarja zmaknil kip Marije z otrokom in nato še dva kipa angelov. Vrednost vseh treh ukradenih predmetov je po prvih nestrokovnih ocenah okoli 5 milijonov din.
Ob tovrstnih dejanjih postaja vse bolj očitno, da gre za dobro organizirano tolpo tatov in vlomilcev, ki znajo vnovčiti ukradene kipce; slednji imajo naj večjo vrednost onkraj meje. Še kako dobrodošla bi bila pomoč krajanov, ki naj postaji milice ali UNZ poročajo o gibanju kakršnihkoli sumljivih neznanih ljudi po njihovih krajih.
večkrat usodne za utrujene voznike. Tako je bilo tudi v ponedeljek, 8. avgusta, ko je silovito počilo na delu ceste pri Ribnici, v razbitinah katrce sta ugasnili dve življenji.
32-letni Ramadan Bytyqi iz Nove Gorice seje tega jutra ob 5.20 peljal z osebnim avtomobilom proti Ljubljani, pri Ribnici pa iz še nepojasnejnega vzroka — ta bo bržkone ostal za vselej skrivnost — zapeljal na levo polovico ceste. Po njej je takrat pripeljal 28-letni Anton Božič iz Orehovice, voznik tovornjaka s polprik-lopnikom, ki silovitega čelnega trčenja ni mogel preprečiti. Katrco je po nezgodi odbilo kar 32 metrov nazaj, kjer se je prevrnila na streho, medtem ko je tovornjak obstal na travnatem vseku, polprik-lopnik pa poševno čez cesto. Voznik osebnega avtomobila in 27-letni sopotnik Enar Alič iz Kotor Varoša sta bila na mestu mrtva, iz zmečkane pločevine pa soju izvlekli šele poklicni gasilci krške nuklearke. Promet zaradi te nesreče je bil zaprt od 5.20 do 8.05 in nato še od 9.25 do 10.10.
Kot že rečeno, ostaja nepojasnjeno, ali je Bytyqi na levo zapeljal zaradi utrujenosti ali pa je bil temu kriv pes, ki so ga našli poginulega ob cesti in kateremu bi se naj voznik katrce hotel izogniti.
OTOŠKI MOST OBNAVLJAJO
OTOČEC —V vasi Otočec so začeli obnavljati dotrajani leseni most, kije bil približno leto dni zaprt. Novcfmeško Cestno podjetje bo zamenjalo ves gornji del mostu, po potrebi pa tudi lesene pilote. Kaj vse bodo postorili pri sedanji temeljiti obnovi, bodo ugotovili graditelji tudi s pomočjo novomeških potapljačev.
Bilo je prejšnji torek, 2. avgusta, ko se je ob 13.10 po regionalni cesti iz Črnomlja proti Adlešičem z osebnim av-m peljal 36-letni Peter Rožman iz ardaka pri Črnomlju. Možakar je v Ločki v križišču z lokalno cesto proti Gribljam v blagem desnem ovinku iz
PREHITRO S PRIKOLICO
DOLNJE MOKRO POLJE — Po regionalni cesti proti Šentjerneju seje 5. avgusta ob 17.30 peljal z osebnim avtom h kateremu je bila pripeta s plohi in tramovi naložena prikolica, 39-letni Dušan Er-hovnic iz Novega mesta. Možakarje očitno vozil prehitro, kajti prikolico in avto je pričelo v Dolnjem Mokrem polju zanašati, avto je zdrsnil s ceste in se po nasipu prevrnil na streho. Voznik, njegova žena Ivanka in šestletna hči Maja so bili ranjeni in sojih prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 7 milijonov din.
PREK MOSTNE OGRAJE V POTOK
DOLENJSKE TOPLICE — 36-letni Miran Konda iz Novega mesta se je 3. avgusta ob 14.10 peljal s športnim kolesom po lokalni cesti iz Podturna proti domu. Ko je pripeljal v levi in nepregledni ovinek v Dolenjskih Toplicah, se mu je s kolesa snela pogonska veriga, zadnje kolo je zablokiralo, tako da je Konda padel čez krmilo in ograjo mostu v potok Sušica. Kolesarje bil hudo ranjen in se zdravi v novomeški bolnišnici.
VLOMILEC ODNESEL OROŽJE
DOBOVA — Še neznani storilec je 6. avgusta med 20. in 22. uro izkoristil odsotnost Dušana Škofleka iz Dobove in prek strehe vlomil v njegovo stanovanjsko hišo. Storilec je očitno iskal denar, na koncu pa se je zadovoljil z lovsko puško, samokresoma in nekaj naboji, tako
nepojasnjenega vzroka zapeljal na levo stran ceste, po kateri je prav takrat pravilno po svoji desni strani pripeljal avtobus, za krmilom katerega je sedel 51-letni Jože Gerkšič iz Črnomlja. Med vozili je prišlo do silovitega čelnega trčenja, v katerem sta voznik Rožman in njegova 78-letna sopotnica Barbara Šegina iz Tribuč poškodbam podlegla na kraju nesreče, hudo ranjena pa je bila še druga sopotnica, 71-letna Zofija Ag-nič, prav tako iz Tribuč. Slednjo so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
tenj oglašali tudi občani, ki tlačenke niso jedli. Zato je veterinarski inšpektor 2. avgusta prepovedal prodajo vseh mesnih izdelkov kočevske klavnice. Te so vzeli tudi iz trgovin in jih pregledali, vendar se je izkazalo, da so ostali izdelki v redu, zato je prodaja spet dovoljena.
Klavnica je bila zaprta do ponedeljka, 8. avgusta. Pred odprtjem sojo razkužili in večkrat pregledali. Vseh pet okuženih delavcev klavnice bo spet začelo delati, ko bodo trije zaporedni zdravniški pregledi pokazali, da so popolnoma zdravi. Skozi strog pregled pa bodo šli tudi vsi delavci klavnice, ki zaradi letnih ali bolniških dopustov doslej še niso bili pregledani.
J. PRIMC
MLADOLETNI SOPOTNIK PODLEGEL POŠKODBAM
KALUDERJE — Prehitra vožnja je bila 31. julija dopoldne usodna za mladoletnega motorista V. J. iz Spodnjih Vodal in njegovega sopotnika I. R. iz Polja. Mladeniča sta se okoli 11.20 peljala po lokalni cesti iz Krmelja proti Šentjanžu, v Kaludeiju pa je vozilce zaradi prevelike hitrosti na ovinku zaneslo, tako da sta se fanta prevrnila in padla. I. R., kije bil brez čelade, seje hudo poškodoval po glavi in je v ponedeljek, 8. avgusta, v celjski bolnišnici podlegel ranam.
NEPREVIDNO ČEZ CESTO
VIHRE —5. avgusta ob 17. uri seje po lokalni cesti med Vihrami in Skopicami peljal z osebnim avtom 23-letni Ladislav Metelko iz Raven pri Krškem. Med vožnjo blizu nadvoza čez dolenjsko magistralo je cestišče v desnem in nepreglednem ovinku neprevidno prečkal mladoletni Zoran F. Metelko je neprevidnega pešca navzlic zaviranju zadel, Metelkov avtomobil pa je nato odbilo še v vozilo Jožeta Smrekaija, ki je pripeljal nasproti, videl nesrečo in svoj avtomobil že ustavil.
dvemi
daje
din.
ikoflek oškodovan za 2,6 milijona
Umrl med prevozom v bolniSnico
Smrt mladega motorista v ponedeljek v  Bršljinu__________________
NOVO MESTO — V ponedeljek, 8. avgusta, ob 11.30 je prišlo v Bršljinu do hude prometne nesreče, v kateri je bil ob življenje 20-letni motorist Jože Zelinger z Dolža.
Zelinger seje na kolesu z motorjem peljal po Ljubljanski cesti iz Bršljina proti središču mesta, pred njim pa je 39-letni Ivan Oberstar iz Kašče pri Črnomlju vozil tovornjak. Pri odcepu za Pionirjevo žago je s tovornjakom zavijal na desno in ko je domala že zapeljal čez pločnik, se je v desno stran vozila silovito zaletel Zelinger. Slednji je obležal hudo poškodovan in je umrl med prevozom v novomeško bolnišnico, laže ranjena pa je bila sopotnica na motornem kolesu, 15-letna Marija Kolesar iz Novega mesta. Slednja je zdravniško pomoč iskala šele popoldne.
Tri dni zatem, 5. avgusta, ob 5.15 pa je počilo na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb pri Biču. Turški državljan, 44-letni Onder Altinel, seje z osebnim avtom zahodnonemške registracije peljal iz Zagreba proti Ljubljani. Utrujenost je bila kriva, daje pri Biču zapeljal prek levega voznega pasu na travnato bankino in po njej vozil še 27 metrov.
Avto je zatem zaneslo na trimetrski travnati nasip, nakar je 15 metrov letel po zraku in na koncu silovito treščil v vsek kolovozne poti, ki poteka pod magistralno cesto. Voznikova žena je bila mrtva na kraju nesreče, huje ranjena sta bila otroka, 10-letni Semra in 20-letna Buelfikar, medtem ko so prav tako hudo ranjenega voznika iz zvite pločevine rešili šele ljubljanski poklicni gasilci.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Prejšnji teden je nekdo v Stavči vasi pri Žužemberku vlomil v stanovanjsko hišo Ljubljančana Ladislava Jeršeta. Nepridiprav je z železno palico odprl polkno in nato s kamnom razbil šipo ter tako splezal v notranjost. Prvo opravilo, ki se ga je polotil, je bilo, da je slekel svoje hlače in oblekel Jeršetove. Tako se je veijetno počutil precej bolj domače, ko je šaril po stanovanju. Večje škode ni povzročil, vzel je le salamo, pa še to je potem pozabil v predsobi.
• Sporočilo o vlomu je prišlo tudi iz Lešnice, kjer je nekdo okradel Marijo Kukman. Storilec je iz hiše odnesel kilogram kave, da pa je ne bi užival na prazen želodec, se je odpravil še v kokošnjak in tam zmaknil tri lepo rejene prebivalke.
• Domžalčan Janez Matelič se je konec minulega tedna zadrževal pri sorodnikih v Novem mestu. Obisk ga je dokaj drago stal, kajti ponoči mu je nekdo vlomil v pred blokom parkirani osebni avto in iz njega zmaknil 40.000 din.
• Danski državljan, po imenu Mon Gundersen, seje prejšnji teden zadrževal v avtokampu na Otočcu, kamor pa poslej verjetno zlepa ne bo več zašel. Razlog je enostaven: medtem ko je sam trdno smrčal v šotoru, je nekdo brskal po njegovem motorju in iz kovčka na vozilu zmaknil več predmetov, katerih vrednost je natančno tujčevo oko ocenilo na 1,365.000 din.
PREHITRO JE VOZIL — 19-letni Andrej Bučar iz Lutrškega sela seje 7. avgusta ob 1.05 peljal z osebnim avtomobilom iz Šentjerneja proti Gornjemu Vrhpolju. V Šmarju je skozi križišče na drugo stran ceste zapeljal prehitro, saj je takrat po njej z osebnim avtom privozil 21-letni Slavko Luzar iz Dolnje Brezovice. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem seje Luzar laže ranil in so ga prepeljali v novomeško bolnišnico. Materialne škode je za 2 milijon^ din.
ŠTIRJE RANJENI — 6. avgusta ob
5.30	seje 42-letni grški državljan Vasilis Peristerakis peljal z osebnim avtom golf iz Zagreba proti Ljubljani. Med vožnjo po karteljevskem klancu navzgor je v levem preglednem ovinku zapeljal na desno travnato bankino, trčil v skalo, nakar seje vozilo prevrnilo na bok. Voznik in trije sopotniki so se huje ranili in sojih prepeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je bilo za 10 milijonov din. Vzrok nesreče je bila utrujenost voznika.
