Drugi investicijski skladi
Z investicijskim skladom niso izčrpane
možnosti  gospodarske orgainizacije za in-
vestiranje. Poleg amortizacijskega sklada
in. če  Tzamemo  bolj  široko,  poleg  sared-
¦rv za samostojno razpolagaoje je inre-
:cijs-ki   sklad   samo   eden   izmed   virov
edstev   za   investicijs.ke   naložbe   gospo-
irskih   organizacij,  in   to  tislih,   ki   jih
usivarjajo v sami organizaciji. Gospodar-
ska organizacija  pa  lahko dobi  sredstva
m   ta   vlagatija   iz   določenih   družbenih
«kladov. seveda pod določenimi pogoji in
t skladn  7 njihovim  namenom.
Taki skladj so družbeno imvesticijski sldadi — '»plo^ni investioijski sklad, inve-icijski skladi republik in lokalni inve-ilcijski skladi. Iz teh skladov finansi-rRmo gaspodarske investicije (bodisi nove ali pa razširitve in rekonstrukcije). Do teh sretfstev lahko pridejo jrospr>darskp oiganizacije z bančnimi posojili. Posojila dajejo v okviru kvot, kt so določene z dru/benimi plani: Tugoslovan&ka vnvesti-cij&ka banika \z splošnega iovestteijskega
in republiških investicijsikili skladov, Na-rodna banka, komunalne banke in hraail-nice iz Iokalnih investicijskih skladov. V posebne namene odobrava posojila tudi ]ugoslovans;ka banka za zunanjo trgovino. Posojila se dodeljujejo predvsem z uate-čaj«, ki jih na temelju družbenega plana in za določene namerne razpisnje Narod-na banka. PosojMo dobi najboljši ponnd-nik. kar se oceni po različnih kriterijih: višdna ponujene obrestne mere (ki naj od-seva rentabilnost investicij po oceni pro-silca ?.a posojilo), višina deleža v stroških mvesiicij, ki bi jih nosila organizacija Sflma. rok ^rndtve posojila in zgradilve objekta, reniabilnost investicij, višina proizvoffnih stroškov graditve, morebitni devizni učinek itd.
Za posojila je mogoče prositi za na-ložbc v nova obratna in osnovna sredstva, v študije in raziskovanja in v ustanovit-vene naložbe (režija in drngi graditveni stroški). Da se doW posojilo, je potrebno. da  je  na   razpolago  izclelan   inVeiiiicijskt
elaborat, prosMec za posojilo mora biti krediin-o sposoben (v nasprotnem primeru morajo zagotoviti poroštvo politično teri-torialne enote), elaborat o rentabilno&ti investicij in morda drugi ipogoji, ki se do-ločijo posebej.
Posojilo je mogoče odobri-ti tudi brez natečaja, & določi uporabnika posojila zvezni družibeni pian, nadajje, če ima sklad dovolj sredstev za vse prosilce za posojilo, če gre za posojilo za razširitev in rekonstrukcijo, ali pa če gre za poso-jilo za*poroštven« znesok, Jti ga mora go-spodarska organizacija položiti, če hoče dobiti posojiloiz nekega drugega sklada. Roki, obrosti in drugi pogoji se predpi-šejo v odloku. s katcrirn se ta posojiia odobrijo. Ko da posoji-lo z natečajem ali brez natečaja, sklene banka z uporabni-kom pogodbo. V pogodbi si zagotovi ban-ka kontrolo nad namensko uporabo kre-dita, ki je sankcionirana z enostransko pravico banke, da ustavi nadaljnje daja-nje kredita in s pravico neposrednega po-piačiia svojih terjatev s tekočega računa gospotlarsike organizacije. Gospodarska or^anizacija prevzame tudi obveznost. da bo pošiljala določena peniodična poročila o trošenfu odobrenih kreditoT.