ZAPELJAL NA LEVO — 40-letni turški državljan Salman Guzell seje 5. avgusta peljal z osebnim avtomobilom iz
Zagreba proti Ljubljani. V vasi Zaloke je nenadoma zapeljal na levo stran ceste. Nasproti mu je takrat pripeljal voznik osebnega avta Vladimir Kosijer iz Rume, ki trčenja ni mogel preprečiti. Oba voznika sta bila v nezgodi huje ranjena, materialne škode pa je bilo za 17 milijonov din.
TRČIL V KUP ZEMLJE — 30-letni Franc Lap iz Bistrice pri Trebnjem seje 2. avgusta ob 8.40 peljal z osebnim avtom po regionalni cesti iz Prelesja proti Rakovniku. Zaradi prevelike hitrosti gaje pričelo zanašati, dokler se ni zaletel v kup zemlje ob cesti. Lap je bil laže ranjen.
PREHITEVAL V ŠKARJE — 4. avgusta ob 8.30 seje Grk Georgis Topalidis peljal z osebnim avtom iz Zagreba proti Ljubljani, pri Jezeru pa dohitel kolono vozil. Najprej je prehiteval tovornjak pred seboj, nato pa hotel prehiteti še dva osebna avtomobila, ko mu je nasproti s tovornjakom pripeljal Alojz Kolarič iz Spodnje Besnice pri Kranju. Prišlo je do trčenja, v katerem sta se huje ranili obe sopotnici v tosebnem avtomobilu. Materialne škode je ,za 8 milijonov din.
V nedeljo praznik speedwaya
šestnajst evropskih državnih prvakov se bo v nedeljo od 15. ure naprej v Krškem merilo za pokal Johnnia Hoskinsa — TV prenosa ne bo
KRŠKO — Stadion Matije Gubca v Krškem bo v nedeljo od 15. ure dalje gostitelj doslej največje speedway prireditve v Jugoslaviji, tekme evropskih državnih prvakov za spominski pokal Johnnia Hoskisna. Na startu bodo prvaki kar šestnajstih držav in je najbrž odveč dodati, da bo s to prireditvijo več kot dostojno obeležen dvojni jubilej krškega športa: 40-letnice AMD in 30-letnice speedwaya.
Pravzaprav je bilo za razvoj tega športa v Krškem prelomno leto 1955, ko je bilo na občnem zboru AMD sklenjeno, da se znotraj 1.000-metrske zgradi še 400-metrska steza za speedwayL
• Organizator pričakuje v nedeljo rekorden obisk, po nekaterih napovedih naj bi se na stadionu Matije Gubca zbralo prek 30 tisoč ljubiteljev speedwaya. Sedež na tribuni bo veljal 15.000 din, za stojišče bo potrebno odšteti 10 tisočakov, medtem ko bo vstopnina za vojake in mladino 5.000 din. Za sobotni uradni trening je določena enotna cena 5.000 din.
Sklep je bil s pomočjo krških delovnih organizacij, republiške avto-moto zveze
V,
in še koga uresničen 18. avgusta 1957. leta, ko je nova steza sprejela prvi
i prve tek-
movalce. Od takrat je bilo na tej progi, ki izpolnjuje vse tehnične zahteve mednarodne motociklistične organizacije F1M — za nedeljsko tekmo pa je bila še dodatno preurejena — kar 96 speedway tekmovanj, od tega 41 mednarodnih, naj večje doslej pa je bilo zagotovo finale svetovnega prvenstva parov v juliju 1980.
Bogata tradicija tega športa in pa seveda vzorna organizacija sta bili odločilni, da je Krško dobilo tudi nedeljsko tekmo, ko bo na stadionu Matije Gubca plapolalo kar šestnajst državnih zastav. Prireditev se bo, kot smo že zapisali, pričela ob 15. uri, medtem ko se bo sobotni uradni trening pričel ob 14.30. Za vse obiskovalce bodo v Krškem zares dobro poskrbeli. Tako bo v soboto v vinski kleti M-Agrokombinata v Leskovcu kulinarična razstava s pokušnjo vin in nastopom vaških godcev, po končanem treningu pa zabavna turistična prireditev Krški poletni večer s posebno atrakcijo — pečenjem vola na ražnju. Težav ne bo tudi s prenočitvami, vsa naročila in prijave sprejema hotel Sremič, za organizirane skupine pa bodo po različnih restavracijah in gostiščih pripravljena skupinska kosila in večeije. Tudi trgovine bodo v Krškem v soboto odprte do poznega večera in očitno je, da organizator AMD Krško, skupaj s pokrovitelji ničesar ni prepustil naključju.
In sedaj še nekaj o tekmovalnem delu. Zagotovo bo prvo ime nedeljske tekme Anglež Kelvin Tatum, najboljši in najobetavnejši speedwayist na otoku. Že predlani si je priboril bronasto medaljo na finalu svetovnega prvenstva posameznikov, lani je bil v finalu dvojic drugi, srebro pa je dobil tudi na ekip-
• Čeprav bi si prireditev nedvomno zaslužila, dajo vidimo tudi prek malih ekranov, prenosa v nedeljo iz Krškega ne bo. Razlog je enostaven: ljubljanska TV je zahtevala od organizatoija za prenos kar 1,5 stare milijarde din, tega denaija pa v Krškem nimajo. Razen njihovih lastnih interesov ljubljanske »holi-vudaije« očitno ne zanima prav nič drugega na tem svetu.
nem svetovnem prvenstvu. Ob Tatumu velja vsekakor omeniti še večkratnega finalista svetovnih prvenstev in dobitnika že nekaj medalj Antonina Kasperja iz Češkoslovaške, sedemkratnega državnega prvaka Madžarske Zoltana Ador-jana, Valerija Gordejeva iz Sovjetske zveze, da ne naštevamo vseh. Takih imen in take konkurence doslej na jugoslovanskih speedway stezah še ni bilo.
B. B.
TELEVIZIJSKI SPORED
Na Dolenjsko tri medalje
Pičla bera novomeških kolesarjev na državnem prvenstvu v Sarajevu — Krčan Kranjec državni prvak
OB POKALU ŠE PRŠUT
PREČNA — Novomeška opekarna organizira v nedeljo, 14. avgusta, ob 8. uri na letališču v Prečni turnir v malem nogometu. Najbolje uvrščene ekipe čakajo štiri pokali, zmagovalno moštvo pa še lep pršut. Prijave sprejema organizator na dan turniija na igrišču v Prečni.
VESLAŠKI MNOGOBOJ LIPA 88
KRŠKA VAS — Prizadevni člani KK Lipa bodo v soboto, 13. avgusta, pripravili že 5. veslaški mnogoboj Lipa 88, na katerem pričakujejo udeležbo prek sto čolnarjev iz vseh slovenskih klubov pa tudi iz sosednjih republik. Tekmovanje se bo pričelo ob 12. uri v Krški vasi, veslači pa bodo morali opraviti vrsto nalog. Tekmovanju bo sledil zabavni del prireditve, na katerem bo za razvedrilo poskrbel ansambel Lojzeta Slaka.
SMOLA KASTELCA
KRŠKO — V sodelovanju z republiško šahovsko zvezo je ŠK Krško v minulih dveh vikendih pripravil kvalifikacijska turniija za člane in članice, ki se ga je udeležilo 30 šahistov in 4 šahistke. Na zaključni turnir prvenstva SRS so se uvrstili štiri prvouvrščeni člani: Jerič (Avtomontaža Vrhnika), Črepan (Iskra Ljubljana), Dena (ŠK Maribor) in Žganec (ŠK Ptuj), medtem ko je bil najboljši Dolenjec Novomeščan Maijan Kastelic na sedmem mestu. Pn ženskah so si pravico nastopa na prvenstvu priborile vse štiri šahistke, in sicer: Mihevc (ŠK Ptuj), Košir (ŠD Domžale), Škulj (ŠD Avtomontaža) in Istenič (ŠK Novo mesto). Ob tem velja omeniti smolo No-vomeščana Kastelca, ki je po petih kolih celo vodil, nato pa zadnji dve igri izgubil, s tem pa je tudi uvrstitev na republiško prvenstvo šla po vodi. Za odlično izvedbo imajo največ zaslug TKS Krško, združeno delo, obrtniki in seveda krški šahovski klub na čelu s predsednikom Pavletom Predaničem.	j.	B.
SARAJEVO — Z manjšim izkupičkom Novomeščanov, kot je bilo pričakovati, seje v nedeljo v Sarajevu končalo letošnjo državno kolesarsko prvenstvo v posamični in ekipni vožnji. Bera Krkinih kolesarjev je res pičla, saj so osvojili vsega dve medalji, obe v ekipni vožnji: vrsta članov je bila tretja, medtem ko so mlajši mladinci osvojili srebrna odličja.
Če je bilo pri članih zaradi številnih mednarodnih nastopov moč pričakovati manjšo utrujenost in krizo, so razočarali predvsem starejši mladinci. Slednji zagotovo sodijo v državni vrh, a so tokrat ostali brez odličja tako v ekipni kot tudi v posamični konkurenci. Brez dvoma se bo potrebno nad tem rezultatom zamisliti in ga analizirati. Vsa sreča je, da Krčan Igor Kranjec skozi vso sezono dirka v vrhunski formi. Po njegovi zaslugi dolenjsko kolesarstvo vendarle ni ostalo brez naslova državnega prvaka. V konkurenci mlajših
/<
Stotnija
1 Moja dežela.
MALI NOGOMET PRI ŠKOCJANU
ŠMARJETA — NK Vinica pri Šmar-jeti organizira v nedeljo, 14. avgusta, s pričetkom ob 8. uri turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču pod Vrhom pri Škocjanu. Prijave sprejema organizator na dan turniija med 7.30 in 8. uro. Prehodni pokal organizatorja brani ekipa Krke, najboljše ekipe čakajo pokali, prvouvrščeno moštvo pa še pečen odojek.
19 medalj Iskrinih atletov
Uspešen nastop novomeškega zastopstva na mladinskih republiških prvenstvih — štirje naslovi
Letošnji mladinski republiški prvenstvi sta novomeškim atletom prinesli več medalj kot kdajkoli prej. Iskrini mladinci so kar devetnajstkrat stali na zmagovalnih stopničkah. Osvojili so štiri naslove republiških prvakov, osemkrat so bili takoj za prvaki, sedemkrat pa so osvojili tretja mesta.
Naslove republiških prvakov so osvojili Vučkovič v skoku v višino s 195 cm, Martina Hribar v suvanju krogle, Žužek v metu diska in Lavra Kastelic v teku na 1500 m. Lavra je z rezultatom 2:14,9 za sekundo in pol popravila absolutni dolenjski rek-
MALI NOGOMET NA LETALIŠČU
DOLNJA STRAŽA - NK Dolnja Straža organizira v nedeljo, 21. avgusta, s Pričetkom ob 8. uri na letališču turnir v malem nogometu. Prijave sprejema gostima Paradiž do petka, 19. avgusta. Naj-bolje uvrščene ekipe čakajo lepe nagrade.
ord v teku na 800 m, kjer je zlati dodala še srebrno medajo. Njena dosežka sta še toliko pomembnejša, ker seje, čeprav mlajša mladinka, raje preskusila na prvenstvu starejših vrstnic.
Druga mesta so osvojili še: Božič v teku na 200 in 100 m, Zupin v skoku v višino, Dergančeva v suvanju krogle, Hribaijeva "v metanju diska in moški štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m.
Naslovu v metu diska je Žužek dodal še bronasto medaljo v metu kladiva, tretji pa so bili še Hribarjeva v metu kopja, ki je tako na republiškem prvenstvu osvojila vse tri medalje, Retelj v teku na 2000 m z ovirami, Derhančeva v metu kopja, Delič v troskoku, Dragan v teku na 5000 m in Suzana Zupanc v skoku v višino.
Največ zaslug za odlično bero atletov, ki so menda edini v Sloveniji brez uporabnega stadiona, ima trener Slavko Malnar, ki mlade in starejše atlete spodbuja, da zdržijo v razmerah, v kakršnih je komajda še mogoče delati.
J. P.
Pomoč novomeškima olimpijcema
TKS pričela z akcijo zbiranja potrebnih sredstev
NOVO MESTO — Po kar šestih desetletjih smo tudi Dolenjci dobili -predstavnika na olimpijskih igrah: v Seulu bosta namreč dres državne reprezentance branila kolesaija Sandi Papež in Jože Smole. Da bi jima omogočila kar najboljše priprave in priskrbela ustrezno opremo, je občinska telesnokulturna skupnost pričela z zbiranjem potrebnih sredstev.
Verjetno je znano, da zakonske omejitve telesni kulturi ne dopuščajo zagotoviti vsega potrebnega denarja v te namene, zato se je novomeška skupnost po pomoč obrnila na dolenjsko združeno delo, obrtnike, skratka vse, ki jim je do tega, da bosta Papež in Smole dostojno zastopala dolenjski šport. Denarno pomoč lahko ti nakažejo na žiro račun št. 52100-678-80443 (Kolesarsko društvo Krka), seveda čimprej, kajti do prve olimpijske preizkušnje je le še en mesec.
PETEK, 12. VIII.
16.50	— 00.00 TELETEKST
16.15	VIDEOSTRANI
16.30 TEDNIK, ponovitev
17.30 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.35	OLIVER TWIST, 4. del nadaljevanke
19.05 RISANKA
19.30 DNEVNIK
19.59	ZRCALO TEDNA
20.20	CAGNEY IN LACEY, 8. del
nanizanke
21.05 NA KRILIH VETRA: NOVA ZELANDIJA IN INDIJSKI OCEAN, 6. del
21.55	DNEVNIK
22.10	POLETNA NOČ SUŽNJA ISAURA, 19. del nadaljevanke INFORMACIJSKA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
00.00 RING STRASTI, ameriški film 00.35 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
16.00	Mednarodni turnir v vaterpolu —
16.55	GP v atletiki — 20.20 Disko folk — 21.05 Poročila — 21.10 Koreja (dok. serija) — 21.50 En avtor, en film — 22.10 Minuli dnevi (španski film)
TV ZAGREB
8.35	Solun (izobraževalna oddaja) —
9.05 Slepi potnik — 9.30 Izobraževalna oddaja — 10.00 Poletno dopoldne —
12.00	Poletno popoldne — 16.00 Turnir v vaterpolu — 16.50 Program plus (ponovitev)— 18.30 Risanka— 18.40 Številke in črke — 19.00 TV koledar — 19.10 Risanka — 19 JO Dnevnik — 20.00 Nezgodni center (serijski film) — 20.55 »Varošarije« (zabavna oddaja) — 21.55 Dnevnik — 22.15 Kultura srca — 23.15 Informativna oddaja za goste iz tujine —
23.20	Program plus — 1.00 Poročila —
1.05 Odpoved sporeda
SOBOTA, 13. VIII.
17.25 — 00.00 TELETEKST
17.40	VIDEO STRANI
17.55	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
KAKO USTROJITI KOŽO
18.00	RADOVEDNI TAČEK
18.20 MIŠKOLIN
18.25 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke
19.05 RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.20 ŽREBANJE 3x3
20.30 PENEČI CIANID, ameriški film
22.05 DNEVNIK
22.20 POLETNA NOČ
SUŽNJA ISAURA, 20. del nadaljevanke
mladincev je letos že kdove katerikrat znova opravil z vso konkurenco in si prikolesaril zlato odličje. Sicer pa poglejmo rezultate nekoliko podrobneje. V ekipni vožnji članov je zmagal Rog, Krka je bila tretja z zaostankom kar 2 minuti 26 sekund; pri mladincih je bila prva Astra, Novomeščani pa skromni četrti; med mlajšimi mladinci je slavila Sava, Krkaši pa so na drugem mestu zaostali za 47 sekund. V posamični konkurenci je pri članih zmagal Pintarič (Rog), najboljši Novomeščan je bil Papež na 6. mestu, med starejšimi mladinci presenetljivo Jelič (Valjevo), Judež (Krka) je bil osmi in Puš (Metlika) deseti; pri mlajših mladincih je slavil Krčan Kranjec, Novomeščan Štangel je bil peti; pri ženskah pa je zmagala Tre-bižanova iz Soče, medtem ko je bila Krnčeva sedma in Pavličeva (oba Krka) deveta.
NOGOMETAŠI ELANA ČETRTI
JESENICE — Tukajšnji nogometni klub je v počastitev občinskega praznika pripravil nogometni turnir, katerega se je udeležil tudi novomeški Elan, poleg njega pa so sodelovale še enajsterice trboveljskega Rudarja, srbskega ligaša ZSK iz Valjeva in gostitelji. V prvem srečanju so Novomeščani izgubili z zveznim ligašem Rudarjem z 0:3, v tekmi za tretje mesto pa jih je premagal še ZSK z 2:1. Navzlic porazom pa elanovci niso zapustili slabega vtisa. Pokrovitelja Elana na turnirju sta bila Novoles in Zdravilišče Šmarješke Toplice.
INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
ROŽNATA NANIZANKA, 7. del
1.20	VIDEOSTRANI
DRUGA TV MREŽA
16.35	Razgibana mladost — 17.35 Tamburaši (ponovitev 2. dela nadaljevanke)
— 18.40 Dallas — 19.30 Dnevnik —
19.55	Osmi dan (oddaja iz kulture) —
20.30	Ohridsko poletje — 31.30 Poročila
— 21.35 Športna sobota — 21.55 Kronika Dubrovniških poletnih prireditev
TV ZAGREB
8.05	Miles Davis (glasbena oddaja) —
8.45	Velika muppetovska zmešnjava
(ameriški film) — 10.20 Program plus (ponovitev) — 12.00 Dokumentarna oddaja — 12.35 Mikser (zabavna oddaja) — 13.05 Risanka — 13.30 Narodna glasba — 13.55 Kako biti skupaj — 14.25 Prvaki ljubezni (ameriški film) — 16.00 Narodna glasba — 16.30 Poročila —
16.35	TV koledar — 16.45 Turnir v vaterpolu — 17.45 Sedem TV dni — 18.30 Človek in čas — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik — 20.00 Drugo ime za ljubezen (ameriški film) — 21.50 Dnevnik —
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine — 22.10 Zabavni program — 22.55 Lepa mala (ameriški film) — 0.40 Poročila
NEDELJA, 14. VIII.
9.00 — 13.15 in 15.10 — 23.00 TELETEKST
9.15	VIDEOSTRANI
9.25 ŽIV ŽAV
10.10	OLIVER TWIST, ponovitev 4. dela nadaljevanke
10.40	CAGNEY IN LACEY, ponovitev 3. dela nanizanke
11.25 ALPSKI VEČER, 8. oddaja
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00	VIDEOSTRANI
15.25	VIDEOSTRANI
15.40 ŠEFI, 3. del nadaljevanke
16.40 DOM NA GRIČU, ameriški film
19.05 RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.05 VEČERNI ZVONOVI, 2. del nadaljevanke
21.10	ZDRAVO
22.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
22.45	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
8.55	Poročila — 9.00 Danes za jutri in jgrani film — 12.00 Anglunipe — 14.00 Športno zabavno popoldne — 16.00 Turnir v vaterpolu — 19.30 Dnevnik -
20.00	Poljudnoznanstveni film — 20.50 Mali koncert — 21.05 Glasbena oddaja — 22.00 Športni pregled
PONEDELJEK, 15. VIII.
16.35 — 00.00 TELETEKST
16.50	VIDEOSTRANI
17.05 NAŠ UTRIP, ponovitev
17.20 ZRCALO TEDNA, ponovitev
17.35 POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevanke
18.20 RADOVEDNI TAČEK
18.35 MALA NADA, 10. del otroške serije
19.05 RISANKA
19.30	DNEVNIK
20.05 TRETJE NADSTROPJE, 1. del češkoslovaške nadaljevanke
Nadaljevanka iz sodobnega življenja mladih obravnava probleme učencev v vajeniški šoli. Glavni junak je mladi učitelj, ki ima s sabo in svojimi učenci dosti težav, ki jih rešuje preudarno in odgovorno, zato je priljubljen in spoštovan. Včasih pa vseeno zaide v spore z nadrejenimi. Razpet je med dve ženski. Vzporedno se razkrivajo zgodbe posameznih učencev. Dogajanje se odvija v šoli, tovarni, internatu in na plantaži hmelja.
21.10	KAREL GOTT, češkoslovaški dokumentarni film
22.20	DNEVNIK
22.35 POLETNA NOČ
SUŽNJA ISAURA, 21. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
TUDI TAKŠNI SE RODIJO, 5. del
1.35 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.30	Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Meridiani — 20.45 Poročila — 20.50 Mali koncert — 21.10 Alternative 4 (poljski serijski film) —
22.10	Dokumentarna oddaja — 22.25 Poezija
TOREK, 16. VIII.
16.55	— 00.00 TELETEKST
17.10	VIDEOSTRANI
17.25	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.40	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
18.45	V ATELJEJU
19.00	RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.05	PLAUENSKE ČIPKE, nemška kriminalka
21.30 DNEVNIK
21.45	POLETNA NOČ
SUŽNJA ISAURA, 22. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
NENAVADNE ZGODBE, 11. del
0.45 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
19.00 Druga godba: Tamburaši iz Sodev-cev v Beli krajini — 19.30 Dnevnik —*
20.00 Resna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Zabavni torek —; 22.20 Oddaja iz kulture
SREDA, 17. VIII.
16.55	— 00.00 TELETEKST
17.10	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.35	ZMAJČKOV ROJSTNI DAN
18.50	MIŠKOLIN
19.00	RISANKA
19.30	DNEVNIK
19.55	ZUERICH: ATLETSKI MITING
23.05	DNEVNIK
23.20 POLETNA NOČ
SUŽNJA ISAURA, 23. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
KNJIGA ŠAL, 6. del
2.20 VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.30	Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Film tedna: Plamenčki (italijanski film) — 21.30 Poročila —
21.35	Umetniški večer — 23.05 Kronika Dubrovniških poletnih prireditev
ČETRTEK, 18. VIII.
16.55	— 00.00 TELETEKST
17.10 VIDEOSTRANI
17.25	POLETNA NOČ, ponovitev nadaljevank
18.30 PREDIGRA ŽIVLJENJA
19.00	RISANKA
19.30 DNEVNIK
20.05 TEDNIK
21.10 PUSTA HIŠA, 6. del nadaljevanke
22.05 DNEVNIK
22.20	POLETNA NOČ
SUŽNJA ISAURA, 24. del nadaljevanke INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE
SLEDGE HAMMER, 4. del nanizanke
1.20	VIDEO STRANI
DRUGA TV MREŽA
18.30	Beograjski TV program — 19.30 Dnevnik — 20.00 Slovenski ljudski plesi — 20.55 Grad Rotenturn — 21.10 Po sledeh napredka — 21.50 Druga godba
• Televizija je kanta za smeti, je najhujši sovražnik človekove zavesti. Ona s svojo hitrostjo informacij in vsakodnevno ponudbo blokira vzpostavljanje naše notranje tišine. (Igralec Branislav Letič v intervjuju za Start)
Slo^enifa
ZMAGA LAZIČU IN POVŠETU
SEVNICA — Prvo mesto na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen iz Sevnice za julij sta si s po 5 točkami razdelila Lazič in Povše, medtem ko je tretje mesto zasedel Mesojedec. V skupnem seštevku sedmih letošnjih turnirjev je vrstni red tak: 1. Povše 66 točk, 2. Lazič 57,3. Derstvenšek 48,4. Levičar 44 itd. Naslednji turnir bo 21. avgusta ob 9. uri v domu TVD Partizan Sevnica.
J. BLAS
o v studio/«
Q< ^
Tei: 2»'
Spored Studia D
ČETRTEK
12.00	avizo — pozdrav, predstavitev ekipe, napoved sporeda — pesem tedna —12.30 novice —12.45 kmetijski nasvet — 13.00 nekoč je bilo tako... — 13.15 zvedeli na 100,6 megaherca — 13.30 tema — 15.00 dolenjski list — 15.15 kino spored — 15.30 dogodki in odmevi —
16.15	zvedeli na 100,6 megaherca —
17.00	z vami je Kompas — 17.15 strokovnjak — 18.00 kronika — kmetijski nasvet — 18.30 pesem tedna — odpoved programa 18.58 avizo
PETEK
12.00 avizo — pozdrav, predstavitev ekipe, napoved sporeda — pesem tedna
12.30	novice — 12.45 kmetijski nasvet —
13.00 nekoč je bilo tako... —13.15 zvedeli na 100,6 megaherca — 13.30 želeli ste, poslušajte — glasba po izboru poslušalcev — 14.30 minute za šport — 15.15 kino spored — 15.30 dogodki in odmevi —
16.15	zvedeli na 100,6 megaherca —
16.20	lestvica zabavne glasbe — vaših deset— 17.00 aktualna tema—17.30 želeli ste, poslušajte — predvajamo glasbo po izboru poslušalcev vse do 18.50 — 18.00 kronika — kmetijski nasvet — 18.30 pesem tedna — odpoved — 18.58 avizo
SOBOTA
12.00	avizo — pozdrav, predstavitev ekipe, napoved sporeda izbor pesmi tedna
— 12.30 novice — 12.45 kmetijski nasvet
— 13.00 nekoč je bilo tako... — 13.15
zvedeli na 100,6 megaherca — 13.30 čes- < titke in pozdravi naših poslušalcev —
14.00	oglašamo se vam ... — 15.15 kino spored — 15.30 dogodki in odmevi —
16.15	zvedeli na 100,6 megaherca —
16.30	skriti mikrofon — 17.00 oglašamo se vam — 18.00 kronika — kmetijski nasvet — 18.30 pesem tedna — odpoved programa — 18.58 avizo
NEDELJA
8.00	avizo — pozdrav, predstavitev ekipe, napoved sporeda — 8.30 kmetijska oddaja — 9.30 kronika — repičeva dra ;u — , nekoč je bilo tako... — 10.00 zvedeli na 100,6 megaherca — kino spored— II. 00 mali oglasi — 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev odpoved programa —
17.59	avizo	-
PONEDELJEK
12.00 avizo — pozdrav, predstavitev ekipe, napoved sporeda pesem tedna —
12.30 novice — 12.45 kmetijski nasvet —
13.00 nekoč je bilo tako... — 13.15 zvedeli na 100,6 megaherca — 13.30 tema -
15.30 dogodki in odmevi — 16.15 zvedr na 100,6 megaherca
DOLENJSKI LIST
U TEM TERMII UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI v i cm i tunu vno tAmivi a prodam - kupim - posest - ženitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale
kino
Četrtek, 18. avgusta — Helena Petek, 19. avgusta — Marijan Sobota, 20. avgusta — Bernard ,... Nedelja, 21. avgusta — Ivana Ponedeljek, 22. avgusta — Timotej Torek, 23. avgusta — Rozalija Sreda, 24. avgusta — Jernej
LUNINE MENE 20. avgusta ob 16.51
prvi krajec
tedenski koledar
BREŽICE: 11. (ob 20. uri), 12. in 13. 8. (ob 22. uri) nemški erotični film Spomini J. Mutzenbacher. 12. (ob 18. in 20. uri) in 13. 8. (ob 20. uri) avstralski pustolovski film Krokodil Dundee. 14. (ob 18. in 20. uri) in 15. 8. (ob 20. uri) ameriška komedija Ogenj in led. 16. in 17. 8. (ob 20. uri) ameriška znanst. fant. komedija Kokon.
ČRNOMEU: 11. 8. (ob 21. uri) ameriški film Petek, 13. (zadnji del). 12. in 14. 8. (ob 21. uri) ameriški film Iz-
službo dobi
NATAKARICO zaposli gostilna Rakar, Gradac 15, tel. (068) 56-653. (P32-15MO)
KUHARICA, KV ali PKV, dobi takoj 'aposlitev. Možno je tudi stanovanje in hrana. Tel. 71-352. (P32-30MO)
stanovanja
DEKLE IŠČE v Novem mestu ali »količi enosobno stanovanje. Šifra: »PO-»TENO PLAČILO«. (4042-ST-32) GASRONJERO v Novem mestu išče mlada inženirka. Šifra: »PREDPLAČI-O«. (4099-ST-32)
STANOVANJE v Brestanici (65 m2), akoj vseljivo, prodam. Tel. 27-893. 4065-ST-32)
motorna vozila
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. (061) 786-068 od 20. do 22. ure. (P32-5MO)
LADO 1300, letnik 1977, ugodno prodam. Tel. 72-745, vsak dan po 15. uri. 1P32-7MO)
ZASTAVO 126 confort P, letnik 1984, prodam. Tel. 25-915. (P32-9MO) Z 750, letnik 1976, prodam. Viktor Željko, Repče 13, Trebnje, tel. 44-696 po 15. uri. (P32-13MO)
Z 128, letnik 1986, prodam. Tel. (068) 22-466. Novak, Kristanova 41, Novo mesto. (4019-MV-32)
PZ 125, letnik 1982, prevoženih 24.000 km, prodam. Muhaber 1 A, Novo mesto, tel. 24-875. (4022-MV-32)
APN 6 in moško kolo s 5 prestavami prodam. Tel. 23-353. (4031-MV-32) TOMOS AVTOMATIH A3 ML, nov, prodam. Tel. 43-718. (4024-MV-32) Z 101, letnik 1976, obnovljeno, in to-mos avtomatik prodam. Štih, Jedinščica 18, Novo mesto; tel. 28-138. (4033-MV-32)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. 24-725. (4012-MV-32)
R 4 TLS, letnik 1981, karamboliran, v voznem stanju, prodam. Oven, Mačji dol 8, Velika Loka. (4035-MV-32)
Z 750, letnik 1975, prodam. Starič, tel. 40-278. (P32-16MO)
OSEBNI AVTO Z 101, letnik 1985, prodam. Tel. 27-349. (4116-MV-32)
Z 126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Tel. 26-849. (4101-MV-32)
LADO 1200, letnik 1987, prodam. Lojze Marn, Levstikova 4, Trebnje, tel. 44-268. (4102-MV-32)
FIAT 126 P, letnik 1980, prodam. Anton Hrastar, Vrh pri Pahi 10, Otočec. (4103-MV-32)
APN 6, letnik 1986, prodam. Tel. 44-249. (P32-41MO)
redna ženska. 14. 8. (ob 19. uri) ameriška komedija Dvigni sidro. 16. 8. (ob
21. uri) japonski film Osvajanje poleti. 18. 8. (ob 21. uri) nemški erotični film Uličarka.
KRŠKO: 11.8. (ob 22. uri) italijanski erotični film Nori seks. 12.8. (ob 22. uri) nemški erotični film Zaljubljena Melody. 13. 8. (ob 20. uri) ameriški film Hiša. 14. 8. (ob 18. uri) ameriška komedija Cocoon. 16. 8. (ob 18. uri) avstralski film Nori Max. 17. 8. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Jaz, nilski konj. 18. 8. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Petek, 13. IV. del. in (ob
22. uri) nemški film Vroče noči Josefine M.
MIRNA PEČ: 12. 8. film Umor s trikom.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 12. do 14.8. (ob 19. uri) italijanski film Tex Viller. Od 15. do 17.8. (ob 19. uri) ameriški film Trije amigosi.
SEVNICA: 11. 8. in 12. 8. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ne ubijaj, razen če... 13. in 14. 8. (ob 20. uri) ameriški avant. film Smaragdni gozd. 16. in 17. 8. (ob 20. uri) film Najstnica.
ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61/B, Novo mesto. (P32-6MO)
GOLF DIESEL, letnik 1984, prodam. Tel. 65-725. (P32-42MO)
ZASTAVO 101, letnik 1978, registrirano do konca maja 1989, prodam. Jože Vidic, Bela cerkev 14, Šmarješke Toplice. (4095-MV-32)
LADO 1500 S, letnik 1982 (plin-bencin), prodam. Tel. (068) 25-710. (4096-MV-32)
ZASTAVO 126 P, letnik 1977, registrirano do maja 1989, prodam. Mali, Nad mlini 42, Novo mesto. (4098-MV-32)
R 4 GTL, letnik 1982, prodam. Andrej Cujnik, Groblje 53, Šentjernej. (P32-43MO)
126 P, letnik 1980, ugodno prodam. Marija Markelc, Brinje 32, Šentrupert, tel. 40-265. (P32-46MO)
FIAT 850, letnik 1971, prodam. Tel. 65-563. (4105-MV-32)
ZASTAVO 750 L, letnik 1977, registrirano do maja 1989, poceni prodam. Milena Planinc, Bučerca 1, Krško (4108-MV-32)
Z101, letnik 1979, brezhibno, prodam. Pod Trško goro 52, Novo mesto. (4110-MV-32)
Z 101, letnik 1976, registrirano do junija 1989, prodam. Božidar Lukan, Rumanja vas 27, 68351 Straža. (411 l-MV-32) JUGO 45, letnik 1986, avtomatik, rezervne dele za R 4, dirkalno kolo, vetrobransko steklo za jugo prodam. Tel. 23-736. (4112-MV-32)
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983, prevoženih 48.000 km, dobro ohranjeno, garažirano, prodam. Ogled možen po 15. uri. Majda Mežič, Velika vas 60 a, Leskovec pri Krškem. (4113-MV-32) ZASTAVO 750, dobro ohranjeno, registrirano do marca 1989, prodam. Lah, Armeško 49, 68280 Brestanica. (P32-49MO)
TAM 6500 z dvigalom hiap, v nevoznem stanju, prodam. Brane Lazič, Suhor 1, 68351 Dolenjske Toplice. (4064-MV-32)
R 4 GTL, januar 1987, 12.000 km prodam za 10.500.000 din. Tel. (068) 26-262, po 15. uri. (4088-MV-32)
Z 750, letnik 1979, registriran za leto dni, in Z 101, letnik 1986 (december), in plinsko napravo prodam. Sintič, Gaber-nik 2, Škocjan. (409l-MV-32)
OSEBNI AVTO ŠKODO 120, letnik 1981, in novo moško kolo, 5 prestav, prodam. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje. (4092-MV-32)
LADO RIVO 1300, staro 12 mesecev, prodam. Tel. 27-475, četrtek ali petek popoldne. (4093-MV-32)
Z 750, letnik 1982, registrirano, dobro ohranjeno, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 84-318. (P32-28MO)
GOLF DIESEL, letnik 1983, prodam. Franc Strojin, Nad mlini 22, Novo mesto, tel. 26-693. (P32-29MO)
DOLENJSKI LIST
Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI; občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj Kr|kp, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
SKUPŠČINA Do Predsednik: Nace
lista je organ upravljanja tozda.
ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo in uredniško politiko. Predsednik; Anton Stefanič.
UREDNIŠTVO; Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan
Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenkalindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran.
TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 800 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 13.000 din, na prvi ali zadnji strani 26.000 din; za razpise, licitacije ipd. 14.000 din. Mali oglasi do deset besed 8.000 din, vsaka nadaljnja beseda 800 din.
NAŠLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se
za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
MOTOR APN 6, skoraj nov, prodam. Tel. 71-352. (P32-30MO)
Z 101, letnik 1984, prodam. Tel. 49-331, popoldne. (P32-31MO)
VW 1200, letnik 1976, obnovljena karoserija in motor, prodam. Tel. (061) 861-051, dopoldne. (P32-32MO) MOPED 14 M, star 4 leta, ohranjen, prodam. Tel. 45-252. (P32-33MO) VESPO, letnik 1984, z dodatno opremo, prodam. Tel. 45-358. (P32-35MO) Z 101 GTL, letnik 1984, prodam. Alojz Mežič, Mali Podlog n. h., Leskovec pri Krškem. (P32-36MO)
Z 750, letnik 1982, nujno prodam. Marko Zabukovec, Gabrijele 29, Krmelj. (P32-38MO)
ŠKODO 105 L, letnik 1981, in VESPO prodam. Jože Benkič, Šmarješke Toplice 174, Šmarješke Toplice. (P32-40MO)
Z 101, lepo ohranjeno, letnik 1978, registrirano do februarja 1989, 78.000 km, prodam za 320 SM. Tel. 21-397. (4080-MV-32)
ŠKODO 120 L, letnik 1986, prodam. Pot na Gorjance 23, Novo mesto, tel. 21-354. (4079-MV-32)
Z 101 C, letnik 1982, karambolirano spredaj, in GOLFA, letnik 1980, nujno prodam. Bučar, Lutrško selo 20, Otočec. (4078-MV-32)
R 4, letnik 1978, obnovljen in registriran do julija 1989, prodam. Tel. (068) 40-105. (P31-56MO)
ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam. Kovačič, Prečna 8, Novo mesto. (4076-MV-32)
Z 850, letnik 1981, in karoserijo za Z 750, letnik 1984, prodam. Uhan, Rodine, Trebnje. (4048-MV-32)
R 4 GTL, letnik 1982, in koruzo prodam. Ivan Vovko, Sela pri Ratežu 16, Otočec. (4047-MV-32)
. PO DELIH PRODAM Z 101 Jn ŠKODO ter dve zimski gumi za škodo. Ši-ler, Golobinjek 1 a, Mirna peč. (4048-MV-32)
15 SLC, registriran do maja, prodam za 65 SM. Tel. 81-009. (P32-26MO) LADO 1500, letnik december 1981, prodam. Alojz Papič, Rosalnice 27, Metlika, tel. (068) 58-573. (4056-MV-32)
Z 750 SE, letnik 1980, obnovljeno, prodam. Becele, Črmošnjice 60, Stopiče, tel. 43-804. (4059-MV-32)
TOMOS AVTOMATIK A3ML, star eno leto, prodam. Jože Trščinar, Jurna vas 30, tel. 43-897. (4084-MV-32) ZAMENJAM ali prodam 128, letnik oktober 1985, za golf diesel JGL. Tel. 85-163. (4083-MV-32)
BAGGY 850 TS, dodatno opremljen, prodam. Tel. 22-798. (4082-MV-32) VESPO 200, prva registracija 1981, dodatna oprema, prodam. Tel. 23-027. (4060-MV-32)
TOVORNI AVTO ZASTAVO (4 t), ohranjeno, prodam. Kupec ima možnost takojšnjega dela. Naslov v upravi lista. (4063-MV-32)
FIAT 132 (1800), letnik 1977, registriran do junija 1989, prodam. Turk, Hrušica 14, Novo mesto. (4066-MV-32)
R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Jože Trbanc, Dolenje Dole 19,68275 Škocjan. (4067-MV-32)
VW, letnik 1972, ugodno prodam. Informacije v Ribji restavraciji. Milenkovič. (4068-MV-32)
ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, karambolirano, prodam. Janez Hrastar, Zagrad 19, Škocjan. (4070-MV-32)
126 P, letnik 1980, malo vožen, prodam. Tel. (068) 26-409. (407l-MV-32) Z 750 ugodno prodam. Tel. 25-895. (4072-MV-32)
Z 101, letnik 1977, prodam ali menjam za 126 P. Božič, Gor. Suhadol, Brusnice. (4073-MV-32)
GOLF JF, letnik 1977, prodam. Blažič, Žihovo selo 1, Otočec. (4075-MV-32)
prodam
NOVO PEČ za centralno kuijavo FEROTERM (40.000 kal.) prodam 20% ceneje. Tel. 44-194, četrtek od 12. do 15. ure in petek dopoldne. (P32-37MO) TELEVIZOR ISKRA z daljinskim upravljanjem, nov, barvni, stereo radiokasetofon toshiba S x 16, star eno leto, traktorske gume 16,9 x 14 x 28, osebni avto R 16, letnik 1971, vozen, neregistriran, prodam. Tel. 52-910. (P32-45MO) BARVNI TELEVIZOR Gorenje stereo prodam. Meznarčič, Gor. Polje 23 Straža. (P32-48MO)
BARVNI TELEVIZOR znamke Philips, ekran 66, in hladilnik Gorenje, star 4 mesece (170 1), prodam. Tel. (068) 33-276. (4103-PR-32)
PRODAM stropnike (12x12 — 6 m), smrekove deske (2 cm), lažji gumi voz in konjski komat. Tel. 20-215. (4106-PR-32)
ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika), odlično ohranjen, ugodno prodam. Tel. 24-364. (4114-PR-32)
GRUŠT (6 x 10) s kritino in prikolico (2 t) kiper prodam. Tel. 79-360. (P32-50MO)
MOTOR ZA ČOLN T4, nov, rabljen eno sezono, prodam 20% ceneje. Pod Trško goro 38, Novo mesto, tel. 21-104. (4117-PR-32)
BAS KITARO (kopija fender), ojačevalec 50 W in bobni (amati), poceni prodam. Tel. (068) 24-764. (P32-55MO) ŠOTOR za štiri osebe prodam. Tel. 26-435. (4093-PR-32)
3 komade polken, malo rabljena (1 m x 1,45 m), trikrilna; kosilnico ahne, 8 KM, z enim kolesom, potrebna popravila; moped dvobrzinec, generalno obnovljen, prodam. Ivan Plut, Vrtača 15, Semič, tel. (068) 56-366. (P32-34MO)
posest
12 arov vinograda v Hmeljčiču blizu Novega mesta prodam. Barbo, Mali kal 3 a, Mirna peč. (4094-PO-32)
PARCELO za vinograd z že postavljeno zidanico ugodno prodam. Lah, Armeško 49, 68280 Brestanica. (P32-49MO)
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO v centru Žužemberka, takoj vseljivo, prodam. Oglasite se vsako nedeljo popoldne na naslov: Jože Kastelic, Dvor 89, 68361 Dvor. (4029-PO-32) STAREJŠO HIŠO z lokalom v Črnomlju prodam. Tel. (061) 372-028. (P32-11MO)
TRAVNIK v Poljani (52 arov), približno 6 km od železniške postaje Velika Loka, dam v najem za najmanj pet let. Tisti, ki ga najame, ima letošnje košnje zastonj. Tel. (061) 451-881. (P32-12MO) VINOGRAD na Senušah (32 arov) pri Leskovcu prodam. Voda na parceli. Tel. 33-773. (P32-25MO)
VINOGRAD v Miklavžu pri Gabrju prodam. Pepca Starc, Gabrje 116, Brusnice. (4054-PO-32)
VARILNI TRANSFORMATOR,
motor starejši tip, pralni stroj gorenje (9 programov), radio aparat UKV portorož prodam. Tel. (068) 79-528. (P32-4MO) SKORAJ NOVO HLADILNO SKRINJO (2101) prodam 15% ceneje. Tel. 44-590, popoldne. (P32-6MO) TRANSPORTER za strešno opeko do višine 18 m prodam. Marjan Radej, Boštanj 3 a; tel. 82-269, po 21. uri. (P32-17MO)
PLINSKI BOJLER, vhodna vrata in športno kolo ugodno prodam. Tel. 21-050. Alojz Rajšel, Ivanja vas 12, Mirna peč. (P32-19MO)
UGODNO prodam kombiniran štedilnik (4 plin, 2 elektrika). Milena Gregorčič, Cesta herojev 30, Novo mesto.
RABLJENO MANJŠE OSTREŠJE, late in opeko prodam. Gačnik, Boričevo 9, Novo mesto. (4040-PR-32) PERZIJSKE MUCKE . PRODAM. Tel. (061) 348-339. (P32-18MO) KRAVO, brejo tri mesece, tretja teli-tev, prodam. Franc Gašperšič, Resa 26, Straža. (4045-PR-32)
HARMONIKO MELODIJA prodam. Tel. 85-407. (4077-PR-32) OMARO, dva divana, dva fotelja, mizico in tomos avtomatik prodam. Tel. 44-583. (4049-PR-32)
SPALNICO, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Tel. 43-790. (4053-PR-32) PLOHE (5 cm), borove, in elektronko šolar prodam. Božo Šušteršič, K Roku 82, Novo mesto, tel. 27-675. (P32-27MO) KUHINJO MARLES-ORH1DEJA, rumene barve, dobro ohranjeno, in hladilnik z zmrzovalnikom in kombinirani štedilnik prodam, Perme, tel. (068) 65-523. (P32-21MO)
PLEMENSKO KRAVO, sive barve, brejo 6 mesecev, prodam. Stranska vas 31, Novo mesto. (4055-PR-32) PRODAM dva avto plašča, rabljena, semperit 155-13, in en nov avto plašč tiger 135-12. Cena po dogovoru. Tel. 23-166, Novo mesto. (4041-PR-32) ČRNO-BELI TV ter dve kolesi (športno in navadno) prodam. Tel. 23-756, popoldne. (4074-PR-32)
MEVLITA KAJIČ, Kettejev drevored 47, Novo mesto, opozaijam MILKO JAVŠEK iz Kettejevega drevoreda 46, Novo mesto, da takoj javno prekliče lažno in žaljivo izjavo, ki jo je dala miličnikom 29. 7. 1988 o meni, sicer jo bom sodno preganjala. (4100-PK-32)
obvestila
PO UGODNI CENI POSOJAMO
poročne obleke. Vlaška 70, Zagreb, tel. (041)418-014. (2741-OB-32)
ŽAGAM DRVA s tračno žago v Novem mestu. Tel. 27-516. (P32-10MO)
Na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta si lahko po ugodnih cenah nabavite grozdne in sadne mline ter grozdne mline s pecljalnikom. SE PRIPOROČA KLJUČAVNIČARSTVO — ANDRAŽ KOVAČIČ, Poljčane.
CENJENE STRANKE! Sedaj je čas, da se naročite za sliko, pleskarska dela ter polaganje tapet. Tel. 84-616. (880-OB-8)
Najkvalitetnejše hrastove sode od. 30 — 15001 si oglejte in nabavite na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta. SE PRIPOROČA SODAR-STVO — STANE UČAKAR, Vransko 5.
IZOLACIJE SERVIS ZAMRZOVALNIKOV, s preizkušeno garancijo in z več leti izkušenj (dve leti uspešnega dela na Dolenjskem), vam obnovi zamrzovalnik, če toči, rosi, od zunaj ledeni. Tel. (062) 305-150 ali 414-606, Viktor Pajek. (4087-OB-32)
Najkvalitetnejše ALFE za kuhanje živinske krme in kotle za žganjekuho iz 3 mm pločevine lahko nabavite na Gorenjskem seju od 12. do 21. avgusta. Obnavljamo tudi pečnice. SE PRIPOROČA KOTLARSTVO — ALOJZ KRALJ, Slovenjska Bistrica — Visole 46.
kmetijski stroji
NOV IZKOPALNIK za krompir prodam. Ambrožič, Šentjošt 14, Novo mesto. (4089-KS-32)
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ 523 prodam. Janez Turk, Ob Krki 16 pri Novem mestu. (4091-KS-32) TRAKTOR DEUTZ, 24 KM, s koso, prikolico za prevoz živine, in tomos avtomatik ugodno prodam. Tel. 77-169, od 17. do 20. ure. (P32-40MO)
TRAKTOR IMT 542 s kabino in kompresorjem, star dve leti, z 800 delovnimi urami, prodam. Ivan Kovačič, Čedem 4, Cerklje ob Krki. (P32-44MO) TV 420, letnik 1985, prodam. Tel. 79-182. (P32-47MO)
UTEŽI ZA ZETOR, silokombajn SK 80, hladilnik za mleko in 400 litrov vina prodam. Martin Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto. (4104-KS-32)
TRAKTOR IMT, dobro ohranjen, 35 KM, ugodno prodam. Nikolaj Oberč, Radovlja 16, Šmarješke Toplice. (4109-KS-32)
PRODAM gumi voza, 16 in 14-colska, Z 750, neregistrirano, v voznem stanju, kravo in domače žganje. Žagar, Jablan 35, Mirna peč. (4115-KS-32) TRAKTOR TV 420, popolnoma nov, ugodno prodam. Tel. 79-866, zvečer. (P32-54MO)
TRAKTOR DAVC, v odličnem stanju, 20 KS, z dvobrazdnim plugom, prodam. Hidravlika, Spera* vse brezhibno. Ogled vsak dan. Boris Žnidaršič, Orešje 36, Sevnica. (P32-8MO)
NOV ROBKALNIK za koruzo, RKV 3001, prodam 10% ceneje. Tel. (0601)81-841. (P32-14MO)
MOLZNI STROJ 1VESTFALIJA prodam. Tel. 23-251, po 15. uri. (4028-KS-32)
PRODAM prikolico s pogonom za motokultivator goldoni progres, 14 KM. Martin Nemanič, Gor. Lokvice 29 a, Metlika. (4038-KS-32)
UGODNO PRODAM malo rabljeni kultivator frezo Honda G 28. Kuntarič, Dobe 11, Kostanjevica na Krki. (P32-22MO)
TRAKTOR SAME DELFINO 35 KM, pogon na vsa 4 kolesa, v dobrem stanju, prodam. Peter Glavan, Reber 7, Žužemberk. (4058-KS-32) NAKLADALKO NOVI PIONIR 20 prodam. Blažič, Žihovo selo 1, Otočec. (4075-KS-32)
razno
IŠČEM ANSAMBEL, kjer iščejo pevca. Naslov V upravi lista. (4118-RA-32)
preklici
MARIJA DERČAR iz Škovca 6, Tržišče, prepovedujem vsako vožnjo in delanje škode po moji parceli št. 3560/15 v k. o. Tržišče. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala. (4062-PK-32)
KMETOVALCI, VINOGRADNIKI IN LOVCI, OBIŠČITE ZDRUŽENI RAZSTAVNO-PRODAJNI PAVILJON KRALJ—KOVAČIČ—UČAKAR na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta.
Lovci, pozor! Varnostne omare za hrambo orožja in municije bodo na ogled, in seveda bo tudi možen nakup, na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. avgusta na paviljonu KOVAČIČ — KLJUČAVNIČARSTVO POLJČANE.
čestitke
Dragemu ALBINU LUZARJU želimo ob njegovem prazniku vse najboljše vsi, ki ga imamo radi. (P32-55MO)
ZAHVALA
V četrtek, 4. 8. 1988, smo se na ljubljanskih Žalah poslovili od naše drage mame
KAROLINE JAKOFČIČ
roj. Pezdirc
Vsem, ki jo ohranjate v toplih mislih, prisrčna hvala. Žalujoči hčerki Tončka in Milka z družinami
	Skrb, delo in trpljenje, dragi Tinče, ate in stari ate, bilo tvoje je življenje; povsod praznina, a v naših srcih bolečina
M	ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil v komaj 57. letu
	MARTIN
	OMERZU
	Log 1, Hrastnik
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom ter drugim znancem za podarjene vence, za tolažilne besede in izrečeno sožalje.	
Žalujoči: žena Minka, sinova Miran in Ljubo z družinama	
Ljubljana, Medvode, Maribor, Brežice, Sromlje Hrastnik, 8. 8. 1988	
Nihče ne ve, kako boli srce, ko Vas, ljubi sosed Janez ni.
V mojem domu mi spomin na Vas vsak dan bolj živi,
saj zlato srce, kot ste ga imeli Vi, malokje še živi.
Le zakaj je ravno Vas, dragi Janez, smrt izbrala si?
ZAHVALA
V skoraj 83. letu starosti nas je po težki bolezni za vedno zapustil
JANEZ
VDOVČ
iz Gornjih Laknic 33
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom — tov. Jamniku, predvsem pa prisrčna hvala višji medicinski sestri Zdenki Kučič, sorodnici Jožici Novak iz Ljubljane za nesebično pomoč, govorniku Jožetu Novaku za pretresljive poslovilne besede ter gospodu župniku za lepo opravljeni obred, spremstvo in tople besede slovesa. Vsem, ki ste v naših najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, izreki sožalje, nam pomagali in podarili cvetja in vencev ter pospremili pokojnega na njegovi zadnji poti, iskrena hvala.
V globoki žalosti: družina Jerman
18
DOLENJSKI LIST
Št. 32 (2034) 11. avgusta 1988
Bila sta fantov cvet, stara le 22 let, začela nista še živet.
Bleščeča pločevina in ceste krivim ' zapeljala vaju je na drugi svet.
ZAHVALA
JOŽE ERJAVEC
SELA pri Dol. Toplicah
* *
BOZO TOMAZIN
SELA pri Dol. Toplicah
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naših sinov, Jožeta in Boža, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, mladincem, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam za podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje. Hvala govornikom, pevcem, gospodu župniku in kaplanu za lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste ju v tako velikem številu pospremili na njuni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njuni
.p*
Minili sta že leti dve, odkar smo se razšli, vendar spomin nate v naših srcih trdno živi.
V SPOMIN
15. avgusta bosta minili žalostni dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi ata
ANTON
TESARI
iz Kota pri Semiču 77
Hvala vsem, ki se poklonite njegovemu spominu.
VSI NJEGOVI
V 77. letu nas je za vedno zapustil dragi
DR. BOGDAN ŠKERLJ
javni pravobranilec v pokoju
Na zadnjo pot smo ga spremili v ožjem družinskem krogu dne 6. 8. 1988 na šmihelskem pokopališču.
Ob njegovi smrti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje v njegovi dolgotrajni bolezni, mu posvetili ob smrti dobre misli, nam pa izrazili sožalje.
Žalujoči: sin Tone in sestra Eva z družinama
NOVO MESTO, 8. 8. 1988
V SPOMIN
14. avgusta bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi
ROBERT AS
Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu.
Vsi njegovi
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 62. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ SMREKAR
iz Goriške gore 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje in izraženo sožalje. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Micka, sin Jani, hčerki Štefka in Marica z družinama
ZAHVALA
V 56. letu starosti in po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, očka in dedek
MARJAN PETRINČIČ
pečarski mojster v pokoju,
Kurirska pot 11, Novo mesto
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Iskrena hvala zdravniškemu osebju bolnišnice Novo mesto — urološki oddelek, posebej dr. Janezu Kramarju. Posebna hvala tudi tovarni Novoteks, IMV, PTT Novo mesto, Obrtnemu združenju, njegovim sodelavcem, GD Zbure in vsem krajanom Celevca. Zahvaljujemo se tov. Ivkoviču za poslovilne besede, pevcem ter gospodu proštu Jožefu Lapu za lepo opravljeni obred. Vsem skupaj iskrena hvala za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
V globoki žalosti: vsi njegovi
1
Skrb, delo in trpljenje,
draga mama,
bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 76. letu zapustila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
APOLONIJA STUPICA
iz Žužemberka 5
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo dobrim sosedom, posebno Mrvarjevim, Novakovim, Marici Ponikvarjevi in Orlovim, za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se dr. Kocutarju, žužemberškim pevcem, delovnemu kolektivu občine Ljubljana-Center ter obema župnikoma za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala tudi vsem sorodnikom in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih.
Žalujoči
:i: vsi njem
Slavček med trnjem se je zganil in zapel; bel cvet divje rože
jezakrvaveL 	(S.	Kosovel)
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oči, brat in stric
JOŽE SAJE
iz Šukljetove ulice 29
Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje in v tako velikem številu počastili njegov spomin. Zahvaljujemo se kolektivu Krke tovarne zdravil, sodelavcem iz računovodstva, sodelavcem iz nabave ter sodelavcem kirurškega oddelka Splošne bolnice. Posebej se zahvaljujemo osebju intenzivne nege kirurškega oddelka, zdravnikom, posebno pa dr. Janežu za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Prav tako se zahvaljujemo zdravnikom in osebju pljučnega oddelka. Iskrena hvala pevcem pevskega zbora GD Šmihel za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena Albinca, hčerki Alenka in Milica ter ostalo sorodstvo
Za vedno zaprte so tvoje oči, a plamen ljubezni visoko gori.
ZAHVALA
Zjutraj dne 12. julija 1988 je v 59. letu starosti za vedno odšel od nas naš ljubljeni
in nepozabni
ALOJZ GRIVEC
iz Grčaric 28
Iskreno se zahvaljujemo vsem številnim znancem, prijateljem, sorodnikom, ki so pokojnika poznali, ga imeli radi in spoštovali, za številne izraze sočutja in sožalja in ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, mu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Ribnica za zdravstveno pomoč, organizacijam ZB iz Grčaric, Dolenje vasi in Ribnice za častno spremstvo, govornikoma Alojzu Pantarju in Francetu Škrabcu za poslovilne besede in besede tolažbe ter pevcem iz Dolenje vasi in godbi iz Ribnice.
Žalujoči: žena Gusti in brat France z družino
Mama, srečna si bila, kadar smo domov prišli Sedaj pa žalost je boleča, ko te več med nami ni.
Ljubezen, zvestoba, delo in trpljenje skrb za vse nas tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nepričakovano in tragično zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica in tašča
BARBARA ŠEGINA
Tribuče 52 pri Črnomlju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, posebno dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala tudi vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam pisno ali ustno izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter našo mamo v tako velikem številu spremili do njenega zadnjega doma. Iskrena zahvala delovnim organizacijam Belt tozd Livarna Črnomelj, IMV Črnomelj, Emona Dolenjka Novo mesto, Krka tozd Kozmetika Novo mesto za darovane vence in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Janko, Vinko, Mirko, Tone, hčerke Micka, Pepca in Anica z družinami Tribuče, Črnomelj, Novo mesto, Goppingen
Trpljenje si prestal in sedaj boš v grobu mirno spal. V domu našem je praznina, v srcih naših bolečina.
Spomin na tebe naj živi, čeprav te več med nami ni
ZAHVALA
V 50. letu nas je tiho in nepričakovano zapustil naš dobri in skrbni mož, oče, brat,
stric in stari oče
TONE GOTLIB
iz Herinje vasi 4 pri Otočcu
Ob boleči izgubi se iskreno in najtopleje zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Laboda tozd Ločna, Commerce in še posebno iz DSSS, ki so mu stali ob strani v času njegove kratke, a hude bolezni in ki so nam pomagali ob njegovi smrti. Lepa hvala pevcem šmihelskega pevskega zbora, DO Dolenjka, prodajalni usnje, sodelavcem Krke tozd Izolacije. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku, cerkvenim pevcem ter Ivanu Novaku za govor in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angelca, sin Darko, hčerka Angelca z družino ter bratje in sestre
IZTOK
Človek bi pričakoval, da tistemu, ki je bil priča stoterim smrtim, eni bolj kruti od druge, okamnijo čustva, da postane pogled na kupe zvite pločevine in ugasla življenja v njih brezoseben, top. Pa ni tako. Vsaj stokrat je bil Iztok Likar v zadnjih petih letih zraven, ko so na dolenjski magistrali med Bičem in Bregano ugašala življenja, in vsaj tolikokrat je razmišljal o prekleti usodi, kiji dolenjka, taka kot je, ne more ubežati »Prizadene me vsaka takšna nesreča, zlasti pa, ko vidim med žrtvami otroke. Nehote mi misli takoj uidejo domov k mojima dvema. Čigave grehe in napake plačujejo nedolžna otroška življenja? Veliko takih in podobnih tragedij je dolenjska magistrala doslej že izpisala, spomnimo se dveh let nazaj, ko je pri Krono-vem zaradi utrujenosti voznika izgubilo življenje osem ljudi, med njimi dva otroka, dveh družin kra-tkomalo ni bilo več. Ali pa lanskega prvega januarja, ko smo ostali brez sodelavca, miličnika. Ob takšnih dogodkih ne moreš ostati ravnodušen, naj hujši pa je občutek nemoči Prehitra vožnja, utrujenost. nepravilno prehitevanje. Težko bi našel nesrečo, ki je ni zakrivil eden od teh treh vzrokov. Miličniki tu ne moremo kaj dosti spremeniti še tam, kjer bi nemara lahko kaj naredili so napoti dru-
ge ovire. Denimo kaznovalna politika. Ko tujca ustaviš zaradi prehitre vožnje, ti pod nos moli pet starih milijonov, ti pa v roki držiš listek, na katerem je napisana višina kazni 500 din. Zgodi se, da kakšnega kar s ceste odpeljemo sodniku za prekrške, a kaj, ko so storški postopka bistveno večji od možne izrečene kazni,« na glas razmišlja Likar, ki mu izkušenj v prometu in uniformi ne manjka
Da je Iztok oblekel miličniško uniformo, ima največ zaslug njegov oče, ki je temu poklicu ostal zvest do upokojitve, nazadnje je služboval v Šentjerneju, kamor se je vsa Lika/jeva družina preselila iz Maribora kmalu po Iztokovem rojstvu. Leta 1967 so se prvič odprla vrata kadetske moličniške šole v Tacnu in med prvo generacijo gojencev je bil tudi Iztok Likar. Dve leti je potem služboval za Bežigradom, bil v zaščitni enoti milice, dve leti v njenem prometnem vodu, zatem je dokončal višjo upra vno šolo, še dve leti delal v tacenski šoli kot vzgojitelj, naposled pa bil leta 1983 premeščen za komandirja prometne postaje milice, kar je še danes.
»Sedem let sem že na cestah in moti se, kdor misli, da je naše delo zgolj obravnavanje prometnih nezgod in ustavljanje voznikov. Nemalokrat imamo opraviti s tihotapci, zgodi se, da to ugotovimo šele ob nezgodah, ko se skriti tovor razsuje po cesti Zadnje čase je vse več primerov, ko po dolen-jki lovimo ubežnike iz vzhodnih držav, denimo iz Romunije, in jih potem vračamo v naša zbirna taborišča. Nedolgo tega smo imeli opraviti z od strahu tresočim se voznikom tovornjaka, kijejecljajoč izdavil da je nanj kar med vožnjo s puško meril drug šofer tovornjaka, ker ga pač na klancu ni mogel prehiteti Še bolj smo bili presenečeni takrat, ko smo obravnavali smrtno nesrečo in za volanom razbitega mercedesa našli truplo povsod po Evropi iskanega mednarodnega kriminalca.
Takšnih in podobnih dogodkov je veliko, domala vsaka nova minuta na magistralki prinesla kakšno novo presenečenje. Največkrat žalostno in kruto.«
B. BUDJA
«%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%£
Premalo prostora za paraplegike
V Semiču pretesno
SEMIČ — Pred slabima dvema letoma so v Semiču v hiši, ki jo je poklonila družina Drgančevih, po poldrugem letu obnove, odprli prvi dom paraplegikov v Sloveniji. Namenjen je oddihom članov osmih slovenskih društev paraplegikov, seminarjem, od njem prirejajo piknike, športna tekmovanja.
»V začetku, dokler se ljudje niso navadili, je bil obisk doma skro-
Vlado Čurči
men. Zadnje čase pa moramo naSe člane celo odkanjati, ker je povpraševanje večje, kot je v domu prostora. Letos smo imeli okrog 200 do 250 nočitev, ki so seveda zastonj. Kuhajo pa si ljudje sami,« pove hišnik doma paraplegikov v Semiču Vlado Čurči. Vlado, ki je upokojen, opravlja to delo brezplačno, tako kot je pri paraplegikih sploh v navadi. Gotovo pa je prav njegova zasluga, da sta dom in oprema v njem nepoškodovana. »Vedno sem zraven, ko ljudje prihajajo in odhajajo in pazim, da pustijo za sabo red. Sicer pa so že sami dovolj redoljubni, tako da čiščenje za njimi skoraj ni potrebno, če pa žeje, mi pomaga žena. Tudi večjih po-
pravil dosleiv domu še ni bilo,« je zadovoljen Curči.
Razveseljivo je, da so dom in ljudi, ki v njem prebivajo, lepo sprejeli tudi prebivalci Semiča. »Krajani nam pomagajo, kjer je le mogoče. S šolo smo se dogovorili, da bodo imeli v našem sadovnjaku sadjarski krožek, tako da bodo otroci vzdrževali naše sadno drevje, pridelek pa si bomo razdelili,« pripoveduje Vlado in še omeni, da bodo morali zraven doma, ki je sicer zelo funkcionalno urejen, saj je povsod možen dostop z invalidskimi vozički, postaviti pripomočke za rekreacijo.
M. B.-J.
Konec propadanja jezov na Kolpi
Metliški ribiči skupaj z ozaljskimi popravili jez na Kolpi pri Mišincih
METLIKA — Metliška ribiška družina gospodari s Kolpo od mosta na Kra-sincu do mosta pri Kamanju. Na tem odseku je 6 jezov in so vsi delno porušeni. Zato so ribiči v letnem progra-
Video »Kba«
Ribniška novost — Po naročilu snema dogodke
RIBNICA — 3. avgusta je Avgust Čiček iz Lepovč v prostorih nekdanje ribniške delavske univerze odprl sodobni videocenter »Riba«. Tak lokal je bil že potreben, saj je v Ribnici vedno več lastnikov videorekorderjev.
»Najprej sem izposojal kasete na svojem domu v Lepovčah. To pa je nekoliko predaleč in sem zato poiskal lokal v središču Ribnice,« pravi Avgust Čiček in dodaja, da ne izposoja le kaset, ampak je nabavil tudi sodobne kamere in drugo opremo, da bo po naročilu snemal poroke, proslave, športne prireditve itd.
Obljublja tudi, da bo imel na razpolago najbolj zaželene filme iz svetovne filmske proizvodnje in to različnih zvrsti. Cene izposojanja so
2.000	din na dan za kaseto. Člani centra (članarina je 5.000 din) pa bodo imeli 20 do 30 odstotkov popusta in to ne le pri izposojanju kaset, ampak tudi pri snemanjih in presnemavanjih ter drugih storitvah centra.
M. GLAVONJIČ
Avgust Čiček
mu dela na prvo mesto zapisali obnavljanje jezov. Porušeni jezovi namreč pomenijo veliko ekološko škodo.
»Kolpa je zaradi podirajočih se jezov postala hitrejša, odnaša rastline, s tem so ribe zgubile zavetje in hrano. Ugotovili smo tudi, da seje povprečna temperatura vode znižala za 3 stopinje Celzija,« pove Jože Dolšina, predsednik metliške ribiške družine. Ribiči so se hoteli najprej lotiti popravila jeza na Kra-sincu, kar pa so jim na Vodnem gospodarstvu v Novem mestu odsvetovali. Niso namreč imeli še nikakršnih izkušenj pri tovrstnem delu, stroški pa bi bili kar 50 milijonov din. Zato so se raje odločili za najmanjši, približno 100 metrov dolg jez pri Mišincih.
»Hoteli smo ohraniti star način gradnje, torej zlaganje kamnov in ne betoniranje. Z nasveti namjej veliko pomagal lastnik mlina, ki pa žal ne melje že 12 let. Včasih je bila navada, da so vsi, ki so nosili v mlin, prišli enkrat na leto popravljat jez. Takrat je bila prava veselica, saj je mlinar pripravil veliko
Dolšina. Ob tem se ne pozabi zahvaliti lastniku stroja Jožetu Gosenci z Radoviče, ki jim je poklonil 800.000 din, saj bodo za stroj namesto 1,5 milijona din plačali le 700 tisočakov.
Letos so ribiči pridobili veliko izkušenj, prihodnje leto pa se bodo lotili jezov še na Krasincu in Otoku.
M. BEZEK-JAKŠE
Jože Dolšina
pojedino. Toda že 15 let je reka jez le podirala,« pripoveduje Dolšina. Metliški ribiči so se bali, da ne bodo imeli dovolj delovne sile, zato so se dogovorili z ribiči iz Ozlja in zadnjo soboto in nedeljo v juliju so skupaj zavihali rokave.
»Če bi delali le ročno, bi za popravilo potrebovali nekaj mesecev. S strojem nam je priskočil na pomoč strojnik Stane Bajuk, ki ima že tovrstne izkušnje, saj je v Portorožu gradil marino. Jez je bil gotov v 13 uran in kmalu seje gladina vode nad njim dvignila za meter. Po dveh dneh smo za slapom, kakor pravijo Belokranjci jezu, že zasledili krape, ki jih prej ni bilo nikjer,« je zadovoljen
•kozerija'
Bolna rdeča lepotica ni padla
Več kot 90 let stara rdeča bukev pri novomeški bolnišnici kljub smrtni obsodbi še stoji — Znamenje boljših časov za mestno zelenje?
NOVO MESTO — Mesta se rada ponašajo s pridevnikom bela, kar naj bi pomenilo, da so polna hiš in svetlega zidovja. Vendar pa je čas pokazal, da bi se morala hvaliti, če naj veljajo za urejena, lepa in prijetna za bivanje, bolj s svojim zelenjem kot zidovjem. Novo mesto je (bilo?) zeleno mesto. Zadnji čas pa se v njem večkrat oglasi žaga in na tla padajo drevesa, stara, mogočna drevesa in taka, ki štejejo manj let, a so mestu vseeno vdahnila nekaj svežine.
A če so še včeraj drevesa padala brez milosti in seje le malokdo zmenil za to, zdaj ni več tako. Ljudje so ekološko in kulturno vse bolj osveščeni, njihov odnos do naravne in kulturne dediščine se je zaostril. Spomnimo se samo, koliko besed, tudi težkih, je padlo zaradi kostanjev pod Novim trgom.
Prejšnji teden je bila skoraj že podpisana smrtna sodba za nekaj manj kot sto let staro rdečo bukev pred interno bolnišnico v Novem mestu. Zaradi omejenega življenjskega prostora in neposredne bližine podzemnega predora drevesne korenine niso več mogle načrpati dovolj življenjskih sokov in drevo seje začelo sušiti. Ogled, ki so ga opravili strokovnjaki — iz GG Novo mesto
Alojz Serini in Zorica Pajič ter biologa z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Andrej Hudoklin in Mira Ivanovič, je pokazal, da je suhega več kot pol drevesa ter da je oslabljeno drevo močno napadla še lesna gobavost. Rdečo bukev, kije na Dolenjskem zelo redka, so ocenili kot zelo bolno.
In vendar je niso podrli. Odstranili so le vse suhe veje, da ne bi prišlo do nesrečnega padca na obiskovalce bolnišnice ali na mimovozeče avtomobile. Bukvi, ki je ob svoji sestrici, bujno rastoči nekaj deset metrov proč, dajala dolga desetletja senco in hlad obiskovalcem in bolnikom, so pustili še zadnjo priložnost. Morda bo ozdravela in vzdržala še nekaj let. Morda bo prihodnje leto le morala pasti.
A že to, daje niso kar takoj posekali, je spodbudno. V našem vse manj zelenem mestu se nekaj spreminja. Nekatera posušena drevesa, ki ogrožajo varnost, denimo velik kostanj na Sancah in drevo pred fotografskim ateljejem Adi, bodo sicer morala pasti, za tista, ki jih lahko ohranimo z manjšimi posegi, predvsem pa z izboljšanjem tal v njihovi neposredni okolici, pa ostaja več upan-
ja, kot so ga imela pred leti. Vsaj videti Je lak0-	M. MARKELJ
REKORDNA PARADIŽNIKA
NOVO MESTO — Ivo Hostnik iz naselja Pod Trško goro je prinesel na uredništvo Dolenjskega lista nagrado, ki mu jo je za njegovo vrtičkarsko vnemo podelila narava: dva krepka paradižnika, od katerih eden tehta kilogram in 42 dkg, drugi pa kilogram in 22 dkg. Pravi, da na njegovem vrtu tudi sicer kilogramski paradižniki niso redkost.
»Umetnost je predvsem v vzgajanju sadik,« pravi Ivo, ki na leto vzgoji
kakih štiristo sadik zase ter za prijatelje in znance. Pomembno pri sadikah je predvsem močno korenin-je, ki ga sadika dobi potem, ko jo večkrat prepika. »Paradižnik mora imeti dobro in pravilno gnojeno zemljo, treba pa ga je tudi pravočasno zalivati,« pravi Ivo, kije po poklicu trgovski potnik.
KAPELO VABIJO
KAPELE — Gasilsko društvo prireja v nedeljo tradicionalno avgustovsko srečan-
je, na katerem bo poleg domače godbe sodeloval tudi ansambel Štajerskih sedem, v
goste pa so povabili tudi Moped show s Tofom. Organizatorji vabijo na prijetno popoldne v Kapele.
LIPA NA HIŠI — Minuli četrtek je nevihta v vasi Mačkovec pri Kočevju zrušila lipo (zaščiteno kot prirodna zanimivost), na hišo, last Rudija Maroviča, frizerja iz Kočevja. Poškodovana je bila streha, zidovi, porušen dimnik, poškodovani žlebovi itd. Po nepopolni oceni je škode za okoli 10 milijonov din. (Foto: Jože Horvat)
More gasi dolenjsko žejo
Že četrta generacija Moretovih se ukvarja s soda-vičarstvom — Oranžado prodaja po 200 dinarjev
NOVO MESTO — V teh vročih dneh se prileže požirek hladne pijače. Slavko More iz Novega mesta, ki se ukvarja s sodavičarstvom, pravi, da v poletnih mesecih napolnijo dvakrat več steklenic osvežilnih pijač kot druge mesece v letu. Prostih sobot sedaj ne poznajo. Napolnijo po 3000 steklenic na uro, na izbiro pa imajo oranžado, kokto in tonik. Lani so v delavncio postavili
ganizacije, prireditelji veselic, manj pa gostinski lokali, kjer količinski promet zadnja leta zelo pada zaradi previsokih 'prodajnih cen. »Pri meni dobite oranžado za 200 dinarjev, v lokalih pa je cena lahko tudi več kot petkrat višja. Tako je najbolj oškodovan proizvajalec in seveda kupec, ampak s tem smo že pri logiki našega gospodarstva.«
Slavko More je že četrta generacija, ki nadaljuje s sodavičarstvom. Pravi, da si je svoje kupce pridobil predvsem s kakovostjo ter hitro in točno dostavo pijače.
J. Ž.
V SOBOTO »POLETNA NOČ« V VINICI
VINICA — Turistično društvo in klub prijateljev TV iz Vinice pripravljata v soboto, 13. avgusta, ob 18. uri v kampu v Vinici turistično zabavno prireditev Poletna noč. V zabavnih igrah se bodo tokrat pomerile ekipe TV Ljubljana, časnika Kaj iz Maribora, Dolenjskega lista iz Novega mesta in novomeškega Studia D. Nastopila bo plesna skupina Kaj iz Maribora, predstavili se bosta miss Slovenije 88 in miss Kolpe 88, razglasili bodo najbolj simpatične napovedovalke in napovedovalce TV Ljubljana in Studia D, najboljše voditelje in tiste z najlepšim glasom. Člani AMD bodo pripravili ekshibicijsko vožnjo z motorji za motokros. Prireditelji pripravljajo še veliko drugih presenečenj za obiskovalce. Za ples na Poletni noči bo poskrbel ansambel Gu-gu.
žc«m od
c
studio
V nedeljo četrte igre Pod dedovo lipi
Sodelovale bodo ekipe petih krajevnih skupnosti
OTOČEC — Na kopališču pri otoškem gradu bodo v nedeljo, 14. avgusta, tradicionalne, že 4. kmečke igre Pod dedovo lipo, na katerih se bodo letos pomerile ekipe krajevnih skupnosti Podgrada, Smaije-te, Gabrja, Orehovice in Otočca.
Letošnja prireditev, ki se bo pričela ob 16. uri, bo potekala v znamenju spravila kmečkih pridelkov. Tako bodo na sporedu igre, kot so vejanje žita, pobiranje krompirja, predstavniki ekip se bodo pomerili v ruženju koruze, plezanju na žrd, da ne naštevamo vsega, posebej pa bo gledalcem — teh se vsako ieto na prireditvenem prostoru nabere tudi po dva tisoč — prikazano ličkanje koruze, kot so to počele naše babice. Po koncu tekmovanja, ki bo trajalo približno poltretjo uro, bo na kopališču še zabava, na kateri bo igral ansambel Cof, pripravljen pa je tudi bogat srečelov.
Slavko More: »Gostinci dvigajo cene, ne zavedajo pa se, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.«
nov stroj za polnjenje, ki je hitrejši, ob sebi pa potrebuje tudi manj delavcev.
Z osvežilno pijačo oskrbuje More skorajda celotno Dolenjsko in Belo krajino. Največji odjemalci so delovne or-
TEKMOVANJE LOVCEV
VAHTA — Lovska družina Suhor prireja v nedeljo, 14. avgusta, pri lovski koči na Vahti tekmovanje v streljanju z lovsko risanico in malokalibrsko puško na silhueto srnjaka ter tekmovanje s psi jamarji. Pričetek tekme s psi je ob 8. uri, pokati pa bo začelo ob desetih. Popoldne vabijo lovci na otvoritev nove lovske koče in razvitje prapora, nakar bo veselica, na kateri bo za zabavo in ples poskrbel ansambel Jožeta Gotliba.
Ta teden je žreb izbral JANJO ŠENICA iz Novega mesta in ji za nagrado dodelil glasbeno kaseto z zabavno glasbo, ki jo podeljuje pokrovitelj lestvice — gostilna in diskoteka KOSOV HRAM (Boris Kranjc) iz Vrhpolja pri Šentjerneju. Na lestvici je vrh v bistvu nespremenjen, le da je drugi prejšnjega tedna zdaj prvi, navzgor pa sta se pomaknili tudi obe novosti prejšnjega tedna. Lestvica je za ta teden torej taka:
1. Most of ali — JODY WATLEY
2. The valley road — BRUCE HORNSBY & THE RANGE
3. Paradise — SADE
4. I don’t want to live vvithout you — FOREIGNER
5. Circle in the sand — BEL1NDA CARLISE
6. Im nin alu — OFRA HAZA
7. Chains of love — ERASURE
8. Don’t turn around — ASWAD
9. Who’s leaving who — HAZELL DEAN
10. Tomorrovv people — ZIGGY MARLEY (novost)
Predlog Studia D za prihodnjo novost: Johny hates jazz, Turn back the clock.
Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, pp 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko posiušatc na valovih Studia D, v diskoteki Kosov hram v Vrhpolju in jo preberete vsak četrtek v Dolenjskem listu.
Cfadtilna in disscateha
KOSOV HRAM
ZA FOTEUCICA
— Je dokazano, da je tovariš Foteljčič vedel za menično afero?
— Črno na belem stoji, daje bil obveščen, in to pravočasno.
— In kaj je ukrenil?
— Ničesar. Se celo spodbujal je tovariša Komolčiča, naj nadaljuje s prakso.
— Sami vidite, kam nas je to pripeljalo.
— Vidim in vem: do naj večje povojne afere v Repičevi dragi. Skoraj smo bankrotirali.
— Baje je bil tovariš Foteljčič glavni tudi pri odločitvi za investici-
jo, ki se je potem izkazala za zgrešeno.
— Ne baje, gotovo! Ves svoj vpliv in besedo je zastavil za izgradnjo rafinerije, in to tam, kjer ni niti vode, kaj šele nafte.
— Ne duhovičite, lepo vas prosim. Zadeva je resna.
— Niti najmanj nisem hotel biti smešen, prej kritičen.
— Že dobro. Toda tovariš Foteljčič ima še masla na glavi.
— Ima ga.
— Pridite z besedo na dan.
— T ovariš Foteljčič je vedel tudi za prodajo izpitov in diplcgn na visokih šolah.
— In kako je ukrepal?
— Pametno.
— Kaj pomeni to: pametno?
— Za nekaj tisoč mark sije tudi sam kupil diplomo. Predtem je bil varilec, zdaj pa je profesor filozofije.
— Predava?
— Preslabo plačano. Diplomo ima v okvirju, visi v njegovi dnevni sobi.
— Je tovariš Foteljčič organiziran?
— Mislite, da bi lahko počenjal vse to, če ne bi bil?
— Takšen človek nima kaj iskati v Zvezi. Ven z njim!
— Ne bodite naivni. Tovariš Foteljčič je med najbolje plačanimi Repičani. Redno plačuje članarino. Če ga zabrišemo ven, se bo to krepko poznalo na komitejevem žiro računu.
— Kaj torej predlagate?
— Nič več kot — opomin.
TONI GAŠPERIČ
DK9MMHanMMBnHMi***